782. štev. Egart v Liubliani, četrtek dne 19. februarja 1914. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko prsamezna številka „Bodeče Nežew. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stanc „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celo- letno 20 K, mesečno l-70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stene ,,Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno B‘50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravnistvu. ::: Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Leto III. ■■aB8ri«iiir.-iT«OTiT mmmmssmmmsmmmiimmsBismm r-r-f Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vir.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže4'. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :k ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". ,r? St. lij. Morituri vos salutant...! Tožna je pesem našega narodnega boja. , ■ Kdor zanjo ne zna, ali pa je docela rie razume, ta naj gre in poišče našo slovensko narodno mejo na spodnje Štajerskem. Tam, če se hoče oglobiti v narodni boj, bo spoznal, ves njega globoki in dalekosežni pomen. Tu buta z naravnost neverjetno silo in nasiljem vsa nemška poplava ob par posameznih postojank in skuša z vsemi napori podreti mal, a močan jez onih, ki čuvajo nad mejami zelene svoje slovenske domovine. Obrana je močna. Zgrajena je na napore skrajne slovenske požrtvovalnosti, skrajnega truda — peščice ljudi, ki se zavedajo važnosti ravno teli manjšinskih postojank. Da bi ne bilo te peščice — bile 1>i danes razmere naravnost obupne, kajti večina v svoji in neslovenski in politično strankarski zaslepljenosti. bije le dobičkonosni strankarski boj, a pozablja med tem na najbližje ležeče na to, kar bi morala biti nje prva in poglavitna skrb: na ohranila m n 2I“n®n?kih Postojank, mar-ženih točk š skivSSko vS?"° je blizu temu da se brez prišleka — uda nemškemu gospodstvu, nem. ški nadvladi. Ena takih postojank je na pri-mer širom Slovenije znani St. Ilj. Pred tedni smo priobčili notico »St. Ilj — padel?« Teoretično še ni odgovarjala resnici, gotovo pa praktično, kajti danes računajo vsi slovenski poznavalci razmer z dejstvom da pomeni nekdaj slovenski St. Ilj — izgubljeno slovensko postojanko. Da bo temu res tako, bodo^ pokazale prve občinske volitve v Št. liju. Ni treba znati bogve kako seštevati, da *e najde končni rezultat vsote slo-J^kii, volilcev v Št. liju in pride doii* d° zaključka, da bo nadvla-ua/o neničurstvo. Krivi so temu naša politika, kriva je teinu politika S. L. S. Pred leti, ko se je vrgla »Siid-marka« in zanjo vsa ostala netn-čurska poplava na Št. Ilj, je zadonel mogočno in ošabno klerikalni ukaz na naslov slovenskih naprednjakov — »Roke proč!« Hoteli so se pokazati gospodarje, hoteli so s Št. lijem dokazati moč slovenske katoliške ideje, — a zadrvelo je vse skupaj v pogubo! Zal, da se je to pustilo. Danes so pae lahko že prišli tudi oni do spoznanja, da je bilo to ravnanje napačno, ko so dejali takrat, da bi pomenila raznesitev političnih strasti) propad Slovencev v št. liju. Seveda moramo uvaževati pri tem tudi eno: da so klerikalci odloč- Bs-a——r~n_- ......................i no odklonili vsak kompromis, vsako zgolj narodno, paralelno delo. Vse so hoteli imeti v rokah sami in vse so sedaj — tudi sami zavozili. Krog št. lija pada dan na dan ena občina za drugo v roke nem-čurjem. Še malo in vsa^ šentiljska okolica bo v njih rokah. Železen pas v njega sredi osovraženi in.narodno umirajoči Slovenci... In še predno se bo strnil ta nemški obroč dodobra, bo konec tudi zadnjega uspešnega slovenskega odpora. Umirajo narodni mučeniki — v imenu naše nesloge. —a. Slovenska zemlja. ŠOŠTANJ. Vsem bo še v spominu, kako si je prizadeval neki privandrani gospod doktor, da bi bil spravil v poletju 1913. posojilnico v konkurz ter okoli 500 kmetov na beraško palico, a zraven zaslužil za svoj žep okoli 80.000 kron, postal bi bil na račun nas kmetov bogataš. A solncc mu sreče je zatonilo, mu žepov globokih ni napolnilo. »Kako čudno se obrača kolo časa! Minilo je pol leta. V Šoštanju so bile pred kratkim občinske volitve. Štram nemški občinski svet se posvetuje, koga voliti in to ti pride gospod dr. Petritschegg, kot nepoklican gost, ter zahteva, da se ga voli v odbor; a gosp. Pirgermaster mu pove z žalostnimi besedami, da to m mogoče. »Sie sind im Volke nient beliebt, t. j. vi niste priljubljeni.« Torej njegovi najbližji prijatelji so se ga otresli. In mi Slovenci? Kar pitajmo ga in se mu klanjajmo, dokler nas vse hudič ne vzame. Tega slovenožrca si ogledamo prihodnjič j natančneje. ! IZ TOLMINA. Marsikaj zanimivega je poročal cenj. dnevnik »Dan« iz naše planinske metropole. Prosim, gospod urednik, o« dovome tudi meni, da sporočim med svet nekaj zanimivosti v naši »slavni« občinski upravi. V našem občinskem starešinstvu so zastopani skoro vsi sloji prebivalstva naše obširne županije. Med občinskimi zastopniki so tudi trije uradniki, en nadučitelj in en odvet-11'k; to je sicer popolnoma prav. Ni pa prav to, da prezira g. župan vse odborove sklepe in dela vse po svoji Slavi, to ni v korist občine. Zdaj je S- župan bolan in mesto njega župa-nuje občinski tajnik, ker noben podžupan se ne briga za občinsko upravo. Občinske volitve, ki bi prinesle morda rešitev občinske krize, bi se imele vršiti žc zdavnaj, a občinski tajnik ima sto »meštirjev« iti ne vte-gne sestaviti volilnih imenikov. Ke- daj se to zgodi, Vam gospod urednik že naznanim. Trebušnik. IZ DIVAČE. Sokol v Divači priredi kakor smo že javili, v nedeljo dne 22. t. m. notranjo telovadbo, veseloigro »Raz-trcscnca« in prepustno veselico. Začetek telovadbe ob 5. pop., nakar sledi igra in veslica z plesom. Vstopnina za nečlane 1 K, za člane z društveno izkaznico in za otroke 50 v. Vstopnica velja za cel vspored. Preskrbljeno je za neprisiljeno zabavo v vseh prostorih brata staroste Ivana Obersncla. Pri plesu svira-jo tamburaši. Kdor hoče toraj predpustno