Aktu .. 
BF- Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire 
Določen rok za dokončanje višješolskega študija 
gozdarstva 
Kot je znano, že nekaj let ni več višješolskega štu-
dija gozdarstva, nadomestil ga je triletru visokošolski 
strokovni študij . Absolventom višješolskega študija 
je bila dana možnost, da še končajo ta študij ali pa 
nadaljujejo s študijem na visokošolski strokovni ravni. 
Zakon pa ni izrecno določal, do kdaj je še mogoče 
končati višješolski študij. To pa je zelo pomembno 
tudi za okoli 120 absolventov višješolskega študija 
gozdarstva, med njimi največ izrednih, ki so zaposleni 
kot revirni gozdarji na Zavodu za gozdove Slovenije. 
Biotehniška fakulteta se je že pred skoraj dvema letoma 
odločila, da bo izdajala višješolske diplome do 30. sep-
tembra 2002. Letos poleti pa je Državni zbor RS sprejel 
dopolnitve zakona o visokem šolstvu, s katerimi je 
določil30. september 2002 kot zadnji rok, do katerega 
je mogoče diplomirati na nekdanjem višješolskem štu-
diju. 
Veliko zanimanje za gozdarski študij 
Tudi v novem študijskem letu je zanimanje za goz-
darski študij veliko. Na univerzitetnem študiju gozdar-
stva je bilo razpisanih 40 mest, prijavilo pa se je 72 
kandidatov. Vlada RS je vpis omejila na 40 in prav 
toliko kandidatov je bilo na študij tudi sprejeto. Še 
večje pa je zanimanje za visokošolski strokovni študij, 
za katerega je bilo razpisanih 45 mest. Prijavilo se je 
177 kandidatov, vpisna služba univerze pa je na koncu 
odobrila vpis 49 kandidatom. 
Iztok Winkler 
-
Iz domače bl:J·j) ·,:::. · C'T '·"Y: 1.-,; :.~-' -... ~. · -~· .. ~ \:_. · ":-J;. ... ;:,;c;~:~ __:}.~ _4. 
Gozd in gozdarstvo v političnih programih slovenskih parlamentarnih 
strank 
Jože KOZJEK* 
UVOD 
Nova pol itična oblast, ki je bi la izvoljena 15. okto-
bra 2000, je dobila končno podobo. Razme1je stran-
karskih sil v parlamentu in koaliciji je razporejena, 
dolžnosti in naloge, ki čakajo politike, so številne in 
zahtevne. Obenem pa slovenska javnost opazuje ure-
sničevanje tistega, kar so posamezne stranke obljub-
ljaJe v predvolilni kampanj i. Tisti, ki se ukvarjamo z 
gozdovi in gozdarstvom, pa smo bili najbrž pozorni 
predvsem na področje, ki nam je domače, in tako oce-
njevali realnost izvedbe oz. samo vsebino političnih 
obljub, ki neposredno ali posredno zadevajo slovenske 
gozdove in gozdarstvo. 
Članek poskuša pregledno in izčrpno prikazati 
mesto, vrsto in značaj političnih obljub, ki se predvsem 
neposredno navezujejo na slovenske gozdove in goz-
* J. K., Turnše 3, 1233 Dob pri Domžalah, SLO 
GozdV 59 (2001) 5-6 
darstvo v veljavnih političnih programih strank, ki so 
po volitvah zasedle parlament. 
Članek je pravzaprav vsebinsko dopolnjena semi-
narska naloga z istoimenskim naslovom pri predmetu 
gozdarska politika visokošolskega strokovnega študija 
gozdarstva na Biotehniški fakulteti. 
OBRAVNAVANE POLITIČNE STRANKE 
Članek obravnava vlogo gozda in gozdarstva v poli-
tičnih programih slovenskih parlamentarnih strank, 
ki so na volitvah 15. 1 O. 2000 zasedle naslednje šte-
vilo poslanskih mest: Liberalna demokracija Slovenije 
(LDS) 34, Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) 
14, Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) Il , 
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 9, Nova Slove-
nija (NSi) 8, Slovenska nacionalna stranka (SNS) 4, 
Stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 4 in Stranka 
mladih Slovenije (SMS) ravno tako 4. 
271