913. štev.
V	Ljubljani, Četrtek dne 2. tulila 1914.
Leto III.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
*DAN“ izhaja vsaki dan atfutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ l prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno l-70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon Številka 118.
:S!L-~-V ■ - - ' -	 -	1
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
Uredništvo in DpravniSfvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica M 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo* vor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. n:	Last in tisk ..Učiteljske tiskarne"
Telefon Številka 118.
k
Sprevod v Sarajevu. -prave v Trstu. — Pot
- Odhod iz Metkovita. — Na Adriji. — Sprejemne pri-skozi Ljubljano. — Priprave na Dunaju. — Nove demonstracije. — Razne vesti.
Stev. 666.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani. Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na članek, ki je izšel v Vašem listu št. 666 z dne 30. oktobra 1913 pod naslovom: »Pamflet deželnega odbora In kranjska pravica.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1.
1863.,	objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bil natisnjen uvodoma navedeni članek:
Ni res, da je bil bivši paznik Ljubič zapoden iz službe, ker je čltal »Jutro«, ampak res Je, da je deželni odbor vojvodine Kranjske bivšega paznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani in zdaj uradnega slugo pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane Alojzija Ljubiča z odlokom z dne 22. septembra 1910 št. 508/pr. odpustil od službe, ker ga jc na podlagi disciplinarne preiskave spoznal krivim:
1. da je spisal odnosno povzročil o razmerah v prisilni delavnici v Ljubljani v dnevniku »Jutro« članke Dod naslovom: »Čedne odnosno kričeče razmerevdež.prisilni delavnici« (Jutro št. 62 z dne 3. maja 1910, št. 87 z dne 29. maja 1010 in št. 94 z dne 5. junija 1910);
2. da je svoje službene dolžnosti zanemarjal s tem, da je vpričo prisiljencev, katere bi bil moral nadzorovati,
a) večkrat čital časopise in
b) dne 31. maja 1910 spal;
3. da je prišel dne 9. februarja 1910 za pol ure in dne 2. marca 1910 za 25. minut prepozno v službo, ne da bi se bil opravičil;
4. da je kupoval na nedopusten način od prisiljencev kruh in si ga dal podariti;
5. da se je o opominih nadpaz-nika vpričo drugih paznikov izražal, da prestopki, na katere ga je opozarjal, »niso vse skupaj nič«.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štev. 650/1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 650 z dne 14. oktobra 1913 pod naslovom: »Na delo«, Pf°l! Popisani dež. odbor, da v zmi-ioLf l9- zakona z dne 17. decembra 186/.. drž. zak. št. 6 iz leta 1863., objavi e v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da ni več fonda za slovensko vseučilišče, ampak res je, da le deželni vseučiliški zaklad v znesku
689.502	K 51 h še ves popolnoma ohranjen in da uživa od tega zaklada »Zadružna zveza v Ljublini« samo obresti.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
V	težkih dneh.
Miroljubnost našega sivolasega vladarja je znana. To njegovo lastnost spoštujete .vsi narodi tudi izven
naše države. Mnogokrat je v težkih razmerah — odločila njegova beseda za mir. To je tako znano, da lahko vsak trenotek slišite našega pri-prostega človeka, češ:	»Dokler bo
naš cesar živel, ne bo vojske!«
To zaupanje avstrijskili narodov do svojega miroljubnega vladarja se je vselej izkazalo za opravičeno. Naš vladar pa je vedno želel tudi mir med svojimi narodi.
»Napravite mir med mojimi narodi!« je ukazal ministru Taafeju, ko mu je izročil vlado. Zato je želel vedno, da se stranke sporazumejo, da bi mogle delati v skupen blagor ljudstva. Najbolj pa ga je bolelo, ako je slišal o pobojih med lastnimi sodržavljani. Mir, ki ga Je ljubil na zunaj, je hotel cesar imeti tudi na znotraj, v svojih deželah.
Zgodil se je dogodek, ki je pic-tresel vso državo. Vsi so bili v skrbeh, kako bo sivolasi vladar prenesel ta udarec. V teh težkih dneh je bilo potrebno, da bi se bila pokazala ljubezen narodov v slogi in skupnosti. Toda prvemu groznemu dogodku so sledili drugi. Prihajajo poročila, da le izgubilo par sto naših državljanov življenje v krvavih demonstracijah. Pribiti se mora, da so te demonstracije nastale iz strankarskih strasti In da so ponekod celo voditelji sami pozivali maso na nedovoljeno pobijanje tuje lastnine, hoteč na zgoraj pokazati svojo »danost. Hinavščina fn osveta le zapeljala ljudi do dejanj, ki jih obsoja zakon in vsak človek: obsodil pa jih bo tudi vladar, ki želi mir med svojimi narodi in bi v teh težkih dneh pač zaslužil, da se mu ne greni trpkih trenutkov s takimi dogodki, ki so se Javili v Sarajevu, Mostarju, Zagrebu in drugod. Brezvestno ščuvanje na sodržavljane ne more biti izraz ljubezni, ampak je le Izrabljanje usode-polnega dogodka v sebične strankarske namene.
»Ako ljubite cesarja, razidite se,« so rekli vojaki v Sarajevu množici, ki se je zbirala. In ljudje so se razšli. Voditelji pa so hoteli svojo udanost dokazati z dejanji, nad katerimi naš vladar ni imel nikoli svoje dopadajenje. To je obsodbe vredno.
Danes je še negotovo, kako se bodo razvili dogodki na jugu, ako se ne posreči kmalu pomiriti razburjene duhove. Gotovo pa je, da bo vse to slabo vplivalo na razmere znotraj in zunaj države.
Pogreb prestolonaslednika In njegove soproge*
Trupla prestolonaslednika in vojvodinje sta bili preneseni v vladno palačo. Zdravniki so trupla balzamirali. Balzamiranje je trajalo od
10.	ure zvečer do 6. zjutraj. Smrt je nastopila pri obeh vsled notranjega izkrvavljenja. Srbski slikar in kipar Dalič s svojo.soprogo, ki je tudi kiparka, sta vzela smrtni maski.
Prenos trupel v Sarajevu.
Dopoldne je nadškof Stadler ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli prestolonasledniške dvojice. Nato je bila uradno konstatirana identiteta umorjencev, nakar je posebna ko-misija zaprla krsti in ju zapečatila. Ključa sta bila zopet posebno zapečatena. Ze picd sesto uro zvečer so bile zastia/ene vse ulice, po katerih se je imel .vršiti kondukt, od gostega špalirja vojaštva. Vojaški špalir vseh vrst ic segal od vladne palače do Bistriške ceste. Trupli ste bili razstavljeni v. urnaopreniljeni salonski muslimanski sobi vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti ste ležali na katafalku, ki je bil obdan od ne-broj sveč. Krsti ste bili čisto zasuti s sjunimi yeiici, Na obeli straneh so,
stali oficirji, dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprestano so prihajali civilni in vojaški dostojanstveniki in molili pred krstama. Ob 6. zvečer ste bili trupli zopet blagoslovljeni. Nadškof Stadler z vsem kapitljem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri ceremonijah. Nato so podčastniki 84. pešpolka dvignili krsti in ju odnesli na ulico, kjer sta stala mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. Pod zvoki žalostink koračnic se je začel premikati izprevod po ulici. 24 topov je zagrmelo. Na čelu izprevoda je korakalo več in-fanterijskih bataljonov in oddelek konjenice. Sledila je duhovščina z nad-škoforii Stadlerjem. Pred krsto je vozil voz, silno obložen z venci. Za krsto je sledila prestolonaslednikova neposredna okolica, na čelu ji polkovnik Bardoff in grofica Lanjus. Potem šef bosanske vlade Potiorek, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti oficirji. Izprevod se je pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Applovem nabrežju in pri Franc Josipovem trgu je čakala velikanska množica ljudstva, ki je odkritih glav in nemo zrla na sprevod prestolonasledniške dvojice iz Sarajeva. Ob pol 7. jc prispel kondukt na kolodvor, kjer je že čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko ste bili obe krsti položeni v mrtvaški voz, je oddalo vojaštvo generalno desaržo. Nato je nadškof Stadler krsti še enkrat blagoslovil. Ob 7.10 zvečer je že odpeljal vlak ob zvokih cesarske himne in gromenju topov proti Metkoviču v Dalmacijo.