nedeljo prebiti v veselem razpoloženju, naj ne zamudi sokolske veselice, ki bode nudrla. obilo užitka vsetn_ udeležencem. Člane in prijatelje mladega Sokola vabi tem. potom k obili udeležbi odbor. Iz Voloske-Opatije. Prijatelji Opatije zopet na delu. Zdraviliška godba imela jc na svojem programu pretečeni teden med drugimi tudi kompozicije nemškega princa Albrechta Joakima. V soboto zvečer izvajala jc tudi med drugimi kompozicijo omenjenega princa, ki sc imenuje »Fantazija Raskolniko-va«, po ruskem romanu Dostojevskega, katera je bila s strani občinstva burno aklamirana. Nekdo — bode pač zopet eden tistih, ki je lansko leto tako pridno širil izmišljene vesti o koleri in črnili kozah na Ad-liji — je pa poslal skozi budimpe-štanski »presbiro« lažnjivo vest v svet, da je prišlo v kavarni »Quar-nero« v Opatiji vsled igranja kompozicij princa Albrechta Joakima do burnih demonstracij. Ker vidijo, da v Opatiji s svojo švabsko-madžarsko umazano politiko nič, ne opravijo, pa na ta način blatijo dobro ime Opatije po svetu. Pa tudi to njim ne bode preveč pomagalo. Maškarada hrvaškega gasilnega društva v Opatiji. Kakor smo svoje-časno javili, priredilo je naše prostovoljno gasilno društvo v soboto 7. februarja t. 1. svojo prvo maške-rado, ki je v vsakem pogledu izvrstno izpadla. Mask je bilo zelo veliko lepih in originalnih, Dve lepi darili, ki sta bili namenjeni dvem najlepšim maskam, sta dobili dve Slovenki in to: prvo gospa Geršakova, a drugega gospodična Magličeva. Socijalno demokratični shod v Opatiji in Mihotičih. Za nedeljo 15. februarja t. I. sklicali so tukajšnji sociji javen shod in to v Opatiji ob 10. uri dopoldne, a v Mihotičih nad Volosko pa ob pol 3. uri popoldne. Iz Ljubljane so si pa za ta dva shoda naročili govorniško silo v osebi gosp. Kristana. Da pa to ne bi Predpustna komedija. Kako si predstavlja tujka slovensko zemljo. LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »In zdai veš. zakaj sem molčala, ko me ie obtožil tvoj brat. da sem prešestnica! . . .« »Molčala sem. Franc! In vendar. moia duša ie kričala od obupa, moje telo ie ječalo od bolečin! Molčala sem. čuteč, kako se oolašča blaz-Tovr*”10’6 ^ave- Molčala sem. in go-zakaiS:,meJ? us,nilila narava sama... mi ie vrnil • sern zavest- in ko se m' ,e yrn,It». si bil izginil . . .« »Jaz sem bila obsojena, toda Linza, tvoja hči, je bila oteta!« »Ah. Franc! Na veke naj bo prekleto podlo bitie, ki nosi tvoje ime tvoj brat . . . Tvoj podli brat, ki jc ravnal tisti dan kakor demon moje in tvoie pogube!« *Rroklet naj bo Pardaian, zlo-vinsk, sokrivec nlegov. ki ie sprejel nalogo, izvršiti to strašno deianie!...« »toda treba je, da izveš ostalo, po tvojem odhodu mi je prinesel ne-zn»* clovek otroka nazaj. Tekla sem V Marzansi, da ti povem vse: toda bil si že na poti v Pariz! Hitela sem v Pariz ... bila sem pri konetablu ... »In konetabel, ki sem mu povedala vso resnico, mi ie dal na izbiro: ■rti«*- mislil, da je v tem kraju število organiziranih socijev tako majhno, naročili so še nekoliko sodrugov iz Reke in Sušaka. V Opatiji sc shod ni vršil, ker je bilo premalo poslušalcev, oziroma preveč ljudi, ki niso soc. demokrati. V Mihotičih je bil pa shod dobro obiskan. Velika dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna in tudi galerija je bila polna moškega in ženskega spola. Ko so sc vse formalnosti izvršile, počel je govoriti g. Kristan. Opisaval je politično stanje v monarhiji, a ob koncu je zval navzoče direktno in indirektno, da se organizirajo v V socijal demokratično stranko, katera edina bode predrugačila sedaj vladajoči sistem. Nato je govoril gosp. dr. Cervar, ki je Kristanova izvajanja nekoliko korigiral in mu natanko razložil bivše in sedanje stanje v Istri in mu povedal ,da se mi tu v Istri nikakor ne moremo ogreti za njegove ideje, ker so ravno socijalni demokrati v Istri ze tolikokrat pokazali, da je njih in-tcriiacijonalizeni samo pesek v oči našemu hrvatsko-slovenskemu elementu, ker se vedno in pri vsaki priliki bojujejo proti hrvaško - slovenski stranki, (katera je mimogrede rečeno skoz in skoz demokratična) in pomaga laški kamori, katere načela so pa vsa druga, samo ne de- »Ali sc odrečem svojim pravicam kot tvoja žena ali pa zapro tebe v dosmrtno ječo! »Podpisala sem!« »Podpisala sem, ti pravim! Odšla sem polumrtva, vsa potrta... toda ostala mi je hči! Živela sem za njo in še hočem živeti za njo... živeti moram... »Zdaj, dragi moj soprog, veš vso strašno resnico.« »Prisežetn ti, ako bi bila prizadeta sama, bi bila umrla in odnesla svojo skrivnost s seboj v molčanje groba. »Zdaj pa ti pišem to skrivnost.« »Moje pismo dobiš na mojo smrtno uro; ko bom umirala, hočem imeti gotovost, da zavzame Lujza mesto, do katerega ima pravico, in da jo čaka srečno življenje, ki ga zasluži.« »Prihiti torej, soprog moj!« »Katerokoli leto, katerikoli dan, katerakoli je ura, ko spoznam potrebo, poslati ti to pismo, hiti, sledi poslancu, ki ga prinese k tebi... hiti k svoji nedolžni ženi. ki te ni nikdar nehala obožavati in biti vredna tebe, hiti k Lujzi, svojemu otroku, da bo vama v očetovem naročju!... Ivana de Pjen, »vojvodinja de Monmoransi.« Takšno je bilo pismo, ki ga je cital vitez de Pardajan! V čuvstvu, ki je bilo nemara genljiva pobožnost, ali pa upor proti usodi in zavest svoje moralne pravice in popolne nedolžnosti, se je bila podpisala nesre- čna Ivana s svojim opravičenim naslovom kot vojvodinja de Monmoransi. Rekli smo, da je padlo pisanje Pardajanu iz rok. Nekaj minut je sedel mladi inož nepremično, kakor da ga je zadela vest c katastrofi. In res se je bila zrušila katastrofa na njegovo glavo. Plakal je tiho, solze so mu lezle po licih, ne da bi bil mislil na to, da si jih obriše. Naposled je pobral pergamen, pogladil ga mašinalno z rokavom in ga razgrni! pred seboj, kakor da se hoče Še enkrat in nedvojbeno prepričati o svoji nesreči. Pogled mu je padci no podpis: »Vojvodinja de Monmoransi! Lujza je hči rodbine Monmoransij-skin!...