60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 PRISPEVEK K ZGODOVINI ŽELEZNIC o uporabi kratic MLADEN BOGIC O zgodovini železnic se je do nedavnega pri nas razmeroma malo pisalo. V zadnjem času pa je zanimanje za to zgodovinsko vejo naraslo, množijo se članki v časopisju in izšlo je nekaj knjig. Pazljivega bralca pa v teh sestavkih mo- tijo uporabljene kratice, ki jih različni av- torji sestavljajo po svoje. Tema o zgodovini železnic pri nas še zlepa ne bo izčrpana, zato se zdi potrebno, da si problematiko v zvezi z uporabo kratic nekoliko natančneje ogledamo. Ce se nek pojem v besedilu večkrat po- navlja, zaradi racionalizacije uporabimo kra- tico. To navadno sestavimo iz začetnih črk ali skupin črk iz besed, ki sestavljajo zadev- ni pojem. Posebnih pravil za sestavljanje kratic ni. Razume se, da moramo besedilui dodati seznam kratic z obrazložitvijo. Kaj pa, če uporabimo kratice za pojme, ki sot splošno znani? Ce tu ne uporabimo kratice, ki je tudi splošno znana, temveč jo sestavimo po lastnem občutku, utegnemo bralcu pov- zročiti težave. Ta problem je posebno očiten pri tujejezičnih pojmih: omahujemo med tujejezičnio kratico in kratico ustreznega slo- venskega prevoda. Odločitev postane lažja po naslednjem preudarku: nekatere kratice so postale razpoznavni znak, simbol za za- devni pojem, zato jih ne kaže posloveniti. Nesmiselno bi bilo npr. kratico DB (= Deut- sche Bundesbahn) posloveniti v N2 (= Nemška zvezna železnica) ali FS (= Ferrovie dello Stato) v DŽ, ko pa je FS simbol za italijanske Državne železnice. Dovolj je, da kratico obrazložimo, bralec pa, ki je zap devno kratico usvojil, se bo tudi pri lista- nju po tuji literaturi lahko orientiral, če- prav morda ne zna jezika. Ce pa naj bralec kratico razpozna kot simbol, mora le-ta biti napisana pravilno, to je tako, kot večinoma v novejši literaturi. Kratice imajo namreč tudi svoje življenje, z leti se poenostavljajo in med morebitnimi različnimi variantami prevlada najracionalnejša, tista, ki jo je naj- laže prepoznati in najteže pomotomai za- menjati s kako drugo. V tekstih s sodobno železniško tematiko je položaj zadovoljiv, drugačen pa je pri tekstih, ki zadevajo zgodovino železnic. Ker zgodovina naših železnic do konca prve sve- tovne vojne sodi v zgodovino avstrijskih (avstroogrskih) železnic, se mora vsakdo, ki ga to področje zanima, neizogibno opreti na ustrezno avstrijsko literaturo. Ugotovil bo, da je ta specialna zgodovinska veja v Avstriji zelo razvita, da številne pu- blikacije vsaj deloma pokrivajo teritorialno področje Slovenije in Istre in da uporablja- jo enotne kratice, takio da so nam v tem po- gledu lahko merilo. Primerjajmo torej kratice za nekatere pojme v naši in tuji literaturi. Tako bomo lahko v bodoče uporabljali naj- ustreznejše kratice in pri tem upoštevali pra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 61 vilo, da naj nek pojem označuje ena sama kratica. Najvažnejšo železniško progo preko naše- ga ozemlja — zvezo Dunaj—Trst — je do- končala leta 1857 avstrijska država. Železni- ca se je imenovala »Kaiserlich-königliche südliche Staatsbahn«, v prevodu >>Cesarsko- kraljeva južna državna železnica«. Kratice, ki jih je moč najti v naših tekstih, segajo vse od J. d. ž., Juždžel. do J. D. 2. Prva inj zadnja utegneta bralca zavesti, saj sta ho- monima s kratico JDŽ (= Jugoslovanske dr- žavne železnice), ki velja za obdobje kralje- vine Jugoslavije in za leta 1945—1952. V tuji literaturi se uporablja kratica SStB (= Südliche Staatsbahn), ki bi bila primer- na tudi za našo rabo. Država je bila zaradi finančne stiske že leta 1858 prisiljena to in še