Vkrcanje v Matkoviču.
V	zgodnjih jutranjih urah je že nešteta množica občinstva pričakovala pred tukajšnjim kolodvorom prihoda vlaka, s katerim ste imeli dospeti v Metkovič trupli prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberške. Vse mesto je v črnih zastavah. Na kolodvoru jc bila postavljena častna stotnija infanterij-skega polka in oddelek mornarice. V pristanišču pa je čakal majhen parnik vojne mornarice »Dahnat«, ki naj bi popeljal krsti na veliko vojno ladjo »Viribus Unitis«.
Ob 6. zjutraj je pripeljal poseben dvorni vlak trupli prestolonaslednika in njegove soproge na kolodvor. Z vlakom je prispelo tudi spremstvo prestolonaslednikovo. Na kolodvoru je pričakoval vlaka dalmatinski namestnik grof Attems, potem deputa-cije častnikov ter odposlanci raznih oblasti in prebivalstva. Ob železniški progi je stalo prebivalstvo v neštetih množicah. Bilo ga je na tisoče in je odkritih glav pozdravljalo izprevod.
Mornarji so dvignili krsti iz železniškega voza. Katoliški duhovniki izvršili so na to cerkvene obrede ob zvonenju vseh zvonov v Metkoviču. Nato je ob grmenju bobnov krenil mrtvaški izprevod iz kolodvora proti pristanišču. Krsta umrlega prestolonaslednika je bila pokrita v vojno zastavo. Mornarji so nato vkrcali krsti na parnik »Dalrnat«, ki je bil ves pokrit z venci. Ob strelili generalne desarže, ki jo je oddala častna stotnija, je parnik nato odplul. Na parniku se je nahajal tudi dalmatinski namestnik grof Attems. Pred parni-ko je vozil torpedni čoln.
Prebivalstvo iz vseh krajev obali je v velikanskih množicah stalo odkrito na obrežju, 7. gorečimi svečami v rokah. Ko je plul parnik mimo njih, so množice poklekale in katoliški duhovniki so ob zvonenju katoliški duhovniki so ob zvonenju zvonov blagoslavljali krsti.
Ko je parnik dospel do izliva reke Neretve v morje jc krenil proti dreadnoughtu »Viribus Unitis«, ki je pozdravil mrtvega orestolonasledni-
ka z 19 topovskimi streli. »Dalmat* se je potem približal dreadnoghtu, na kar so obe krsti dvignili na krov vojne ladje. Na zadnjem koncu vojne ladje »Viribus Unitis« je bila pripravljena kapelica, okrašena z vojnimi zastavami in avstrijskimi štand-artami. Duhovščina vojne ladje je blagoslovila krsti.
Ob 9. dopoldne so nato ponovno zagrmeli topovi in »Viribus Unitis« je dvignil sidra ter z vojno zastavo na pol droga krenil proti Trstu.
Na Adriji.
Včeraj je cel dan plaval dridnavt »Viribus Unitis« na valovih sinje Ad-rije iz Metkoviča v Trst. Po onem lepem morju, o katerem je sanjal prestolonaslednik najlepši san bodočnosti, je Šla njegova zadnja pot na Dunaj. Posebno zadnja leta se je prestolonaslednik zelo zavzel za avstr, brodovje. Vedel je, da je mogočnost države na jugu, na morju. Zato ni hotel, da bi v čem zaostajali za svojimi sosedi Italijani. Ob Adriji so ležali njegovi veliki načrti. Dne 2. septembra 1902 imenovan admiralom, je pred vsem častniškim zborom mornarice razvil svoj mornarični program in pojasnil, kako on umeva bodočo nalogo avstro-ogrske mornarice. Njegovi inicijativi je pripisovati mogočen današnji razvoj vojnega brodovja. Zanimal se je za vse or-ganizatorične reforme, aktivno vodil skoro vsako leto velike mornariške vaje, zadnjič predlansko leto, ko se je tudi nemški cesar udeležil revije v primorskih vodah.
Od svojega imenovanja je bival kot najvišji mornariški častnik vsako poflilad po več tednov v Pulju in na Brionskih otokih, ter nadziral vse posameznosti pomorske službe pri eskadri, v ladjedelnicah, arzenalu in pristanišču.
S tem je hotel doseči ono moč, ki so jo imeli njegovi dedi, stari Habsburgi, ki so vladali od morja do morja. On je ljubil to morje, po katerem je Šla njegova pot.
Rod d’ Este.
Kakor je znano, je ix)kojni prestolonaslednik nosil naslov: d’ Este. Marsikoga zanima od kod ta priimek.
Rod d’ Este je dobil svoje ime po mestu Este v Italiji; bil je eden najstarejših kneževskih rodov italijanskih. Z njim jc v zvezi začetek lia-noverskega in angleškega kraljevskega rodu in sam je bil v sorodni-štvu z rodom habsburškim. Temelji njegove moči in oblasti so iskati v medsebojnih bojih italijanskih vazalov za časa nemških cesarjev, v katerih so prišli na površje ti, ki so zmožnejši in srečnejši. Ze za časa cesarja Otona I. (936—973) je pripadala rodu d’ Este mejna grofija pa-vijska in mnogo širnih posestev. Za časa Friderika I. (1152—1190) je postal rod še močnejši in dobil oblast nad Milanom in Genovo. Potem Fe-raro, Modeno, Mirandolo, Carraro itd. izmed katerih so bili nekateri fevdi cesarski, nekateri papeški. V
11.	stoletju se jc rod razcepil v več vrst, ki so počasi izumirali. Moški rod je izumrl s Herkulem Rinaldem 1. 1803. Hči tega poslednjega d’ Este se je zaročila 1771 s tretjim sinom cesarice Marije Terezije, z nadvojvodo Ferdinandom Karlom, ki je bil guverner lombardski. S tein je Marija Batriče postala pramati avstrijsko - estske veje, ki je vladala v Modeni do izgube vseh posestev, ki jih je vzela združena Italija leta 1860. Ta veja je izumrla z nadvojvodo Francem V. 1875 in po dednem pravu, ki velja za cesarski rod, je prešel naslov d’ Este in estovsko premoženje 20. oktobra 1875 na nadvojvodo Franca Ferdinanda, najstarejšega sina cesarjevega brata, nadvojvode Karla Ludvika. V trenotku, ko bi bil prestolonaslednik zasedel cesarski prestol, bi naslov in posestva rod d’ Este orešla na njegove*
ga mlajšega brata Otona in ker je ta mrtev, pa na njegovega najsta. rejšega sina Franca Karla. Eno teh posestev je na Češkem — Chlum pri nižjeavstrijski meji, kjer se je tudi Franc Ferdinand rad mudil, predno je kupil posestvo Konopište kot svoje osebno imetje.
Na KonopiStu.
(Po »Času«.)
Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil v svoji sodbi samostojen, osebnost z močno voljo in se ni dal lahko odvrniti od mnenja, ki si ga je enkrat napravil. Zato tudi cerkveni krogi niso mogli pričakovati, da bi vedno delal po njihovih željah. Pozornost so vzbujale izjave, s katerimi se je versko mišljenje in pobožnost kazala na zunaj, in iz katerih je bij« soditi tudi na vsebino njego/ei? verskega prepričanja.