« V tem zamolklem vzkliku si je dal duška del njegove bridkosti. Pardajan, siromak brez beliča in brez strehe, bi bil lahko upal, da postane njegova žena Lujza, liči preproste delavke. Toda Lujza, hči maršala Mon-moransijskega, ni mogla slediti ubogemu vitezu pred oltar: minila je bila ne le doba, ko so se kralji ženili s pastiricami; marveč tudi doba, ko so si izbirale princese može med pustolovci brez naslova, slave in denarja. Treba se je le zavedati moči in bleska, ki sta zvenela tiste čase v imenu Monmoransi. Za dobe konetablove je bila dosegla ta hiša, ena najponosnejših in najžlahtnejših v vsem kraljestvu, višek svoje sile in veličine. Pa tudi po smrti konotablovi je ohranilo ime še svoj sijaj. In če pomislimo, da je postal Franc načelnik mogočne stranke, ogrožajoče Giza z ene strani in važne z druge plati za kralja samega, potem bomo razumeli, da se je Pardajanu zvrtilo v glavi, ko je premeril razdaljo, ki ga je ločila zdaj od Lujze. »Vse je končano!« je zamrmral, ponavljaje obupno besedo, ki jo je čital v pismu črne dame — Ivane de Pjen... Zares, končane so bile sanje! Včasi, tupatarn, se je zazdelo vitezu, da se vrača nekoliko nade v njegovo srce. Ako bi ga Lujza ljubila! Ako bi se dala zaslepiti novemu življenjskemu položaju, ki jo čaka! »Ali ne, norec ubogi!« je povzel vselej takoj nato. »Ako bi me tudi Lujza ljubila, kdo more upati, da privoli njen oče v poroko s tako neznatnim človekom! Kdo pa sem? Manj ko nič, skoraj rokovnjač v očeh mnogih ljudi; pustolovec brez strehe in ognjišča.; vsa moja last na svetu je moj meč, moj konj in moi pes.« Prav ta hip se je približal Pipo in položil svojo izrazito glavo vitezu na koleno; nežno ga je pobožal Pardajan. »Sicer pa,« je nadaljeval, »kaj im priča, da me ljubi? To je domišljija, ki sem si jo skoval sam, čisto mokratična. Nato dobi besedo gosp. dr. Orlič,, ki jc prisotnim dokazal, za čem prav za prav stremi soc. demokracija. S svojim jedrnatim govorom je spravil g. Kristana in sodruge tako iz ravnotežja, da so počeli kričati in energično zahtevati, da dr.1 Orlič ne govori več. Sevala so se v tem zelo zmotili, ker so morali še le sedaj sprevideti, da masa. ki se Je tega javnega shoda udeležila, ni vsa mišljenja socijev, ampak čisto drugega; zato se je zahtevalo, da dr. Orlič šc naprej govori, kar jc povZ' ročilo t ako vrvenje in vpitje, da je moral komisar shod razpustiti; ker se sociji niso hoteli temu pokoravati,1 pozval je komisar žendarme, ki so z nasajenimi bajoneti izpraznili dvorano. Tako je končal ta prvi veliki javni shod socijalne demokracije tu pri nas. Gospodu Kristanu bi pa priporočili, da drugič ne dela ekskurzij tu k nam, ker ni za take stvari pri nas teren. Tu so ljudje čisto drugačni, kakor pri vas na Kranjskem ali kje drugje. Tu bivajo ljudje, ki so videli celi svet, ker bili so v Ameriki, Afriki, Indiji ni sploh povsodi, pa imajo že nekoliko pojma v življenju. Tisti backi, ki so kimali, a niti vsako, dvajseto besedo niso razumeli, so bivši pristaši pokojnega dr. Krstiča in ne znajo niti besedice italijanski, I rri'm»iiii t i mp^im ( sam. Nikoli nisem govoril z njo. Zato, ker me je pogledala brez srda tisti dan, ko sem ji vrgel poljub, zato, ker me je poklicala na pomoč v tre-notku zbeganosti in obupa, si domiš-Jjujem, da me ljubi! Ah, trojni bedak! Nič več ne mislimo n« takšne neumnosti!« Vstal je in stopil naglo parkrat semintja po svoji sobi. »Oh!« je dejal in stisnil pesti; »še to sem pozabil!... Ne le, da Luj-J za ne more biti moja, ne le, da me ne ljubi, še celo sovražiti me mora!) Tisti dan, ko ji pove mati, kaj je storil moj oče, tisti dan, ko izve. drt mi jc ime Pardajan, kakšna bodo njena čuvstva do mene? Gotovo me ne1 bo gledala drugače nego z instink-| tivno mržnjo! Ah, oče, oče moj, kaj si storil! In zakaj, zakaj sem tvoj sinj ako nimam moči, da bi ubogal tvojW mrzle nauke!« Vrnil se je k pismu in prečita! še enkrat mesto, tičoč se njegovega) očeta, kakor da bi bil upal, da sel moti. Toda obtožba je bila jasna, ne-dvojbena, strašna! Ljubil je Lujzo — njegov oče pa je bil ugrabil to dekle v nežni mladosti, da izpolni obveznost nizkotne kupčije! Da, da, le sovraštvo in za* ničevatije sta mogla tleti v Lujzinem srcu do starega Pardajana ... in do njegovega sinu! Vitez ie mahnil besno z rokami. (Dalje.) ta se prištevajo k Italijanom in njim Je vsak dobro došel, če le psuje proti tu vladajoči stranki, oni drugi pa, ki ro prišli z niimi kakor »lajbgarda«, so pa sami Hrvatje in Srbi. kakršnih na Hrvaškem in v Srbiji čisto nič ne potrebujejo in tudi nam bi bilo zelo drago, če jih med nami ne bi bilo. ker so z njihovimi načeli za nas popolnoma brezpomembni. ’1 oraj gospod Kristan, le ne bodite več tu sem, ker za sedaj se vam je še oprostilo edino s tega razloga, ker so vam tukajšnje razmere neznane, drugič se vam pa tega ne bode več oprostilo. Tujci v Voloski - Opatiji. Volo-sko - Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 12. februarja t. 1. 2573 oseb, od 6. do 12. februarja t. 1. jih je prišlo 584, a na 12. februarja je bilo v Voloski - Opatiji nastanjenih 1387 gostov. v Slafersko. to zakopali v hlevu, vsi trije fantje so Ornikovi šnopsarski štajercijanci. Gornja Radgona. (Obesila se je.) Pred dnevi je našla posestnica Wun-derle svojo snaho na lestvi v hlevu obešeno. Frančiška VVeberieva je bila stara 32 let in je to storila naj-brže v hipni blaznosti. Maškarada Celjskega Sokola. Odbor je marljivo na delu s poslednjimi pripravami. Dvorana si že odeva pestro obleko, da bo tvorila primeren okvir veselici. Tudi za postrežbo je dobro skrbljeno, dobiti bo buteljke, kavo itd. Z veseljem gre vse na delo k pripravam, saj so nam že dosedaj došle prijave krasnih mask in skunin porok za uspeh. Pustna nedelja naj privabi vse na sokolsko maskarano, da zavriska iskreno veselje glasno po vsej dvorani! Udeležencem iz Savinjske doline bo na razpolago avtomobil, ki bo vozil na večer maškarade