P0DLI8TEK. Aniea. Črtica iz mesta. Kaioor aenoa je Šla P|O lulici, j_iaJ~x>E mrtvažka Btoea. Srečal sem jo in se je vstrflžil. Tako bled Dbraa, posinele ustnice, globoke 661, hoja težka, negotovn .5 . i. in vendar je imela komaj osemnajst let Ejrišla je iz dežele y, mesto m*it se Siva4 Videl Bem jo takTfat.: 2ivlienja poln obraz, ustnice rdefie. Sla jb z so|aterjo po ulici, se radovedno ozirala v bogale izložbe, Postajali so mladiCi in gledali za njo, kinetekhaa dekletom, gledali njen lep rožnati obraz. — Eostajali so _ . . Gospodične na promenaidi so se ozirale pt strani na njo, bile 80 yse y Humefiih krilih z bai>ranimi lici. Postr;ani so se ozirale v njo, ko je gla z materjo, in ji zavjdale njeno svpže, od nar rav© same barvano lice, njeno lepo hojo, krasen Btaa. Ni po<znala umetnosti stati pred zrcalom in se nriti t Itoji. koketuih pogle&ov, in vendar bi se lahkQ kbsala z njiini, Vdinjali so jo prl mojsternji y ozki, smradljivi nBcLi N06 in idan so ropotali stroji, delalo se je v»liko, apalo malo, sprehajalo nič.. Mati si je zgovorila, da mora hčerka iti tu in tam na zrak, jo prosila naj dovoli dekletu, da bo Šla spal o pravem fiasu, — Ck«pa ji je obljubila vse in Be več. Spolnila pa ni BajmanjSe, [Anioo sem videl veftktrat, vsakokrat slabejo« in Bedaj JeSe le senca prejšnje Anioe. ; 1Š11 ko je priSla mati obiskovat svojo bfierkft, je Bioer videla bled obraz, zmuCeno hojo. [A! gospa jo je -rnato p©iolažiti, da je to pri vsaii mlafdi deklici, ki pride iz dežele v mesto, Vsaita se mora prej privaditi na mestni zrak. Hčere ni vpra^ala, menda bi ji niti ne yerjela. In ona je trpela vkiano, tiho . . . . Če sem šel po ulici niimo hiše, kjer je šdvala, bodisi ob kateri koli uri, videl sem skozi okno sključeno, bledo postavo, Stroj je dsrdral, prozorni, beli prsti so uravnavali blago, Ako je pogledala za hip od stroja skozi okno, ali postala nekoliko od dela, ida si oddahne in zravna boieči hrbet, ji je že rekla gospa: -Hitite Anica, da bomo prej gotove." In hitreje je zadrdral stroj. Ko je bilo gotovo to, priSlo je djrugo in tako naprei brez prestanka, brez odmora, Gospa je bila omožena, to je, imela je mo2a, ki se je potepal po ulicah in beznicah z drngimi Žen« skami, pil in kvartal. Pa fcdo se briga v mestu za take malenkosti, ki so nekaj vsakdanjega, domaCega, posebno iz zakotnih nlic. V tistem poslopju je bila tudi pekarija, Kadilo se je vfiasi, smrdeč dim je silil v šivalni<j|o in moril p]|u6a, PomalgaiBi, ki niso in^eli posla, so hodili delaf kratefc 6as Biviljam in se shajali z dvomljivimi osebami^ ^Tudi natakarice brez službe so kaj rade obiskovale gospo. To je bilo veselje, ko se je zvečer zbrala taka dmžTia, Pilo se je in smejalo -.: . * rAnica pa je delala inf Sivaia, da so jo boleli prsti, poslugala njih razbrzdan smehi in Sale. Ce je pogledala k mizi, kjer je sedela gospai in pila, 8e je zastal za hip stroi, ali roke trudno omahnile v naro$je, se je ozrla na njo in pogledalan -Knioa delajte, da bodemo gotove.* Tn zaropotal je stroj, naglo, mehaniSno je vravnala zmaftena roka šivanje. V globokili, ydrtih o5eh pa je postato moKroi &-aw- ¦**^H Mialila je Anica na dom, na mater, na ofietac Kajco lepo je bilo . ,- . In &edaj tukaj pri tujih IJim deh ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ In zakaj je tako? Prvo mojsterinjo so vzeli, katero so našll, tec jo ji izro&li v varstvo. Verjeli sa ji, ko ee jim je hlinila pobožno, vse ji verjeli in se veselili, da bo jiiih dete tako lepo preskrblieno in yarno. Seveda, po~snali je niso, Ali sedaj bi labko na obledielein, shni&av nem liou otroka spoznali goljulijo, Se bi hoteli. Kq je 6e imela kaj kr.yi_ bila je od sramu Tddno rdefia pri njih. jgovoricah. Pa izpili so ii kri; izpiH ji bodo še mozeg. iUho se ji je privadilo na razbrz* dane pomenke pppivajoftih vasovalcev in vasovalk, privadilo se nesramnemti krohotanju gospe, 6e Je pii" kaki besedi Anica sramožljivo povesila glavo,- ¦ ' ; In ta gospa ie njena varhinja, njena dmgat mati?! Strjoj je drdral, ona ni sli^ala drdrania, fl« drnžbe. Mislila je na svojo tugo ,— *---..— , h-» Prosila je starige, da bi smela tt, svet, se nftit, ker jo je sililo do izobrazfce, do prosvete. Imela ie talent, šboda ga zakopati. Vsaj nekaj bi si rafla prtdobila od tega talenta, ker za vse je bilo Že prepozno, ker ]e zamudila, KoneCno sa ii dovolili* ; Bala se je, da bi je ne vzeli domov, da R jet* pustili se tialje ufiitt, zato Je fcrpela tiho, vdaao, zald ni tožila stariSem* Cntila Je, da hira, a ni verjela+fdazlven©, pre_^;n_ ši bo mlslila, da zvene za veano,- Hrepenenje, $&* s&i nekaj v življenju, jo je bodrilo, jo zdrževalo, dtt 86 ni zgmdila obnemogla, da ni obležala .... •* ^'_'(Konec prihodnjič.) .;'m t,