Na svojem gradu Konopišči ni le obnovil kapelice, Kalvarijo, božje trpljenje in pod. kar vse ie bilo tam že za časa Lobkovica, temveč je napravil vse polno kapelic ob cestah v parku, n. pr. svetega srca, sv. Jožefa, Marijine slike in jih je postavil tako, da je bilo že iz daljave videti, ko se je pri njih vršila pobožnost. Znana so njegova romanja v Lurd in v Maria Zeli, odkoder se je po navadi sporočalo, da se je tam izpovedoval. Na eni izmed konopiških kapelic je pribita deščica z napisom:: »V hvaležen spomin na naše romanje v Lurd 1905« (nemško). S tega je razvidno, da je nadvojvoda svojim romarskim potom pripisoval tudi učinek, ki je v njem vzbujal hvaležnost.
Nadvojvoda je bil goreč častilec sv. Jurja in' je z gorečnostjo nabiral njegove kipe. V njegovih zbirkah na Konopišči je ena dvorana posvečena po večjem delu kipom sv. Jurja, ki jih je tam okolo 100.
Na uradništvo, služinčad in delavstvo se je strogo na dvoru pazilo, da je hodilo vsako nedeljo k maši in često k spovedi in obhajilu, in v Veliki noči je bila gospoda tako dolgo v grajski kapeli prisotna, dokler se ni prepričala, da so se vsi uradniki in služabniki izpovedali.
Za Božič in Novo leto se jim je delilo koledarje ,ki so bili pisani strogo v krščansko socialnem duhu. Do leta 1911 so se dajali češki in nemški. Leta 1911 so se razdelili samo nemški koledarji. Leta 1912 je bi odpuščen grajski uradnik, ki se je na Sv. Rešnjega Telesa dan napil.
Ko se je pred leti benešovska občina trudila, da bi dosegla izpre-membo dosedanje piaristske gimnazije v Javno, se je nadvojvoda čudil tej težnji, češ, da so piaristi priznano najboljši učitelji.
Benešovski reveži niso dobivali od konopiškega veleposestva redne podpore, da:	prošnja za prispevek
društvu, ki za revne šolske otroke kuha prežganko, je bila zavrnjena, toda benešovska cerkev se rada postavlja s prekrasnim nebom, ki ji je bil od konopiškega gradu darovan in ravno v zadnjem času se je govorilo o tem, da bo cerkev popolnoma predelana.
Trdilo se je tudi, da je bil nadvojvoda zelo natančen računar ini varčen oče.	(Dalje.)
Podrobnosti o novem prestolonasledniku.
Rod.
Kakor znano je Karol VI. izdal
1.	1713, t. zv. pragmatično sankcijo, ki določa nasledstvo za avstrijski prestol. Karol VI. je imel namreč samo hčer Marijo Terezijo, ki se je poročila Z soivftda Lotarinškira.
Za Marijo Terezijo 11740—17801" je vladal cesar Jožef II. (1780—1790) Za njim pa njegov brat Leopold II. (1790—1792). Leopold je imel s svojo soprogo 12 sinov in 4 hčere. Na prestolu mu je sledil Franc I. (1792 do 1830). Imel je 12 otrok. Za njim je zavladal Ferdinand V. (1830—1848) ki se je I. 1848. odpovedal prestolu v korist Francu Jožefu I. Franc Jožef je bil sin njegovega brata Franca Karla Jožefa. Franc Jožef je imel še tri brate. Maksimiljana, Karla Ludvika in Ludvika Viktorja. Prvi sin Karla Ludvika je bil Franc Ferdinand, ki je postal prestolonaslednik, ko je umrl nagle smrti cesarjevič Rudolf. Ker se je vsled poroke z grofico Hohenberg Franc Ferdinand odrekel nasledstva za svoje otroke, bi mu bil na tronu sledil njegov brat Oton. Ker pa je Oton umrl, je prešlo nasledstvo na njegovega prvega sina Karla Franca Jožefa. Karol Franc Jožef je torej nečak dosedanjega prestolonaslednika.
#
Mladost.
Prestolonaslednik Karol Franc Jožef je bil rojen 17. avgusta 1887. Kot sin Otona in saške princese Marije Jožefe. Ko je .1 1906 Oton umrl,
Je prešlo prestolonasledstvo na njegovo osebo. Njegova mati je bila po smrti cesarice Elizabete prva dama na dvoru. Takoj po Otonovi smrti se je začel Karol Franc Jožef pripravljati za svoj poklic. Prišel je v Prago in se je posvetil študijam. Stanoval je na Hradčanili, tja so hodili predavat profesorji razne vede. Bil je torej šolski kolega mnogih naših di-jakoy, ki so v tem času v Pragi študirali. Učili so ga trije profesorji s češke in trije z nemške univerze. Češki: Ott, Braf in Goli, nemški: Ulbrich, Pfaff in Schmidt. Predavanja so bila pravoslovnega značaja: država, zakonik, ustavoznanstvo itd. Prof. Braf se je zelo pohvalno izrazil o njem. Povdarjal je posebno bistrost, s katero je nadvojvoda razumeval tudi težja vprašanja, in veliko zanimanje za vsa važna vprašanja; opazoval pa je pri njem tudi natančnost in vestnost, s katero je izpolnjeval svoje dolžnosti. — Prof. Braf — tako piše »Nar. Politika« — je večkrat povdarjal; kako dobro obvlada vojvoda češki jezik, tudi kadar gre za težja vprašanja v znanstvenih stvareh. Sploh prof. Braf je slikal nadvojvodo kot nadepolnega moža.
*
V Ljubljani.
Na svojem potovanju je prišel Karol Franc Jožef tudi v Ljubljano, O tem poroča »Slov.« Leta 1909. je menda v takem času kakor je sedaj obiskal Ljubljano tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef, sedanji prestolonaslednik, njegova mati Marija Jožefa in mlajši brat Maksimilijan. Nadvojvodi Karolu Francu Jožefu, ki je bil takrat še nadporočnik, je razka- j zoval ljubljanske zanimivosti grof ! Ciiorinsky. Bil je nadvojvoda tudi na stolpu ljubljanskega gradu in je ob tej priliki podaril nekemu navzočemu vojaku, ki mu je držal sabljo, cekin za 10 kron. Tudi čuvaju v stolpu Je poslal pozneje cekin za 10 kron ter se Je v stolpu tudi podpisal v knjigo za tujce. Nadvojvoda si je ogledal tudi tivolske nasade, tivolski grad, Radeckijev spomenik, jubilejni most in sploh vse znamenitejše zgradbe. Ogledoval si je Ljubljano dopoldne ln popoldne ter je izjavil, da mu je Ljubljana zelo všeč ter da jo bo po-setil še, kadar bo prilika. Prenočeval je nadvojvoda v hotelu »Union«, med tem ko je nadvojvodinja Marija Jožefa prenočevala v svojem salonskem vozu na kolodvoru. Visoki gostje so se odpeljali lz Ljubljane naprej šele drugi večer.
Nadvojvoda je bival par dni takrat v hotelu sv. Janeza ob Bohinjskem Jezeru. Pozna našo Gorenjsko.
Poroka.
Iz Prage je hodil nadvojvoda .večkrat na Dunaj, kjer se je seznanil S Žito. Bilo Je to na nekem plesu. Žita je izborna plesalka. Ko je cesar videl mladi par, je baje rekel: »Ta 'dva spadata skupaj.« Žita je govorila: italijansko, nemško, francosko in angleško. Še pred svatbo se je na Željo cesarjevo začela učiti češko in mažarsko. Dne 21. novembra 1911. Je bila že poroka. Ek) marca i. 1912. sta bila novoporočenca na gradu Brandys, potem je odšel nadvojvoda k svojemu polku v Kolomejo. Bran-dys je lep grad z letoviščem na ravnili poljih ob Labi na češkem.
s
*
O pokojnem prestolonasledniku se more reči, da je imel jasen program za bodočnost. On sam Je bil program bodoče Avstrije. Resen mož, železne volje, molčeč, toda premišljen in pripravljen na delo. Sedanji prestolonaslednik še ni imel prilike, da bi se bil izrazil o svojem rogramu. Pač ni mislil, da bo tako malu prišla izprememba. Gotovo pa Je, da je z zanimanjem opazoval
dogodke zadnjih let Tn tudi atentat v Sarajevu bo silno upllval na njegove nazore. Upajmo, da bo z isto bistrostjo, katero hvali njegov profesor Braf — spoznal grozne razmere in da bo ta zločin nad svojim stricem videl v pravi luči. Na ta način bi se začel pod njim nov sistem in novo življenje v Avstriji.