z Vranskega do Celja in zopet nazaj. Na veselo svidenje Savinjčani! Narodna obramba. Gospodje od S. L. S. se vedno bahajo s svojim narodnjaštvom. Celo vrsto imajo narodno obrambnih društev, a njih obrambno delo je očividno iskati samo v tem, da črpajo iz blagajn teh društev in organizacij vedno in vedno zopet potrebna sredstva za svojo strankarsko politično agitacijo. Za kaj drugega se ta denar sploh ne uporablja, ali pa, le v tako skromni meri, da si klerikalci sami ne upajo šteti to v dbbro svojemu »obrambnemu« delu. Če bi bilo S. L. S. le malo resno glede narodne obrambe, bi bili v vseh teh letih že lahko tudi kaj storili za ohranitev Št. Ilj-skih Slovencev. V Št. liju so se klerikalci pač postavili svoj »šentiljski dom«, a vanj pa ne zahaja — nikdo. Še celo »slovenski« župan št. lija, znani Thaler, se ga izogiba in pohaja raje v nemški »Siidmarkhof«, pa če mora tudi iti po še tako nerodnih in skrivnih potih. Nele, da se klerikalci ne spominjajo, da bi bili ravno s svojimi obrambnimi organizacijami lahko mnogo storili za Št. lij, jim je ravno župan Thaler s svojim »slovensko katoliškim prepričanjem«, ki ga pa nikdar ne' ovira se baš v pro-testantovskih krogih tamošnjih Nemcev najbolje zabava in nam je škodoval skoro največ. Kar je v Mariboru zvedel vroče od svojih Šefov, je nesel že popoldne gorko — na nos šentiljskim nemčurjem. Da sc mož ne ženira biti v Gradcu, kadar misli, da ie nepoznan, German, in če treba tudi »hajlati«. le znano .., Vse to so grehi, ki pomenijo nam Slovencem skoro gotovo izgubo Št. lija. Št. lij bo ostal za vedno najsra-motnejši pečat slovenske klerikalne politike, madež, ki ga bodo zaman skušali oprati! Nocturno. Nek župnik — dober gospod — povabi k sebi na večerjo gospoda, o katerem ve, da je naprednega mišljenja. Ko ta pride, najde tam tudi nekega klerikalnega gospoda iz Maribora. Vsedejo se k mizi žppnik se priprosto pokriža in na-kratko pomoli, naprednjak napravi križ —« oba z župnikom sta takoj gotova, samo tretji sedi, z rokami sklenjenimi in s pogledom navzgor, dobrih pet minut kakor zamaknjen .. Šele, ko je videl, da obema gg. stvar skrajno preseda in je tudi že sivolasi župnik nervozno potrkaval s če vi teni oh mizino nogo, se je naredil. kot bi se bil ravnokar zbudil iz nebeške zamaknjenosti... Po večerji sta se gospoda nakratko pokrižala, stopila k drugi mizi po smodke in pričela potibem govoriti, a pobožni mož je markiral skoro 10 minut molitev...! Ko je vstal, se je na kratko poslovil in šel spat, oba gospoda pa sta — sedla še enkrat k mizll Da je mera polna, bodi še povedano, da je bil pobožnjak — ki zavzema v štajerski S. L. S. in tako-zvanl K. Z. odlično mesto — v svoji mladosti, kot dijak in tudi še pozneje, zagrizen naprednjak! Da: renegatje so vedno najhujši... Maribor. (Razno.) Klub »Pipec« priredi na pustni torek, 24. t. m. ob osmih zvečer v veliki dvorani Nar. doma pustni ples v velikem obsegu. Maske dobrodošle. — Zadnjo nedeljo popoludne sta se igrala brata šolarja Alfred in Maks Weisenberger In njiju prijatelj Fran Lederer na ledu Drave tik Lendskega trga. Nakrat sta sc udrla Weisenbergerja, dočim jima je skušal Lederer pomagati, a se je sam' pogreznil v valovje. K sreči sta prišla mimo dva rokodelca in potegnila potapljajoče se fante na suho. — Petič je dezertiral pešec 11. stotnije 47. pešpolka v Mariboru, Matila Prek. Komaj je prišel Iz vojačkih zaporov v Mbllersdorfu. že se mu Je zopet zahotelo prostosti. Prek mora sedaj že služiti 4 leta nad čas. Št. Peter pri Radgoni. (Uboj.) Ko so videli fantje Štefanec, Mliller In Mulec 11. t. m. iti mimo hiše, v kateri so bili kot svatje, SOletnega hlap-ica Handla, so izstopili iz hiše, začeli iz zgolj živinske želje po krvi prepir In Handla kot osa s koli pobili in na Goriško. Gorica. Naša inteligenca ima več napak, ki škdujejo slovenski strani. Ni zadosti biti Slovenec, iti v gledišče ali na ples, ampak mora biti narodna zavest, katero smo dolžni povsod pokazati. Tudi ne zadostuje biti slovenski odvetnik, zdravnik, uradnik itd. Sama firma nič ne izda! Naši laški bratci so v tem oziru drugačni. Kadar je treba, se mora brezpogojno na dan, če tega ne zabran-jujejo posebne stanovske dolžnosti in okolščine. Tudi .ni še vse, ako kdo pridno- zahaja v kavarno in čita slovenske časnike. S tem se ne kaže prave zavesti! Le poglejte Lahe, kako hitijo v tobakarne kupit laške časopise. Da, da, kupit je treba časopise! Za tistih par vinarjev, ki jih damo za slovensko stvar, nas ne bo vrag vzel! Pač pa smo v nevarnosti, da nas vzame kakšen drugi. V tem oziru je treba malo več zavesti, ki bo le v prid in korist Slovenstva. Pa brez zamere! Št. Peter pri Gorici. Naš odgovor »Novemu Času« glede »ščavo-vih kopašev« je dobro zalegel. Menda je pisec pri »Novem Času« že vrgel lopato proč in šel v zelje! Morda pa je pripravil že zopet kakšno imenitno novico!? Za ta slučaj naj bo pripravljen na naše — motike! Gorica. (Laška vzgoja.) Lahi se kaj radi norčujejo iz slovenske vzgoje. Vsak slučaj javijo svojim časo- ttisom. ki prinašajo take vesti,z debelim ti-skonv. KakBna ie tkSHa vzgoja itr kako vpliva na laško mularijo, se vidi pri nas dan na dan. Komaj so slovenski oglasi prilepljeni, že pride fantiček in potrga, kar more. Pa tudi odrasli imajo to lepo čednost. Lahi naj bi gledali malo bolje v svoje malhe! Gorica. (Človek, ki grize.) Neki Franc Tensič, ki je bil že večkrat kaznovan, je ugrizel Josipa MikuŠ. Tenšiča so poslali gristi v ječo. Psi v Gorici so dobili večjo prostost. Od sedaj zanaprej jih ni treba voditi na vrvici, pač pa morajo imeti vedno nagobčnik. Vse druge odredbe glede kontumacije ostanejo v veljavi. Gorica. Na pustni večer se vrši v Trgovskem domu sokolska maškarada. Pestra reduta bo presenetila vse. Začetek je ob 8. uri. Maškerada ima demokratičen značaj. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Solkan. »Novi čas« se je ob neki priliki zelo osorno izrazil proti prodajalni »Dneva«. Najbrž se boji resnice, katero potvarja, kjerkoli more. Solkanci so pa preveč resnicoljubni, da bi verjeli klerikalnim grožnjam in pritiskom. S klerikalci nas čaka gotov obračun. Mi potrebujemo močne narodne zavesti, ne pa podkupljivega klerikalizma, ki šteje narodnost med največje grehe. »Novi čas« naj nas pusti lepo pri miru, ker ne maramo njegovih čenčarij. Sicer smo pa zelo radovedni, kako se bo glasila obsodba »Novega časa« pri prihodnjih porotnih obravnavah. — Solkanec. »Piccolo« se žc zopet zaletava v korminske Slovence. Topot mu ni všeč, da je slovenski učitelj Mihael Toros kaznoval neubogljivo učenko. »Piccolo« gotovo pretirava, kakor navadno. Celi štoriji pa je nadel debelo tiskan naslov o slovenski vzgoji. In mi naj bi molčali? Gorica. Zaprli so Antonija Medvešček. ker se je v pijanosti zoper-savil policaju. Na vesti ima pa tudi druge prestopke. Občni zbor goriške podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev se vrši v nedeljo, dne 1. marca ob polu 4. popoldne v dvorani hotela »Zlati Jelen« v Gorici.. Dnevni red: I. Poročilo dosedanjega odbora. II. Volitev novega odbora III. Razno. V slučaju nezadostne udeležbe članov se vrši 1 uro pozneje Izvolitev ob vsaki udeležbi. Odbor. Vipava. Kmetje v naši dolini se opravičeno jezijo radi predloga so- riškega deželnega odbora glede ob-dačenja vinskih pridelkov. Vemo, da primanjkuje deželi velika vsota, ali pa je zato treba uničiti domače pridelke in pognati vinogradnike na beraško palico? Na eni strani pritiska na nas vlada, na drugi pa dežela Sicer pa je vlada že davno sprevidela, da ni bil njen predlog glede obdačenja vina in mošta na svojem mestu, ker so ga poslanci z velikim trudom uničili. Sedaj pride pa še dežela in hoče nekaj, kar so naši poslanci že na Dunaju zabranili. Tej nameri se je treba postaviti močno v bran. Dežela dobi lahko na druge načine novih dohodkov. Kaj mora res vedno trpeti kmet in vinogradnik? Našim klerikalnim voditeljem ta predlog deželnega odbora na tihem jako ugaja, javno pa ne upajo povedati tega. Zato so sklicali že par protestnih shodov, ker vedo, da ne smejo očitno delati proti ljudstvu, posebno pa še proti vinu, od katerega dobiva naše ljudstvo potrebne dohodke. Kmetsko izobraževalno društvo v Štorjah priredi 24. t. m. svoj zabavni večer s petjem, igro, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Torej na svidenje na pustni torek. Odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Sežani priredi na pustno nedeljo ob 7. uri in pol zvečer v hotelu »pri treh kronah« veselico. Vspored je sestavljen iz jako zanimivih točk, od katerih naj omenim najbolj zanimivo točko »kinematografske slike«. Po sporedu prosta zabava in ples. Ob tej priliki izide tudi šaljivi list »Bolha«. Svira sežanski Šramel. Ljubljanski občinski svet. Sinočnjo izredno sejo občinskega sveta je otvoril župan g. dr. Ivan Tavčar ob 6. uri zvečer in sporočil, da mu je rodbina pok. Višnikaria izrazila zahvalo za izraze sožalja, dr. Šlajmer mu ie pa povodom njegovega imenovanja za častnega meščana ljubljanskega izročil 400 kron. ki naj jih po svoji previdnosti razdeli med mestne reveže: za ta velikodušni dar se je župan darovatellu zahvalil. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem ie predložil svoje letno poročilo, ki je na vpogled v registra-turi. Zopet enkrat — soglasnost! V imenu finančnega odseka je poročal podžupan dr. Triller o župa- zgradbo tretje mestne deške ljudske šole. za okrašenje obrežnih zidov ob Ljubljanici in za zgradbo mrtvaške veže. Vsa ta dela se morajo izvršiti, ker so bila v občinskem svetu že sklenjena in ker jc pač izključeno, da bi se to moglo izvršiti s pomočjo rednih prejemkov, se mora najeti posojilo. Zgradba tretje mestne deške liudskc šole na vogalu Tomanove in Gaicve ulice bi veliala okolu 400 tisoč kron: okrašeuie obrežnih zidov ob Ljubljanici bi velialo 250—300.000 kron in zgradba mrtvašnice brez stavbišča kakih 180.000 kron. Mislilo se je pač, da bi se mrtvašnica sezidala na trgu Tabor, ampak župan meni, da to ne bi bil primeren kraj in zato bo treba potrebni svet pač kupiti in treba računati* da bo veliala mrtvašnica (stavbišče in zgradba) okolu 200.000 kron. Skupaj torej treba kakih 900.000 kron in finančni odsek predlaga: sklene nal se posojilo do naivišjega zneska 900.000 kron. eventualni prihranki pri eni stavbi se lahko porabijo za pokritje eventualnega primanjkljaja pri drugi ah tretji stavbi. Ker sedaj še ni natančnih proračunov. da bo katera od projektiranih stavb veljala par tisoč kron manj. druga par morda par tisoč kron več in da ne bo treba o teinu posebej sklepati, uai se takoi sklene v predlaganem smislu: obrestna mera posojila ne sme presegati 5 /o. amortizira nai se oa posojilo v 45—75 letih. Deželni odbor se naproša, da predloži ta sklep deželnemu zboru v potrditev. Občinski svetnik Kregar izjavlja, da bo s svolinii tovariši glasoval za prva dva izdatka, t. i- za zgradbo tretje mestne deške hudske šole in za okrašenie nabrezmh zidov ob Liublianici Zgradba šole le nujno potrebna in sicer iz dveh razlogov: da se olalša obisk šole iz nekaterih me stnih delov in da se da zaslužka obr tnikom in delavcem, ki nimajo v tej težki krizi skorai nobenega dela: s tem se vsai deloma odpomore brezposelnosti. Potrebno ie tudi okrasen ie nabrežnih zidov ob Ljubljanici in ie tozadevni izdatek opravičen, posebno ker bo storjeno nekaj, kar bo trajalo morda cela stoletja. Glede mrtvaš. veže za stoli na stališču, da le prezgodaj sklepati o tem. dokler ni vsaj približnega proračuna, ki na se čimorei napravi in Potem bo on s svojimi tovariši glasoval tudi za ta znesek. Občinski svetnik Pammer izjavila v imenu svojih tovarišev, da smatra predlagane izdatke za potrebne in tudi za opravičene, posebno ker so bili že sklenjeni v občinskem svetu. Zato bo glasoval za predloge finančnega odseka. Poročevalec dr. Triller konsta-tira. da se je sliša- ugovor samo glede mrtvašnice. Nekak