nekatere druge železnice za majhno odškodnino odstopiti družbi, ki si je zagotovUa udeležbo medna- rodnega kapitala. Politični dogodki so le-to prisilili, da je spreminjala svojo organiza- cijsko obliko in s tem ime, vendar se upora- blja za vse njeno obdobje naziv »K. k. priv. Südbahn-Gesellschaft /Cs. k. Deli Vasut«, v prevodu »C. k. priv. družba Južne železnice« (skrajšano »Družba Južne železnice«, ali tudi »Južna železnica« čeprav je bil ta naziv po statutu sprejet šele leta 1862. V domačih tekstih je zaslediti naslednje kratice: J2, J. Ž. J. ž., Südb, SudB, Sud, SUD. Prve tri kratice je mogoče razumeti kot »Jugoslovanske železnicej« (od leta 1952), ostale pa so poenostavljene variante napisov na vozilih. Ti napisi so bili predvsem takšni: (oblika črk ni popolnoma ustrezna) Zadnji je bil v uporabi od konca prve sve- tovne vojne do razformiranja družbe Južne železnice. Sprejemljive variante bi bile SudB, SudB, Sud in SB. Zadnjo uporablja večina novej- ših tujih publikacij, zato bi se v prid poeno- tenju morala uveljaviti tudi pri nas. Leta 1870 je povezala Ljubljano in Trbiž Rudolfova železnica (»K. k. priv. Kronprinz Rudolf-Bahn«). Kratica zanjo — KRB — se pojavlja tako v domači kot tuji strokovni li- teraturi. Leta 1884 je država omrežje KRB podrža- vila v sklopu postopnega podržavljanja za- sebnih železnic z namenom, da bi ustvarila ! obširno državno omrežje, neodvisno od muh i privatnikov. Nastale so »Kaiserlich-königli- ¦ che österreichische Staatsbahnen«, v prevo- i du »Cesarsko-kraljeve avstrijske državne ; železnice«, ki so poleg lokalnih državnih že- ; leznic (»Istrska državna železnica«, »Dalma- j tin&ka državna železnica«) zajele sčasoma ; večino zasebnih železnic. Kratice, ki jih naj-i demo v naši literaturi, so K.K.St.B., KKStB, ¦ K.k.St.B., KkStB, StB. j Tudi na vozilih so se napisi spreminjali, i predvsem pa jih najdemo v dveh oblikah: i (oblika črk ni popolnoma ustrezna) i Zanimiva je prva kratica, ker sta tu prvi dve črki sicer verzalki, a manjši od ostalih. Od tod najbrž izvira neenotnost pri pisavi kratice v današnji literaturi. Vendar pa se je v avstrijski strokovni literaturi izluščila ena sama oblika, ki je popolnoma prevladala: kkStB Prvi dve črki sta mali, ker gre za začeta niči pridevnikov. Interpunkcijski znaki so opuščeni. Kratica v tej obliki je zdaj simbol za avstrijske državne železnice za časa ce- sarja Franca-Jožefa. Poučno je opazovati, kako so burni zgodo- vinski dogodki vplivali na avstrijske državne železnice, ki so dobi primemo spreminjale svoj naziv. Vse te nazive in ustaljene krati- ; ce je treba poznati, če naj iz njih določimo ] obdobje. Potek je bil takšen: 1. 7. 1884 kkStB-Kaiserlich-königliche öster- reichische Staatsbahnen (Cesarsko-kralje- ve avstrijske državne železnice) 12. 11. 1918 DÖStB-Deutschösterreische ; Staatsbahnen (Nemškoavstrijske d!ržaVne ¦ železnice) 21. 10. 1919 ÖStB-Österreichische Staatsba- j hnen (Avstrijske državne železnice) 1. 4. 1921 BBÖ-Bundesbahnen Österreich (Zvezne železnice Avstrije) 18. 3. 1938 DRB-Deutsche Reichsbahn (Nemška državna železnica) j 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 27. 4. 1945 ÖStB-österreichische Staatsei- senbahnen (Avstrijske državne železnice) 5. 8. 