Volitve v Istri.
Vsled dogodkov v Sarajevu se je skoraj pozabilo na volitve v Istri. Izpadle so sledeče:
I. V enajstem volilnem okraju, z glavnim voliščem Pazin, je izvoljen dr. Kurelič Sime, odvetnik v Pazinu. Kurelič je dobil 260, Italijan 34 glasov.
II. V trinajstem volilnem okraju, z glavnim voliščem Volosko, je izvoljen oficijelni kandidat »Pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri«, dr. Červar Gjuro, ki Je dobil 253 glasov. Njegov protikandidat, tržaški odvetnik dr. Brnčič je dobil 118, italijanski kandidat dr. Constantini pa 114 glasov.
III. V tretjem volilnem okraju, z glavnim voliščem Pula, je ožja volitev med hrvatsklm kandidatom Sti-hovičem ln kamorašem Fabro. Štihovih je dobil 375, italijanski kandidat Fabro 258, mornariški kandidat Orari 148, socialist Anton Pirz 42 glasov.
V	drugih okrajih so zmagali italijanski liberalci. V Puli dr. Rizzi in Caroin, v Kopru dr. Belli, v Piranu dr. Ventrella, v Rovinju dr. BartolH, v Poreču Sbisa, v Buge-Umar dr. Franco, v Vodnjanu dr. Dom. Sbisa, na Lošinlu Nicolich, na Krku dr. Chersich.
IStaiijT
Štev. 692.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na poročilo, ki je izšlo v Vašem listu št. 692 z dne 25. novembra 1913 pod naslovom: »Iz Le-sec.«, prosi podpisani deželni odbor, ‘da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz
1.	1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bilo natisnjeno uvodoma navedeno poročilo:
NI res, da je pri gradbi centrale na Završnici 12 deželnih inženirjev in pa 6 delavcev, ampak res Je, da je pri zgradbi deželne električne centrale na Završnici en sam deželni inženir ln„povprečno po 250 delavcev.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
—	Štev. 696/1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na dopis, ki je izšel v Vašem listu št. 696 z dne 27. novembra 1913 pod naslovom: »Iz škofje Loke. Predpreteklo nedeljo.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmi-slu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz leta 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bil natisnjen uvodoma nave-dnei dopis:
Ni res, da poslanci kradejo vse-učiliški fond. ampak res je, da je deželni vseučiliški zaklad v znesku
689.502	K 51 h še ves popolnoma ohranjen in da uživa »Zadružna zveza v Ljubljani« samo obresti tega zaklada.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štajersko.
Negtška kultura. Od »Nemcev« nikdar nismo pričakovali posebnih kulturnih znakov. Nikoli nismo pri njih pričakovali količkaj Človeškega. Da smo imeli prav, kažejo zadnji dogodki v Hergam pri Gratveinu. Tam je v sanatoriju nek srbski major in neki belgrajski zdravnik. Nemci so šli ponoči 28. junija pred sanatorij in zahtevali omenjena Srba, da Ju linčajo. In kaj je k temu rekla »Tagespost«? Obžalovala je, da so se radi teh dveh morali pustiti razburiti še ostali, t. pr. da ji je žal. da se oba Srba ni takoj ven vrglo v ro-
ke razdivjanih nemških demonstrantov!
V Mariboru rase nemškim študentom neverjetno greben in napadajo staro ter mlado, kar le govori slovensko. Sicer pa* če pride do večjih Izgredov, pojde to na odgovornost naših ravnateljstev. Ne vemo, čemu puste razsajati nemške pobaline? Ali res mislijo, da je tem dovoljeno vse in da smejo slovenski dijaki samo batine spravljati? če ravnateljstva ne uženejo nemških dijakov ne bo konec pasje potrpežljivosti slovenskih fantov, potem slovenski dijaki odklanjajo vso odgovornost.	Dijak.
V Mariboru pobijajo Slovence razni komiji. Trgovcem priporočamo, da pouče svoje fante, kdo da jih živi.
Poročil se Je v Gradcu g. Mirko Jurovič z gospico Marico Ješovni-kovo, oba iz Maribora. Bilo srečno na mnoga leta!
Mariborska železničarska CM. podružnica priredi v soboto dne 4. t. m. ob 8. zvečer mesto kresa v Nar. domu koncert. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Igra pekerska narodna godba. Vstopnina 30 vin. Prebitek gre D. C. M.
Goriško.
Nesramnost in hinavščina. V tako žalostnih trenotkih za celokupno avstrijsko državo, se dobijo ljudje, katerim ni nič svetega, katerih srca so pobeljeni grobovi In katerih mišljenje je nesramno In hinavščine polno. Tl ljudje so pri nas laški klerikalci s proštom Faiduttijem na čelu 1 Njihovo glasilo »L’ Eco del Li-torale« sramoti v eni in isti številki, v kateri sporoča strašni zločin, naše slovensko ljudstvo, udano v največji meri sivolasemu vladarju. Sramoti jugoslovanski narod in mu podtika zločinske namere in zlobna dejanja. Ti ljudje so najnesramnejši hinavci, neznačajni do skrajnosti in najpodiej-še propalice. Katoliška načela zlorabljajo v svoje ostudne politične namene, za kar se poslužujejo najnižjih in najnesramnejših sredstev. Sramota, sramota za to politično sodrgo, sramota za cerkvenega dostojanstvenika renegata prošta Faiduttija! S temi ljudmi bo treba pošteno obračunati in jih ob prvi priliki razkrinkati pred širnim svetom.
Včeraj se je vršla v goriški stolnici zadušna maša za rajnim prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Prisostvovali so vojaški in civilni dostojanstveniki.
Goriški občinski Svet je V svoji posebni seji pozval občinstvo, naj izobesi na dan pogreba žalne zastave.
Deželni odbor je poslal žalne brzojave na cesarski dvor in drugim višjim krogom.
Tako se dela pri nas! Znano je, da gotovi goriški Lahi izobesijo črne zastave ob vsaki najmanjši smrtni priliki kakega »cittadina«. Tako tudi Vodstvo laškega gledališča. Sedaj pa se ne zmeni za to noben laški krst, a kljub temu zahajajo c. kr. avstrijski častniki v kavarno «Teatro«! Kaj takega je mogoče le pri nas!
Gorica. (Poroka.) V soboto 4. julija se poroči v stolnici (opoldne) gdč. Carlotta baronica Locatelli s Petrom pl. Hagenau, poročnikom dragonskega polka.
Slovenci, prižgite na predvečer sv. Cirila in Metoda kresove!
Sokolski dnevi v Brnu.
Dogodki v Sarajevu so postavili vse drugo v ozadje. In vendar so se dogodili tudi v Brnu važni dogodki. Sokolski zlet češkega sokolstva je kljub vsem nemškim oviram krasno uspel. Vsled vesti o atentatu je bil zlet prekinjen.