generalni načrt je že napravljen, ampak najprej ie treba poskrbeti za pokritje, potem še le urediti posameznosti, delati drugače bi pomenilo prazno slamo mlatiti. Žiman pristavlja, da deželni odbor pritiska na mestno občino, da zgradi mrtvašnico še to leto in skrajni čas ie, da se poskrbi za pokritje. Ker se pa ugovaria predlogu glede zgradbe mrtvašnice, se bo glasovalo 'ločeno: naiorej o predlogu glede zgradbe tretie mestne deške Hudske šole in okrašenie nabrežnih zidov ob Liublianici. potem pa glede zgradbe mrtvašnice. Občinski svetnik Kregar izjavi, da ni vedel, da ie zadeva glede mrtvašnice tako nuina in po županovem pojasnilu ne ugovarja več predlogu glede mrtvašnice. Glasovalo «e ie torej skupno o vseh treh predlogih in so bili vsi spreleti soelasno. kar je župan z veseljem konstatiral. Mestni pogrebni zavod. Obč. svetnik Mallv le na to poročal v imenu upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda o dopisu županovem glede ustanovitve tega zavoda. Zupan ie v svoiem dopisu poročal. da ie bil občinski revident Saplja na Dunaju, v Celovcu in Gradcu, da se pouči o poslovanju tamošnjih enakih komunalnih podjetjih. Dalie ie župan naprosil graško mestno upravo, da bi poslala v Ljubljano ravnatelia svoiega pogrebnega zavoda, ki nai bi pregledal poslovali ie in določil vrednost obeh zasebnih liublianskih pogrebnih zavodov Fr. Doberleta in Iv. Turka. Graška občinska uprava ie tei želi! drage volie ustregla in nien ravnatelj ie določil, da je Poberletov zavod vreden 100 tisoč kron. Turkov pa 200 tisoč kron. Plačati bi trebalo polovico takoi. za drugo polovico bi se na dosegli primerni obroki in tako bi trebalo kakih 150.000 kron pri nakupu obeh zasebnih pogrebnih podietii v Ljubljani in še kakih 50.000 kron za prve potrebe zavoda. >vc- ve. ve. cij. cij, cij!« sp Via-or &tl;asanski glasovi. Kakor sLiJE1’ n,au,erava gospod ix) potekli svojega dopusta nastopiti novega, ki 0 trajal pet tednov; potem ko okreva glava, mora okrevati tudi želodec. ker kdo bo hodi! okoli po svetu z jasno in bistro glavo, pa sfer-derbanim želodcem! Smili se nam ?a”!°,bni gospod, ki bo moral tačas m e/ati proklete zafurane rajtenge. to in n 1®Dt° 111 kisl° ze,ic’ ^ kislo zelie ^krivn ne da bi bil sam kaj stvar Dosi-rtu pa u,)a,no* če se mu Jcaj od tega y ida bo mo^ sa,n na njivi note^nii’ b' gospodar, ki je sedel po svojo dve *ianačni brazdi, lepo v senci hlar malopridnem delu svojega obraza tn?m.oa, bi se v ,)0hl pravi, in to brez nadi' ,naDako p°-delo žel kai plačila. M} *° s,voie pravična kot le kaj. Zat a ,a y.*ada 'bo pripustila, da bi se komn tU 116 pravici zgodila krivica!!! 1)0 ne“ Narodno časopisje na ^!°,y(en^e ma 5., blizu Narodni ga don a ISHzpoAiljanje |>o podi. Domača zdravila. — Fran Brkin: sestnik, 46 let. — Jožef Breščak, dninar, 20 let. — C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Upravni svet imenovanega zavoda je sklenil na predlog ravnateljstva v svoji seji z dne 17. t. m. predlagati rednemu občnemu zboru dne 2. aprila 1.1. razdelitev dividende za leto 1913 po štiriintrideset kron za delnico, t. j. 10r./8% glavnice, nadalje vložiti 1 mi-Ijon kron v izredni rezervni zaklad, 1 miljon kron v pokojninski fond, naložiti 1,500.000 K na novo ustanovljeni stavbni rezervni fond ter prenesti 2,361.000 K na račun dobička in izgube tekočega leta Uspehi kon-zorcijelnih kupčij so, v kolikor se iste bile koncem leta 1913. popolnoma izpeljane, zaračunane v tem letnem zaključku. Upoštevaje omenjene rezerve se zvišajo skunne rezerve zavoda, od 95 na 98 miljonov K. Obenem se je tudi sklenilo predlagati zvišanje delniške glavnice od 150 na 170 miljonov kron. — Hčerka čuvaja morskega svetilnika je tretja v vrsti senzacijskih drain, ki se predvajajo te dni z najlepšim uspehom v kinematografu »Ideal«. Drama v šestih dejanjih iz življenja pomorščaka vprizorjena je od znane NordiskfiJm Ko. Razločuje se od prvih dveh bistveno po dejanju in ima polno pretresujočih momentov. Predvajala se bode od petka 20. do torka 23. t. m. vsaki dan od 3., 5., 7. in 9. Predvajanje traja dve uri. Poleg tega je na sporedu šc krasna veseloigra v dveh delih »pomožni natakar«. Cene so zvišane sa? mo za 10 vin. Danes zadnji dan krasne ljudske drame »Brez domovine«. Vsi, ki so dosedaj videli to krasno dramo, je ne morejo dovolj prehvaliti. Toliko turobe in genljivosti, toliko lepote kot se je vidi pri tej drami, se ne vidi vsaki dan. Ne zamudite prekrasne predstave. —- Loterijske številke. Gradec : 42, 45, 71, 74, 39. Brno: 29. 76, 3, 56, 54. Trst. Žepni tat. Svoječasno smo že po-ročalh da je bi! prijet eden izmed tolikih žepnih tatovih, namreč neki Renat Amon Belfi, star 34 let. Dne 31. decembra 1. 1. je bil izmaknil mesarju Francu Škerlavaju denarnico iz žepa, v kateri se je nahajalo okrog 110 K. To se je zgodilo med vožnje na tramvaju škedenjske proge. Mesar pa ni opazil tatvine. Pozneje jc videl na ulici slučajno človeka, da je odpira! denarnico, ki je bila stična njegovi. Iz radovednosti je segel ^ zep in z začudenjem je konštatiral da je prazna. Mesar je bil tedaj pre-prican, da je denarnica, ki jo raziskuje neznanec, njegova. Zahteval je tcclaj, da mu jo izroči, kar jc neznanec tudi storil. Tat pa je bil aretiran in v pondeljek je prišel pred sodnika. Pri razpravi so prišli na dan razni stari grehi, ki jih Je bil za grešil Belfi. Jz Trsta je bil izgnan, a Sn !?