672
Razne  stvari.
učenjake: Msgr. dr. de Waal-a za predsednika, Msgr. Bulica za prvega podpredsednika, dr. N. Mi.il-lerja pa za drugega; dr. A. Neumanna, dr. Maruc-chija, dr. L. Jeliča za tajnike. Izdalo je nato pred-sedništvo program, po katerem je imel shod zborovati. Govoril je lahko vsak v svojem materinem jeziku, vendar pa se je govorilo in razpravljalo največ v latinskem, laškem, nemškem in hrvaškem jeziku, najsi je bilo tu raznih narodnostij in dežela učenjakov in udeležnikov. Samo neke omenim. Iz Italije msgr. dr. de VVaal (Nemec), Or. Marucchi baron Kanzler, vitez Franchi, dr. Lofari (Lahi), dr. "VVilpert (Poljak). Iz Rusije sta bila petrograjska profesorja dr. Pol. Svrkov in Konst. Smirnov. Z Nemškega dr. Schulze, dr. N. Miiller, dr. Gradmann, dr. Bosse, dr. Exner; ostali so bili iz našega cesarstva, iz Bosne, iz Ogerske, iz Srema, Hrvaške, katera je bila zelo slabo zastopana, Češke, Štajerske, Kranjske, z Dunaja, največ pa iz Dalmacije. Dne 20. velikega srpana t. 1. smo se vsi peljali v Solin z vlakom razven nadškofa Rajčevič-a in Carev-a in škofa Nakič a, ki so se tje pripeljali z vozom. Ogledavši si starine solinske pod izvrstnim vodstvom Buličevim, bili smo pri maši v stari baziliki na prostoru, ki se mu reče „confessio mar-tyrum" pod vedrim nebom. Lep je bil ta prizor! Nato je odprl škof Fil. Nakič, kot častni predsednik, kongres, zaradi česar ga zahvali msgr. Fr. Bulic v krasnem latinskem govoru ter vse zbrane lepo pozdravi. Vrnivše se v Splet pozdravljali so shodnike razni odposlanci: na to pa se je razdelilo njihovo delovanje v pet odsekov ali sekcij. Razpravljalo se je v I. odseku: „0 starih spomenikih in napisih", v II. odseku „0 arheološkem pouku v srednjih šolah" ; v III. odseku „0 osnovanju muzejev in njihovem urejenju"; v IV. odseku „0 patrologiji ali o cerkvenih očakih in pisateljih soseb glede na arheologijo"; v V. odseku „0 srednjeveških spomenikih Dalmacije sploh in posebno o hrvaških." Kakor je iz tega razvidno, bilo je delo jako mnogovrstno in težko, pa tudi zanimivo in poučno. Samo da spomenim nekaj malo iz mnogovrstnih in mnogoštevilnih razprav. Msgr. dr. de VVaal je govoril o ilirskih spomenikih, kateri so v Rimu, spominjujoč se našega sv. Cirila in sv. Kvirina, mučenega v Sisku. Opat II. Okrugič nam je povedal v kratko o starinah sremskih, izrecno v današnji Mitrovici. Baron Molinarv, zastopnik bosenske vlade, je čital razpravo o najnovejših izkopaninah in starinah v Bosni, soseb v Zenici. Dr. L. Jelič je kritično opisal in razložil spomenike hrvaške po Dalmaciji. Omenivši med drugim, da je bil tu najbrž ali gotovo najprej grški obred in šele potem latinski v cerkvi, pravi, da so hrvaški stari spomeniki za Hrvate prva doba krščanskega hrvaškega starinoslovja. Dr. VVilpert je govoril o novejše dobe spomenikih v Rimu in starih napisih v Ogleju. Or. Marucchi o  stari baziliki in dveh  napisih škofa
Abercija, spominjajoč se posebno zaslug tedaj bolnega, a zdaj že rajnega starinoslovca de Rossi-ja. Dr. Czobor je vabil shodnike na tisočnico in na razstavo 1. 1806., kjer bo Ogerska razstavila svoje starine. Dr. H. Swoboda je govoril o starem za-storu (tetravelum) iz V. stoletja, katerega je imel s seboj in ga razlagal poslušalcem; dr. Neumann pa je poročal o starem „evangelistarju" spletskega kapitelja. Dr. Bosse je razlagal na mnogih slikah fotometrično metodo, katera se bode bolje dala upotrebiti za snimke starinoslovske ko fotografija. Zelo temeljito sta učenjaka msgr. Fr. Bulic in njegov sorodnik dr. L. Jelič, razpravljala o spomenikih iz okolice Spleta-Solina iz rimske dobe in iz dobe hrvaških kraljev. V tem hrvaškem odseku se je prav živo razpravljalo izrecno o ploči (pluteju), katera je v krstilnici cerkve sv. Janeza v Spletu. — Pri zadnji seji so se izrekle tudi te-le resolucije in želje:
1. Naj se po vzgledu drugih držav zbero vsi najvažnejši napisi krščanski naše monarhije s slikami, t. z. „Corpus inscriptionum". 2. ,Naj se ustanovijo stolice za krščansko starinoslovje v bogoslovjih. Zato pa je treba zbirke in risanja, najbo-ljega pomočka starinoslovju. 3. Naj se ustanovijo muzeji, posebno naj vlada sezida muzej za starine solinske v Spletu, in naj se tu, kakor v Zadru, nastavijo ravnatelji muzeja. 4. Naj se posebno uči pa-trologija v bogoslovskih zavodih kot predmet z ozirom na starinoslovje. 5. Naj se zaprosi jugoslovanska akademija v Zagrebu, da bi izdala zbornik napisov po Dalmaciji, Hrvaški, skratka: po zemlji balkanski.
Vse te resolucije so se sprejele jednoglasno in se je sklenilo, da se prihodnji shod skliče 1. 1897. v Raveni. Predsednik izreče zahvalo za trud, požrtvovalnost in za gostoljubnost na tem shodu in zaključi kongres, podpredsednik pa mu izreče zahvalo za izvrstno vodstvo, na kar še nekoliko besed izpregovori škof Nakič ter  vsem podeli  blagoslov.
Razven v Solinu smo bili še v Trogiru in v kaštelu Lukuču. Tu in tam se je pokazala slovanska gostoljubnost. Zanimivi so ti kraji, slavna in imenitna mesta zaradi starin in cerkva, o katerih poročim v svojih spominih s potovanja v drugem letu.
Naše slike.
Na str. 648. in 649. vidijo naši čitatelji dva načrta pokojnega Janeza Subica, katera je napravil za slikanje kaiserslauternskega muzeja. V Kaisers-lauternu je slikal 1. 1884.—-1886. Pomen naših podob je dokaj jasen, zato ga ni treba razkladati.
50 letnica našega pesnika Simona Gregorčiča. Dne 15. vinotoka je praznoval naš pesnik 50. rojstveni dan. Dal mu Bog življenja jesen bogato  za slovensko  domovino!