Že v soboto so prihajali z vseh strani češki Sokoli in deputacije slovanskih sokolskih društev. Hrvatska sokolska zveza je odposlala 2 delegata, Srbska sokolska zveza 11, ruska 3, slovenska 6 delegatov. Na kolodvoru jih je pozdravljala tisoč-glava množica. Prišlo je na kolodvor tudi par sto nemških buršev, ki so jeli izzivati. Vendar ni prišlo do krvavih spopadov. Zvečer je bil sestanek v »Besednem dumu«, kjer je koncertrirala Kolinska godba, v gle-gališču pa je bila slavnostna predstava »P&d Arkana«. V nedeljo 28. junija popoldne ob 2. se Je vršil slavnostni sprevod na telovadišče. Sprevoda se je udeležilo nad 10.000 Sokolov. V sprevodu Je bilo tudi zastopstvo slovenskega Sokolstva s svojim praporom. Gledalcev je bilo na tisoče. Občinstvo je Sokole viharno pozdravljalo. Nemški burši so neprestano izzivali ter napadali Čehe, da bi izzvali izgrede. Da tega svojega namena niso dosegli, se je zahvaljevati samo hladnokrvnosti Sokolstva, ki je vse provokacije mirno prenašalo. Nemška sodrga je napadla nekega Sokola s kralievih
Vinogradov in ga tako pretepla, da je včeraj umrl v bolnici. Drugega Sokola je napadel neki nemški burš s sabljo in mu istaknil oko. Višek nesramne podivjanosti kaže ta-le slučaj: Nemški buršak je napadel člana sokolskega naraščaja dečka Koby-Ižka in mu v navzočnosti mestnega stražnika z debelo palico razklal glavo. Stražnik napadalca seveda ni aretiral. Tako so postopali splošno vsi mestni redarji. Orožniki so aretirali 4 take mestne čuvarje Javnega miru In reda. Da se preprečijo večji izgredi, je bilo poklicano vojaštvo z Dunaja. Po sprevodu se je pričela javna telovadba na telovadišču. Nastopilo je 4000 telovadcev in 2800 telovadkinj. Vest o izvršenem atentatu na prestolonaslednika se je razširila na telovadišču okrog 4. pop. Sprva ni nihče hotel vesti verjeti in splošno se je mislilo, da so raznašalci Nemci, da z njo pokvarijo sokolsko prireditev.
Vest je prinesel okr. glavar na slavnostno tribuno. Zastopniki uradov so bili mnenja, naj se vaje takoj ustavijo. Zbrali so se poslanci, Klo-fač i. dr. ter so se posvetovali. Bali so se, da bi lahko nastala panika, ako bi se začele tribune naenkrat prazniti. Zadnje vrste bi morebiti ne razumele, za kaj gre in bi v misli, da je kaka nevarnost planile s sedežev, kar bi lahko provzročilo veliko katastrofo. Zato se je sklenilo, da se počaka še nekaj časa, da se konča še druga točka vzporeda. Ko je bil končan skupen nastop, je strel naznanil, da je spored končan. Medtem se je novica počasi raznesla med množico. Ljudje so se razšli. Sokoli so odhajali. Ruski in srbski Sokoli so dobili migljaj, naj takoj odidejo. Odšli so s prvimi vlaki, vse vstopnice so bile razprodane in je zlet kljub vsemu dosegel oni uspeh, ki so ga Čehi pričakovali.
Dnevno.
»Slovenčeva« laž. Včerajšnji »Slovenec« laže, da smo bili pred sodiščem obsojeni, ker nismo priobčili kunštnih popravkov deželnega Lampeta. Resnica je, da smo na ši-kano odgovorili s šikano, popravke priobčili, toda v izdajah, ki jih ljudje niso marali kupovati. Sodišče oz. državno pravdništvo je pa bilo mnenja, da nas deželni Lampe sme ku-jonirati, mi pa da se ne smemo braniti, ker sicer bi bil § 19 iluzoren. Pa naj klerikavzarji nikar ne mislijo, da nas bodo uničili takšni-le popravki !
Štev. 699.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 699 z dne 29. novembra 1913 pod naslovom:	»Kranjci
smo jako pozabljivi in lahkoverni ljudje.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz leta 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da so »klerikalci« najeli nič manj nego 15 miljonsko posojilo, »da so mogli izhajati ob svoji nezaslišani razsipnosti in tisočake izmetali za bahaške grofovske avtomobile in sijajno stanovanje v deželnem dvorcu k. ampak res je, da je najela dežela v času, odkar pripada večina deželnega zbora in deželnega odbora Slovenski Ljudski Stranki, samo 10 milijonsko posojilo za kmetijske melioracije, uravnavo rek in potokov, uravnavo hudournikov, zgradbo vodovodov, vodnjakov, kapnic in napajališč kakor tudi za zgradbo cest in mostov.
NI res, da so »klerikalci« zviSali pristojbine v deželni bolnici za 80 vinarjev, štirideset krajcarjev na dan, ampak res je, da so se oskrbni stroški v deželni bolnici s 1. junijem 1910 zvišali od 1 K 90 h na 2 K 40 h, torej za 50 vinarjev, petindvajset krajcarjev.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 19137 Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štev. 696/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki Je izšla v Vašem listu št. 696 z dne 27. novembra 1913 pod naslovom: »Ker se zadnji čas tako bahato piše o varčnem klerikalnem gospodarstvu, bodo bralci tudi radovedni, kako se dobro eosDodari ua oosestvu k
Robežu.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. za^ kona z dne 17. decembra 1862., drL zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku	sledeči
uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da ima živinorejski nadzornik g. Legvart okrog 6000 K plače, ampak res je, da dobiva deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Rado Legvart 3200 K letne plače in 840 K aktivitetnih doklad, torej skupaj 4040 K letno. Ni res, da je Franc Klemenc, pisar na posestvu v Robežu, ampak res je, da je Franc Klemenc oskrbnik deželne pristave za izrejo bikov na Robežu.
Ni res, da ima Franc Klemenc plačo mesečno 200 K, ampak res je, da ima Franc Klemenc, oskrbnik deželne pristave na Robežu 100 K mesečne plače.
Ni res da je na Robežu še sedal 70 bikov, ampak res je, da je bilo na deželni pristavi, za izrejo bikov na Robežu dne 27. novembra 1913 — torej istega dne, ko je izšla zgoraj navedena notica v dnevniku »Dan«
—	samo še 58 bikov.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1913
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Štev. 635.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 635 z dne 29. septembra 1913 pod naslovom: »Polomija na Završnici.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor ie bila natisnjena uvodoma navedena notica:
NI res, da bi kdo od deželnega odbora predlagal to zgradbo (namreč deželno električno centralo na Završnici), oziroma kak tehnik priporočal to zgradbo zoper sklep deželnega zbora, marveč res ie, da se gradi deželna električna centrala na Završnici popolnoma v zmislu sklepov deželnega zbora.
NI res, da je imela dežela Zn kupljene druge boljše koncesije na »Savi«, ampak res je, da ni imela dežela sploh nobene koncesije kup Ijene.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Prostovoljno gasilno društvo v Litiji naznanja, da se je slavnost 25' letnice, ki bi se imela vršiti dne 5, julija t. 1. vsled smrti prestolonaslednika preložila na 12. julija 1.1. Spored ostane nespremenjen. Prost, gasilno društvo v Litiji.
Ogenj. Dne 23. p. m. okrog sedmih zjutraj je začela goreti s slamo krita hiša posetnika Jakoba Dolenca v Črmelicah. Ogenj je hišo do tal vpepelil. Tudi vse pohištvo je zgorelo. Posestnik Dolenc ima škode 2600 kron, zavarovalnina znaša 2300 K. Na mesto nesreče je prihitelo domače gasilno društvo, kateremu se je posrečilo ogenj lokalizirati. Kako je požar nastal, se še ne ve.
Težka telesna poškodba. Šestdesetletni delavec Anton Knaus iz Dolenje vasi pri Kočevju je hotel te dni prenočiti na nekem kozolcu. Padel je na tla in je dobil težke poškodbe na hrbtenici.
Kos železa mu odletel v oko. V Dragomelju v kamniškem okraju se je dne 25. p. m. ponesrečil 171etni kovaški vajenec Martin Gostinčar s tem, da mu je med delom odletel kos železa v desno oko in ga težko poškodoval.
Utonila sta. Dne 27. julija pop. je utonil v Savi blizu kopališča v Krškem neki učenec meščanske šole. Njegovega trupla še niso potegnili iz reke. — Drugi dan nato je utonil v Krki 241etnl hlapec Janez Kozinc iz Štajerskega, ki je služil v Kostanjevici. Hotel je osnažiti konje svojega gospodarja v reki, toda ker je šel predaleč, ga je voda izpodnesla, da je padel in da se ni mogel več rešiti. Neki ribič iz Kostanjevice je potegnil njegovo truplo iz vode.