■ vk,jub temu Povrnil nazaj. — Belfi je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, čeprav je trdil, dr krade iz navade. Narodno delavstvo v Trstu priredi svoj veliki ples na pustni torek v »Nar. domu«. Končal sl je življenje s plinom, Brivec Cezar Junec, navdušen Itali-jan. ki je imel svojo brivnico v ulici Malcanton, 15 v starem mestu, se je zaprl zvečer po končanepi delu v sobico, ter odprl vse plinpve cevi, vsled česar se je zadušil. Pogrešali so ga že dclj časa, končno pa so vlomili v brivnico, kjer so ga našli stegnjenega na tleh. Poklicani zdravnik je izjavil, da je umrl že pred vei urami. — Vzrok smrti neznan; domneva se pa, da se mu je zmešalo ker jc vedno sanjaril o velikih trgovinah in o Rimu. Izdajal je veliko za potovanja in za razne lišpe, s kateri-rni jc obdarjal svoje ljubice, s katerimi pa m imel nobene sreče Zidarska skupina N DO. Danes v četrtek, ob 6. zvečer važna odbo-iova seja, h kateri so vabljeni vs' odborniki in zaupniki zidarske skupine. Vršila se bo v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančičška št. 2. Nar. del. organizacija. V soboti zvečer družinski večer, spojen s plesom. Vrši se v veliki dvorani, ulici Sv. Frančiška št. 2. Ples uslužbencev c. kr. glavni! skladišč, ki se je vršil preteklo soboto, je uspel sijajno. Zabava na njeni je bila prav živahna in je tra- iai u- A^ra' dobiček znaša nad 80 K. Odhor skupine se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje vsem onim tovarišem — tako članom, kakor prijateljem skupine, ki so se udeležili te prireditve in s tem pokazali, da jim lezi pri srcu napredek skuome uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. . Rojan. Kakor je bilo v »Dnevu« javljeno, ima tukajšnji »Sokol« na pustno nedeljo svojo maškerado v dvorani »Konsumncga društva« v Rojanu z jako lepim vsporedom. Ni nam treba še posebej razlagati, ali toliko sc lahko reče, da bo ta maške-rada prekosila vse dosedanje. Plesalo se bode vse moderne plese, kakor ludi cvetlični in kotiljonski valček, svirala bo naša ljubljena mando-listična skupina »Viktor Parma -, — dvorana bo krasno okrašena, naša vrla dekleta se bodo kaj pridno vrtela v lepili narodnih nošah. Začetek ob 8. uri zvečer, konce ob 4. uri zjutraj. Vstopnina za gospode 1 K 20 v, /a dame 80 v. — Torej v nedeljo dne 22. svečana ob 8. uri zvečer vsi v Rojan na maškerado rojanskega »Sokola«. Na zdar! Društven shod »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Danes v četrtek ob 8. uri zvečer se vrši v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2 zelo važen društven shod Z. .1. Z. Dnevni r<*d: 1. Volitev delegatov za občni zbor Z. J. Ž. 2. Predlogi za občni zbor. 3. Raznoterosti. Člani Z. J. Z. v Trstu naj se tega važnega shoda polnoštevilno udeleže. Danes v četrtek važna odboro-va seja zidarske skupine, in sicer točno ob f>. zvečer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška 2. Prosimo, da se je tov. odborniki polnoštevilno udc'eže. I. tržaška slovanska godba v Trstu naznanja tem potom slavnemu tržaškemu in okoličanskemu plesa željnemu občinstvu, da se vrši vsako nedeljo in praznik ples v Skor-koli v gostilni g. Cibica »Alle Golic di Scorkola« in na Vrdeli ulica Sco-jio v gostilni ge. vdove Benčič. (Re-stavrunt Albergo Transvald.) Vsak plesni komad 10 vin. Ples prične ob 4. uri popoldne ter konča ob 10. uri zvečer. Tem potom se naznanja sl. občinstvu, da sc priredi tudi v pon-dcljek in torek na imendan princa »Karnevala« veliki maskirani plesi v goriimenovanili gostilnah. Za mno-gobrojno udeležbo se toplo priporoča odbor I. tržaške Slovanske godbe v Trstu. Iz plavžev. Tu v plavžih dela že nekaj mesecev tvrdka Simcring z Dunaja. Postavljajo tisto dvigalo, ki se je nedavno prevrglo pri vzdi-ganju, Za vodjo je človek z imenom Harant, ki bi bil boljši za slugo v Amfiteatru s svojo maniro. Ni čuda, da je z Dunaja, tam je vse tako olikano. Ta oseba ne zna delavcem z iepa kaj povedati, on ima druge za manjvredne stvari. Kar z grda priganja dan na dan svoje njemu podrejene ljudi. Večkrat se je slišalo ,'epe besede za Wienerja: »Tep, to-cker, trotel,« kakor tudi »Hund ver-fluchter, pass auf«. Za božjo voljo v 20. Stoletju pa še tako šikaniranje z delavci, kar bič še manjka, pa je sužnost tu. Uboga slovenska raja pa trpi in trpi ter čaka. Svetovalo bi se ljudem, da bi ne silili tako v to tovarno. Ob vsaki malenkosti reče ta nemški priganjač proti delavcem: »Pojdite, saj jih čaka dosti za delo zunaj pri vratih.« Svetovalo bi sc temu surovežu, da bi se navadil lepše manire, ker človek je človek in ni žival brez razuma. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PROTESTNA ZBOROVANJA PO Češkem. Praga, 18. februarja. Po vseh mestih zaprtega ozemlja na severnem Češkem se vrše zborovanja in sprejemajo odločne resolucije, s katerimi se odklanjajo vladne predloge glede češko - nemškega sporazuma, ker bi uresničenje teh predlog pomenilo narodno smrt vseh manjšin in razdelitev češkega kraljestva. (To protestno gibanje je gibanje de-iavstva in ne meščanov; tudi delavstvo, proletarijat je proti takšnemu sporazumu, kakoršnega vsiljuje vlada.) ODLIKOVANJA. Dunaj. 18. februarja. Kakor se čuje, bo z ozirom na dosego poljsko-rusinskega sporazuma vitez Kory-fovvskl povišan v grofa, tudi Golu-ehotvski bo dobil visoko odlikovanje. Dr. Leo in dr. Levicky bosta Imenovana za tajna svetnika. PROMET NA SRBSKIH ŽELEZNICAH. Dunaj, 18. februarja. Ovire prometa na srbskih železnicah so odstranjene glede blaga, ki prihaja z Ogrskega. Le glede pošiljatev v Bel-grad sam obstoja še nekaj izjem. SUI RAŽETKE NORIJO. London, 18. februarja. Danes se jo hotel v mestu Burtliomi neke slav- nosti udeležiti tudi lord Weardaie, stari voditelj mirovnega gibanja. Kar pridrvi med množico neko su-fražetkasto ženšče in udari po starem lordu s pasjim bičem s takšno silo, da se je zgrudil. Babnico so odvedli. WIED Z LONDONA V PARIZ NA ZAJTRK. London, 18. februarja. Wied je bil danes tu in obiskal vse poslanike in konferiral z Ed. Greyem. Zvečer se je odpeljal v Pariz, kjer bo jutri zjutraj povabljen k predsedniku republike na zajtrk. Nato se odpelje v Neuwied, kjer bo sprejel albansko deputacijo. MAŽARSKO - RUMUNSKI SPORAZUM NEMOGOČ. Budimpešta, 18. februarja. Danes so prišli k Tizsi voditelji ogrskih Rumunov in mu sporočili sklepe včerajšnje seje, na kateri so zavrnili Tizsove predloge, vsled česar je ma-žarsko - romunski sporazum nemogoč. MAŽARSKA JUSTICA JE ŽE ZAČELA S SVOJO STARO PRAKSO. Marmaroš- Siget, 18. februarja. Danes je namestnik