Zlata tobačnica.
Neki polkovnik pokaže častnikom, ki so pri njem kosili, novo, verlo lepo, zlato tobačnico. čez nekaj časa potem je hotel nosljati in išce tobač-nico po vseb. žepih, pa je le ni. Nazadnje vpraša ves osupnjen: ,,Kje neki je moja tobačnica? Gopodje, poglejte vsak v svoj žep, znabiti da jo je kdo v pozabljivosti spravil."
- — 122 —
častniki hitro vstanejo, vse žepe preobernejo, ali tobačnice ni. Samo poročnik ni hotel vstati in ves zmešan reče: ,,Jaz svojega žepa ne preobernem, pa zastavim pošteuo svojo besedo, da tobačnice nimam." Castniki so se kmalu potem z glavo kimaje razšli iii vsak je imel poročnika za tatii.
Drugo jutro ga polkovnik k sebi pokliče in mu reče: ,,TobaČnico sem našel. Moj žep je bil malo pretergan, pa je zlezla med podvleko. Ali po-vejte mi vendar, zakaj niste hotli včeraj tudi vi svojega žepa preoberniti, ko so to vsi drugi storili?"
Poročnik reče: ,,Vam, gospod polkovnik, le vain hočem resnico razo-deti. Moji starši so revni. Zat(5 jim dain polovico svojega plačila, a sam ne jem opoldne nič toplega. Ko ste me vi h kosilu povabili, sem imel že svoje kosilo v žepu, — in sram bi me nioralo biti, ko bi bil žep preobernil in bi bil kos černega kruha in ena suha klobasa padla iz njega.
Polkovnik reče ves ganjen: ,,Vi ste zel<5 dober sin! Da pa bote svojim staršem lože pomagati mogli, bote odslej vsaki dan pri meni obedovali."
Kmalu potem povabi zopet vse častnike k slovesnemu kosilu in jim nedolžaost porocnika razodene, kteremu v znamenje svojega posebnega spoš-tovanja zlato tobačnico podari.
Kdor starše Ijubi in spoštuje, Bogu, liudem se prikupuje.
_____                          (Po K. Šmidu.)