Ogenj v Bell Krajini. Iz Metlike nam poročajo, da je začelo goreti v Daljnjih Njivah na Belokranjskem. Pogorelo je trideset hiš. Škoda je velikanska.
PoSIJite naročnino, ako je še nistel
PriEoga »Dnevu** it. 913, dne 2. lullia 1914.
Ljubljana.
— Zadnji pot prestolonaslednikov mimo Ljubljane. Dvofni vlak s trupli nadvojvoda Franca Ferdinanda in njegove soproge bo vozil danes ob 1. uri 32 minut opoldne skozi Ljubljano. Kolodvor bo skoro gotovo zaprt na peronu bodo civilni in vojaški dostojanstveniki. Ljudstvo naj se postavi ob Dunajski, Bleiweisovi ali Martinovi cesti, oziroma ob železniški progi in naj bo, ko vozi mimo vlak, odkrito. — Dvorni vlak postane v Ljubljani pet minut in se odpelje ob 1. uri 37 minut. Po celem Kranjskem bo postal samo v St. Petru 30 minut. Iz Trsta se dvorni vlak odpelje ob 10. uri 5 minut dopoldne. Vozil bo s hitrostjo navadnega brzovlaka.
V	Št. Peter pride ob 11. uri 44 minut, iz Št. Petra se odpelje ob 12. uri 14 minut. Od Ljubljane dalje do Zidanega mosta se nič ue ostavi. Jutri bo maša zadušnica za pokojnim pre-stolonaseldnikom Ta dan bo na ljudskih šolah prost pouka.
— Klerikalci hočejo prirediti v nedeljo svoj shod in obhod po mestu. Ali hočejo v tem posnemati Fran-kovce v Zagrebu in drugod, ne vemo. To je njih stvar. Ljubljana je pokazala ob vseh važnih dneh toliko udanosti do Avstrije, da bo klerikalno hujskanje popolnoma odveč. Oni imajo pri tem seveda svoj namen.
— Štev. 648/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Frančiškanska ulica, št. 6.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 648 z dne 12. oktobra 1913 pod naslovom:	»Za
vse imajo denar.«, prosi pod-oisani deželni odbor, da v zmi-šlu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz leta 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da imajo naši »klerikal-;ii« poslanci za vsako neumnost denar, samo za učitelje nič, ampak res je, da se je od leta 1908. do 1913., t. j. v času — odkar pripada večina deželnega odbora kranjskega Slovenski Ljudski Stranki — izdalo za učiteljsko osobje to-le:
I.	L. 1908:
1. Na aktivitetnih užitkih učiteljskega osobja in sicer: na plačah, službenih dokladah, opravilnih dokladah, lokalnih dokladah, dopolnilnih službenih dokladah, dopolnilnih opravilnih dokladah, stanarinah in 25 % draginjskih dokladah za oženjene ......... 1,201.258 K 04 h
2. Na odškodninah in nagradah (za Pouk verouka, za Pouk na šolah za silo in na ekskuren-do-šolah ter za pouk v ženskih ročnih
delih ............ 66.783 » 55 »
3. Na nagradah za namestovanje o-bolelega ali drugače eadržanega učiteljskega osobja ter za večje opravke in na nagradah posvetnim učiteljem za pouk
Verouka ....	31.937	»	83»
4. Na prispevkih tujim deželam za šole, ki jih obiskujejo
otroci s Kranjskega	917	» 31	»
5. Na dotacijah >n prispevkih za uči-!»wi0 ?sob>c na za-
r M.lah •	•	•	15-812	»	84»
o.	lNci oodporah učiteljskemu osobju vsled bolezni in nezgod .....	5.000	»	—	»
7. Na raznih o-sebnih stroških za
učiteljsko osobje	.	5.537	»	03	»
8. Na prispevku v pokritje primanjkljaja učiteljskega pokojninskega zaklada
hi miloščinah .	.	160.561	»	56»
9. Na užitkih u-čiteljskega osobja na oieščanski šoli v
Postojni ....	6.450	»	01	»
2. Na odškodninah in nagradah (za pouk na šolah za silo, za pouk na eks-kurendo-šolah ter za pouk v ženskih ročnih delih.............
3. Na nagradah za namestovanje o-bolelega ali drugačfi zadržanega učiteljskega osobja ter za večje opravke in na nagradah posvetnim učiteljem za pouk verouka ....
4. Na prispevkih tujim deželam za šole, ki jih obiskujejo otroci s Kranjskega
5. Na dotacijah’ in prispevkih za učiteljsko osobje na zasebnih šolah . . .
6. Na nagradah za pouk v kmetijstvu na ljudskih šolah	. . . . .
7. Na podporah učiteljskemu osobju vsled bolezni	in nezgod ....
8. Na prispevku v pokritje primanjkljaja učiteljskega po kojirnskega zaklada in miloščinah . .
9. Na raznih o-sebnih stroških za učiteljsko osobje .
10. Na užitkih u-čiteljskega osobja na meščanski šoli v Postojni ....
71.699 » 09 »
35.479 » 94 » 1.035 » 39 » 15.812 » 84 »
7.000 » -— »
5.000 » — »
166.453 » 15 » 1.774 » 01 »
7.983 » 31 »
Skupaj 1,555.765 K 26 h
III.	L. 1910:
1. Na aktivitetnih užitkih učiteljskega osobja in sicer: na plačali, službenih dokladah, dopolnilnih službenih dokladah, opravilnih dokladah, dopolnilnih opravilnih dokladah, lokalnih dokladah, stanarinah ter 25 % draginjskih dokladah za oženjene
..................... 1,290.720	K	03 h
2. Na odškodninah in nagradah (za pouk verouka, za pouk na šolah za silo in na eks-kurendo-šolah ter za pouk v ženskih ročnih delih ....	80.835	»	48 »
3. Na nagradah za namestovanje o-bolelega ali drugače zadržanega učitelj-	'	*
skega osobja ter za
večje opravke in na nagradah posvetnim učiteljem za pouk verouka ....	60.581	»	02»
4. Na dotacijah in prispevkih za učiteljsko osobje na zasebnih šolah . .	17.712	»	84»
5. Na nagradah za pouk v kmetijstvu na ljudskih
šolah...................... 6.899	»	—»
6. Na nagradah za pouk v deških
ročnih delih . . .	200	»	—»
7. Na podporah učiteljem za obisk kmetijskih ’ in učiteljicam za obisk gospodinjskih tečajev	2.748	»	60 »
8. Na podporah učiteljskemu osobju vsled bolezni in
nezgod.................... 15.000	»	—- »
9. Na raznih
drugih podporah .	1.533	»	34 »
10. Na raznih stroških za učiteljsko osobje . . .	5.051	»	87»
11. Na prispevku v pokritje primanjkljaja učiteljskega pokojninskega zaklada in miloščinah ..................... 169.169	»	36 »
12. Na užitkih učiteljskega osobja na meščanski šoli v
Postojni ....	9.760	»	—»
Skupaj 1,494.258 K 17 h
II.	L. 1909:
1.	Na aktivitetnih užitkih učiteljskega osobja in sicer: na plačah, Službenih dokladah, dopolnilnih službenih dokladah, lokalnih dokladah, ^Pravilnih dokladah, dopolnilnih apkladah, stanarinah ter 25 % dravinjskih dokladah za oženjene .1,243,528 K 53 h
9.	*
Skupaj 1,660.221 K 51 h
IV.	L. 1911:
1. Na aktivitetnih užitkih učiteljskega osobja in sicer: na plačah, službenih dokladah, dopolnilnih službenih dokladah, lokalnih dokladah, opravilnih dokladah, dopolnilnih opravilnih dokladah, stanarinah in 25 % draginjskih dokladah za oženjene . . . . . 1,327.452 K 01 h
2. Na odškodninah in nagradah (za pouk verouka, za pouk na šolah za silo in na eks-kurendo-šolah ter za pouk v ženskih ročnih delih). , , , .	134.419.	»	89».