1947 ÖBB-Österreichische Bundes- bahnen (Avstrijske zvezne železnice) Ni torej dovolj, da označimo prvo obdo- bje avstrijskih državnih železnic samo s StB (= Staatsbahnen), saj sta črkovna skupina nastopa tudi v drugih kraticah iz obdobij pred kkStB in po njem. Opozoriti velja še, da ne kaže npr. zaradi težav s pisalnim stro- jem ali pri stavljenju spremeniti kratico BBÖ v BBOE, čeprav je sicer takšna zame- njava preglasa dopustna in običajna. S tem smo namreč nasilno ustvarili novo kratico, drugačno od ustaljene, s tem pa po nepo- trebnem obremenjujemo bralca. Za našo železniško zgodovino je pomembna tudi »Privilegierte österreichisch-ungarische Staatseisenbahn-Gesellschaft«, v prevodu "¦Privilegirana avstro-ogrska družba držav- ne železnice«, ki sicer ni obsegala prog na današnjem ozemlju Slovenije in Istre, je pa imela na Dunaju lastno strojno tovarno, iz; katere je prišlo veliko lokomotiv tudi na na- še proge. Mednarodno usvojena kratica, ki označuje tako družbo kot njeno strojno tovarno, je StEG. V naši literaturi pa se po- javlja napisana napačno: STEG. Tuja kra- tica mora biti seveda napisana tako, kot jo pišejo v njeni domovini. Pisava črkovne skupine -St- pa je utemeljena z jezikovnimi pravili nemščine.* Omenimo še progo med Divačo in Puljem ter njen odcep od Kanfanarja do Rovinja. Zgradila jo je država leta 1876, obratovanje na njej pa je do leta 1882 vzdrževala Južna železnica (SB). vJstrianer Staatsbahn«, kot se je imenovala, se je leta 1884 vključila v nastajajoče omrežje kkStB. Ce bi torej po- trebovali kratico, ki naj označi obdobje te proge med leti 1876 in 1884, se nam ponudi sama: IStB. * Glas »š« se v nemšoini piše »sch«, razen v zvezah »st« in »sp«, ki se izgovarjata kot »št« : oz. »šp«. Sama črka »s« pa se bere kot »z«: die See, der Sommer... Torej moramo zaradi pravilnega branja zvezo »st« tudi v kraticah izpisati. Ce bi v moderni kratici brez inter- punkoijskih znakov za črko »t« uporabili ver- j zalko, bi si jo bralci lahko razlagali kot za- j četnico nove besede. Prim.: StEG : STEG Naj torej strnemo razmišljanja o kraticah v naslednjih spoznanjih: —¦ kratice navadno niso nastale ob na- stanku pojma, temveč pozneje, ko se je po- javila potreba po racionalizaciji pri pisanju. Zato v virih najbrž ne bomo naleteli nanje, še posebno pa ne na takšne, kot so zdaj v uporabi v strokovni literaturi. — Kratice so se razvijale, opaziti je te- žnjo po poenostavljanju, po izpuščanju in- terpunkcijskih znakov in po oblikovanju značilnih' črkovnih skupin (npr. -St- v kkStB, StEG, SStB ÖStB ...), ki imajo pravilno na- pisane točno določen pomen (v našem pri- meru >-Staats-« = državna) — Ker gre pred letom 1918 pri nas za »¦avstrijsko obdobje«, ko so bili vsi železni- ški dokumenti napisani v nemščini in so se tudi sicer železniške uprave zelo malo ozi- rale na potrebe slovenskega prebivalstva, kratic ne bomo skušali posloveniti, temveč bomo z nemškimi kraticami še posebej oči- tno označili dobo čmo-žolte hegemonije. — Uporabljene kratice se morajo skladati z uveljavljenimi kraticami v tuji strokovni literaturi, ker bomo le tako z enostavnimi sredstvi, upoštevajoč načelo »en pojem — ena kratica«, dosegli razumljivost napisa- nega in bralcu pomagali pri pregledovanju tuje literature. Ta cilj pa je vreden, da se nekoliko potrudimo. LITERATURA i Revija »Eisenbahn« izhaja na Dunaju že 37. leto. Redno priobčuje članke o zgodovini železnic. Med njenimi uredniki je več avtorjev znanih strokovnih knjig. Knjige: — J. O. Slezak: Lokomotivfabriken Europas, i Wien 1962. — J. O. Slezak: Die Lokomotiven der Republik Österreich, Wien 1970. — Bern- hard Schmeiser: Krauss — Lokomotiven, Wien 1977. — Karl Gölsdorf: Lokomotivbau in Alt- österreich, Wien 1978. — Helmut Griebl: Stats- bahn — Dampflokomotiven in Österreich, Freiburg 1978. — Johann Stockklausner: Dampf- betrieb in Alt-Österreich, Wien 1979. — I Giesl — Gieslingen: Die Ära nach Gölsdorf, Wien 1981. — J. O. iSlezak: Typenblätter öster- reichischer Dampflokomotiven, Wien 1981. \