državnega pravdnika umaknil obtožbo proti 31 ruskim kmetom (ki so bili eno leto v preiskovalnih zaporih mučeni) med njimi tudi proti bratu glavnega obtoženca, proti Ivanu Kabaljuku. Sodni dvor je v posvetovanju sklenil, da se ti kmetje pustijo na svobodo. (Že zadnjič enkrat snio poročali, da so kmetje govorili, da si ne bodo upali domov, ker jih bodo tam na povelje grško - katoliških duhovnikov žandarji zopet neusmiljeno pretepali. Kakor je znano, so te uboge ruske kmete — ogrske državljane — mučili hujše kot prve kristjane. V najhujši zimi so žandarji nagnali v mrzlo ledeno vodo na pol nage ruske deklice, ker so v svojem jeziku Boga častile in so jih prisilili ostati v vodi več ur, tako, da so jim telesa popolnoma zmrznila in na to so jih tolkli in vlekli v ječo). Mali oglasi. ‘ Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem fe priložiti znamko 20 vlnariev. — Pri rnatlli oglasih ni nič popusta In sc p!aču|e]o vnaprej; zu-aanjl Inscrcntl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Naznanjamo, da se priredi danes v četrtek (mali pust) zabavni večer V gostilni N. T>. O. v Trst« v Cmn- merciale št. 7. Zn obilni obisk se priporoča Anton Žmavc. Cepljene trte reiošk in bele prodaja Fr. Tavčar, Kreplje p. Dutovlje, Primorsko. 1601—4 Za soklitarsta in itetarsta Sela sc slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59. Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočani se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako oglaševanje, in popravljanje glasbenih inštrumentov. Edina primorska tovarna dvokoles W.l I) % »Tribuna44 )1 Gorica, Tržaška J ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih iu kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. ZET. ZBsttjel <> o r i e a, Stolu« uliva štev. Sl—4. Prodaja na obroke. Ceniki ftanko. Domača plesna veselica bo v gostilni pri „Levu“ Marije Terezije cesta 16 dne 19. februarja 1914. Za obilen obisk se priporoča cenj. gostom in svojim prijateljem Beti Pilko-Kos. Ker pričnem z izdelovanjem patent, dvojnih glavnikov tudi v sosednih državah, sprr-.imem družabnika. Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje denarna udeležba. — Dvojni glavniki so kot splošno lepotilno sredstvo in vsled praktične vporabe proti letni vročini In za negovanje las zelo priljubljeni in se povsodi splošno upeljejo. Letni promet nepričakovano velik. Cenjene ponudbe na: ANTON MASLE, Ljubljana cesta na Rožnik, vila 41. Trgovski - -- - pomočnik usnjarske stroke, vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig ■v Z-o-o-Toljani. OKLIC. V četrtek, 19. sveč. 1.1. prodajala se bode iz proste roke razna zlatnina in srebrnina, žepne in stenske ure, prodajalni pulti, omarica za srebrnino s steklenim —- ■ pokrovom i. t. d. = Kupci, ki nameravajo dražiti, naj se oglase navedenega dne ob 9. uri na Sv. Petra cesti št. 44, v Ljubljani. :: ! Hovo vodstvo ! staroznane trgovine jestvin in kolonijnlnega blaga Anton Mihelič Trst, Hofait st. 8 (tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starini in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršič. !! Čudovito p ceni!! 710 kosov za samo K 3*75. Krasna pozlačena, 36 ur idoče piecizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne palc, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z 'irnib dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska brona novost', 1 par gumbov za manšete dotiblc-zlato :Jdeal s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepsih slik sveta, ki se za nje vsak ranima, I krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in šc 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki Je rama Jerina tega denarja, velja le K 3 75. ^ Pošilja po po-vzclju eksportna trgovina „Lono F. Windisch, Krakau štev. M/22. NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Preno^i^e. - €*ostilvaa. - ISullet. TRST Hinko Kosič [ TK»T~| ulica Oarrailori 15 (vogal Ovppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, — se blagovolite obrniti na tvrdko —.......... A. & E. Skaberne Mestni trg 10< —.......... —---- obstoji od 1. 1888. 3fa debelo in drobno! Izredno nizke cene! Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvor niča barv Premeri & Jančar Danajska cesta št v. 20. Tdf IsfoljnilSI Kolodvorska ulica štev. 18. Pristne emajlne "barve, Icajbolinej, mavec itd- iTa. c2xo'to:n.'j in. čtclaelo. £Tc. drotmo in d.eT=®10- se ia©. :p©šrt ©=©.© H*" slovensko dekle Ife treano. oseToeoia. IBelgrra^d., prednost imajo one, ki so izvežbane v kuhinji, kakor ludi, da sobe in perilo v redi’ drže, za kar se plača mesečno K 30—. Služba je trajna. Za službo sposobne naj se obrnejo pismeno na gospo Llzeto Rosman, soprogo ravnatelja v Belgradu, Srbija, Kara-Gjorgjeva ul. 95, I., nasproti kolodvora. Potni list se mora imeti, Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to .*. stroko spadajoče blago dobite najceneie v speciialni trgovini A Jt. g SkabCIHČ Mestni trg štev. lO. "Velilsa, iztoira! Solidna postrežba! Slamnikarice Miiiler & VVormle nasl. tovarna za damske slamnike in klobuke, Monakovo (Bavarsko) išče takoj :: 20 izurjenih slamnikaric ob najvišji plači :: Vožnja tja in nazaj se povrne. Predstaviti se je takoj pri ravnatelju Evg. Meier-ju v Ljubljani, hotel „Slon“. TRST. TRST. Gostilna ex-Grotta velik ples predpustno soboto : : nedeljo pondeljek : : pustni torek. ZKlail Beme. velika, enonadstropna (3 stanovanja vsako s 3, eno z 2 sobami), s posebno hišico na dvorišču za event. hišnikovo stanovanje. Na lepem, zračnem kraju. Primerna za penzijonista. Jako primerna bi bila za kako damo, ki bi imela dijake na stanovanju in hranij za kar bi lahko porabila celo hišo kot nekak di' jaški dom, česar je slovenskemu dijaštvu v Celja nujno treba. Bili bi krasni dohodki. Vsa vprašanja se naj pošljejo pod: „l>obra pritlks«**, poste restante Celje, na kar bo stopil lastnik reflektanti direktno v stik. • BOLEZNI. cDNKNiCA. LdUDLJANA'KOMENB^GAl^CA4