3. Na izrednih nagradah (za namestovanje obolelega ali drugače zadržanega učiteljskega o-sobja ter večje o-pravke) kakor tudi na nagradah posvetnim učiteljem za pouk verouka . . .
4. Na selitvenih' stroških ... .
5. Na dotacijah1 in prispevkih za učiteljsko osobje na zasebnih šolah . .
6. Na raznih stroških za učiteljsko osobje ....
7. Na nagradah' za pouk v kmetijstvu na ljudskih šolali .................
8. Na posebnih nagradah za pouk v ženskih ročnih dejih ................
9. Na podporah učiteljem za obisk kmetijskih in učiteljicam za obisk gospodinjskih tečajev.
10. Na podporah učiteljskemu o-sobju za obisk dru-. gib strokovnih tečajev ................
11. Podpore u-čiteljskemu osobju vsled bolezni in nezgod .................
12. Razne druge podpore učiteljskemu osobju .
13. Na prispevku v pokritje primanjkljaja učiteljskega pokojninskega zaklada in miloščinah ....
14. Na užitkih učiteljskega osobja na meščanski šoli v Postojni ....
60.338 »: 13 » 1.141 t 68 »
17.971 * 30 » 1.646 » 67 »
6.206 » —•■ *
800 » — »
1.753 > 96 »
150 » — »
18.094 » — » 500 » — »
266.157 » 40 »
10.388 » 40 »
67.789 » 48 »
Skupaj 1,797.019 K 37 h
V.	L. 1912:
1. Na aktivitetnih užitkih učiteljskega osobja in sicer: na plačah, službenih dokladah, dopolnilnih službenih dokladah, opravilnih dokladah, dopolnilnih opravilnih dokladah, lokalnih dokladah, stanarinah ter 25 % draginjskih dokladah za oženjene .... . 1,399.295 K 41 h
2. Na odškodninah in nagradah učiteljskemu osobju
3. Na izrednih nagradah (za namestovanje obolelega ali drugače zadržanega učiteljskega osobja ter večje opravke) kakor tudi na nagradah posvetnim učiteljem za pouk verouka . . .
4. Na selitvenih stroških ....
5. Na dotacijah in prispevkih za u-čiteljsko osobje na zasebnih šolskih zavodih ................
6. Na raznih stroških ....
7. Na nagradah za pouk v kmetijstvu na ljudskih šolah ..................
8. Na nagradah za pouk v nemščini
kot neobveznem predmetu . . .
9. Na podporah učiteljem in učiteljicam za obisk strokovnih tečajev . .
10. Na podporah aktivnemu Ijudsko-šolskemu učiteljskemu osobju vsled bolezni in nezgod . .
11. Na draginjskih podporah aktivnemu ijudskošol-skemu osobiu v izmeri do 25 % od temeljnih plač po zmislu sklepa deželnega zbora z dne 28. decembra 1911
12. Na podporah uinirovljenemu ljud-skošolskemu osobju odnosno vdovam .
13. Na pokojninski preskrbi učiteljskega osobja vsled primanjkljaja učiteljskega pokojninskega zaklada ....
14. Na pokoj-, n inskem _ zavaroval
50.502 » 76» 1.023 i> 10»
17.712 » 84» 350 » 68 h
5.923 » — «
628 » — »
510 » — »
11.250 » — »
55.809 » 74 »
4.999 » 21 »
nju provizoričnega učiteljskega osobja .
15.	Na užitkih’ učiteljskega osobja na meščanski šoli V Postojni ....
26 » 80 »
11.380 »
238.064 » 09 »
Skupaj 1,859.339 K 81 h
VI.	V XVII. seji deželnega zbora kranjskega dne 3. oktobra 1913 so se pa sklenili nastopni izdatki za učiteljstvo I. 1913:
1. Aktivitetni užitki učiteljskega osobja in sicer: a) plače, službene doklade, dopolnilne službene doklade, opravilne doklade, dopolnilne opravilne doklade, lokalne doklade lokalne doklade in stanarine v zne-in stanarine v znesku 1,330.678 K b) draginjske doklade v
znesku ........................100.315	«
2. Odškodnine in nagrade v znesku . .	100.315	«
3. Izredne nagrade in sicer:	a)	za	namestovanje obolelega ali "	-
drugače zadržanega učiteljskega osobja ter večje opravke v znesku	65.200	«
b) posvetnim učiteljem za
pouk verouka v znesku	150	«
4. Selitvene stroške
v znesku ....................... 2.000	«
5. Dotacije in prispevki za učiteljsko osobje na zasebnih šolskih zavodih v znesku	18.015	«
6. Razni stroški v
znesku . . , . .	1.000	«
7. Nagrade za pouk v kmetijstvu na ljudskih šolah v znesku . .	6.000	«
8. Nagrade za pouk v nemščini kot neobveznem predmetu v znesku ............................ 2.500	«
9. Posebne nagrade za pouk v ženskih ročnih delih v znesku . .	5.000	«
10. Nagrade za pouk v deških ročnih delih
v znesku ....	1.000	«
11. Podpore učiteljem in učiteljicam za obisk strokovnih tečajev in sicer: a) podpore učiteljem za obisk kmetijskih in učiteljicam za obisk gosnodinjskih tečajev v znesku . .	5.000	«
b) podpore za obisk
drugih strokovnih tečajev v znesku	.	. .	4.000	«
12. Nagrade učiteljem za pouk za odrasle
v znesku	.	...	1.000	«
13. Draginjske in druge podpore učiteljskemu osobju ter nagrade provizoričnim učnim osebam po položitvi usposobljenostnega izpita v znesku	.	. .	100.000	«
14. Primanjkljaj učiteljskega pokojninskega zaklada v znesku .	300.000	«
15. Užitki učiteljskega osobja na meščanski
šoli v Postojni v znesku 10.500 « Skupaj	2,065.318	K
V	letih 1908. 1909, 1910, 1911,
1912	in 1913 je torej dežela Kranjska . imela za učiteljsko osobje 10,431.912 K 35 h, reci: deset milijonov štiristoenaintrldesettisoč de-vetstodvanajst kron in 35 vinarjev.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 2. decembra 1913
Za deželnega glavarja:
Lampe.
—	Št. 624.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 624 z dne 18. septembra 1913 pod naslovom: »Naravnost pustolovščina«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica :
Ni res. da so si oceno o »klerikalnih« podjetjih, ki jo je napisal inženir Tschermak v neki tehnični reviji, izmislili »gospodje« sami, ampak res ie, da ni noben član kranjskega deželnega odbora in noben uradnik kranjskega deželnega odbora odnosno deželnih električnih central, napisal strokovne ocene, ki je izšla v neki praški tehnični reviji pod imenom inženirja Tschermaka.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
glavarja*;
. . d Larnee*
• Stev. 627.	, , ,7 TF
Cenjenemu uredništvi! dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v,' Vašem listu št. 627 z dne 21 septembra 1913 pod naslovoma: »Koliko ie dolžan ljubljanski škof?«, prosi podpisani dež.odbor, davzmislu §19.za-kona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz I. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je ljubljanski knezo-škof dolžan v »Ljudski Posojilnici* 900.000 K in da niti obresti ne more plačati, ampak res Je, da je ljubljanski knezoškof »Ljudski Posojilnici« v Ljubljani, za katero je dežela Kranjska prevzela jamstvo in katero redno kontrolira deželni odbor kranjski, dolžan samo 70.000 K, ki so popolnoma zavarovani in krit!, kakor tudi, da plačuje knezoškoi redno obresti.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 28. novembra 191^
Za deželnega glavarja:
Lampe.
— Štev. 630./2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki Je izšla v Vašem listu št. 630 z dne 24. septembra 1913 pod naslovom:	»S	poro-
štvom cele dežele«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor ie bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da nima »Ljudska Posojilnica« pravice, ponašati se s poroštvom cele dežele, ampak res ie, da je deželni odbor vojvodine Kranjske z odlokom z dne 6. decembra 1912 št. 25978 na podstavi sklepov deželnega zbora kranjskega, storjenih v
II.	seji dne 18. februarja 1911 in XIII. seji dne 24. julija 1912 prevzel v imenu dežele Kranjske jamstvo za vse hranilne vloge in vloge v tekočem računu, dosedanje in nove, pri »Ljudski Posojilnici, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Ljubljani« in da ima torej »Ljudska Posojilnica« pravico, »ponašati se« s poroštvom cele dežele.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1913
Za deželnega glavarja:
Lampe.
-— Štev. 630^3.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 630 z dne 24. septembra 1913 pod naslovom: »Naj-novejše.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863.. objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da so sklenili deželni odborniki in voditelji »Eselesa«, da za prihodnjo sezono prevzamejo sami slovensko gledališče, atnpak^ res je, da takega sklepa ni storil deželni odbor. Vsled tega tudi ni res, da je sestavljen že repertoar riajinteresant-nejših iger, ki se bodo izvajale na novem slovenskem odru, ampak res je, da deželni odbor ni sestavil sploh’ nobenega repertoarja iger.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
— Štev. 631.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla V Vašem listu št. 631 z dne 25. septembra 1913 pod naslovom:' »Radi Slovenčevega ravnanja imamo proste roke, zato priobčujemo: »Slovenec« proti »Mestni hranilnici Ijub-lianskk*. prosi podpisani deželni
Ddbor, da v smislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da za »Ljudsko posojilnico« ne jamči dežela Kranjska niti z vinarjem, ampak res je, da jamči dežela Kranjska vsled odloka deželnega odbora kranjskega z dne 6. decembra 1912 št. 25978, izdanega na podstavi sklepov deželnega zbora kranjskega, storjenih v II. seji dne 18. februarja 1911 in XIII. Seji dne '24. julija 1912 za vse hranilne vloge in vloge v tekočem računu, dosedanje in nove, pri »Ljudski Posojilnici, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Ljubljani.«
Od deželnega odbora kranjskega.
y Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
—	Štev. 696/3.
Cenjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico, ki je izšla v iVaŠem listu št. 696 z dne 27. novembra 1913 pod naslovom:	»Infor-
miran smo se«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra
1862.,	drž. zak. št. 6 iz leta 1863., Objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res. da so »Klerikalci« Ljubiča »oropali« za celih 8 let službene dobe samo zato. ker je čital napredne časopise, potem še zato, ker je čital »Jutro« mesto »Slovenca«, ampak res je, da je deželni odbor kranjski z odlokom z dne 22. septembra 1910 št. 508/pr. odpustil Ljubiča od službe, ker ga je na podlagi disciplinarne preiskave spoznal krivim:
1. da je spisal odnosno povzročil o razmerah v prisilni delavnici v Ljubljani v dnevniku »Jutro« članke pod naslovom »Čedne odnosno kričeče razmere v deželni prisilni delavnici« (Jutro št. 62 z dne 3. maja 1910, št. 87 z dne 29. maja 1910 in št. 94 z dne 5. junija 1910);
2. da je svoje službene dolžnosti zanemarjal s tem, da je vpričo pri-Biljencev, katere bi bil moral nadzorovati
a) večkrat čital časopise in
b) dne 31. maja 1910 spal,
3. da Je prišel dne 9. februarja 1910 za pol ure in dne 2. marca 1910 za 25 minut prepozno v službo, ne da bi se bil opravičil;
4. da Je kupoval na nedopusten pačin od prisiljencev kruh in si ga dal podariti;
5. da se je o opominih nadpaz-nika vpričo drugih paznikov izražal, da prestopki, na katere ga je opozarjal, »niso vse skupaj nič«.
Od deželnega odbora kranjskega.
M Ljubljani, dne 5. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Stev. 648/1. penjenemu uredništvu dnevnika »Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v tVašem listu št. 648 z dne 12. oktobra 1913 pod naslovom: »Slovenski klerikalci podpirajo ljubljanske Nemce!«,	prosi podpisani	deželni
odbor,	da v zmislu §	19. za-
kona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno	določenem roku	sledeči
uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je v zadnji seji deželnega zbora bil od Nemcev in »klerikalcev« sprejet predlog, da se da zagrizeni nemški »Philharmonische Gesellschaft« precej visoka denarna podpora, ampak res je, da je deželni zbor sklenil v svoji XIX. seji dne 10. oktobra 1913 glede na prošnjo filharmoničnega društva v Ljubljani za denarno podporo (118/Pet.) to-le: »Prošnja se odstopi deželnemu odboru v dobrohotno rešitev«.
Od deželnega odbora kranjskega. iV Ljubljani, dne 3. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Munpe.
— Štev. 655/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna,
Z ozirom na notico, ki Je izšla v Vašem listu št. 655 z dne 19. oktobra 1913 pod naslovom: 60.000 kron je pojedel Šušteršič.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je »klerikalni« poslanec Šušteršič zapravil za svojo udobnost 60.000 kron deželnega denarja, ampak res Je, da se je izdalo za adaptacije reprezentacljskih prostorov in potrebno prenovitev odn. spopolnitev stanovanja deželnega glavarja v deželnem dvorcu 24.961 K 86 h.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1913.
Za deželnega glavarja s
Lampe.
— Štev. 673/1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki le izšla v Vašem listu št. 673 z dne 6. novembra 1913 pod naslovom: »Ministrstvo proti deželnemu odboru glede Završnice.«. prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz I. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da določa odlok ministrstva, da se more električni obrat iz Završnice vršiti le v soglasju z drugimi interesenti t. }. tvrdko Leykam in Pavšlerjem, ampak res je, da odlok c. kr. poljedeljskega ministrstva na Dunaju ne vsebuje nobenega določila. da se more »električni obrat iz Završnice« vršiti le v soglasju z akcijsko družbo za papirno Industrijo Leykam-JosefstaI In Tomažem Pavšlerjem iz Kranja.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
— Štev. 667.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 667 z dne 31. oktobra 1913 pod naslovom: »Kdor ie sam mojster v lažeh, ta vedno trdi. da drugi lažejo.«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je »klerikalni« deželni odbor vpeljal proti Ljubiču disciplinarno preiskavo, ker je čital »Jutro« mesto »Slovenca«, ampak res je, da je deželni odbor vojvodine Kranjske uvedel disciplinarno preiskavo zoper bivšega paznika deželne prisilne delavnice v Ljubljani in zdaj uradnega slugo na magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane Alojzija Ljubiča, ker je:
1. spisal odnosno povzročil o razmerah v prisilni delavnici v Ljubljani v dnevniku »Jutro« članke pod naslovom: »čedne odnosno kričeče razmere v deželni prisilni delavnici« (Jutro št. 62 z dne 3. maja 1910, št. 87 z dne 29. maja 1910 in št. 94 z dne 5. junija 1910.);
2. ker je svoje službene dolžnosti zanemarjal s tem, da je vpričo prisiljencev. katere bi bil moral nadzorovati;
a) večkrat čital časopise, in
b) dne 31. maja 1910 spal;
3. ker je prišel dne 9. februarja 1910 za pol ure in dne 2. marca 1910 za 25 minut prepozno v službo, ne da bi se bil opravičil;
4. ker je kupoval na nedopusten način od prisiljencev kruh in si ga dal podariti;.
5. ker se Je o opominili nadpaz-nika vpričo drugih paznikov izražal da prestopki, na katere ga je opozarjal, »niso vse skupaj nič«.
Ni res, da se je deželni odbor poslužil nasilstva, ki mu ga al para,
iti še Je htegrdSU Mper 8.b’ožI5 zapoved, ki pravi: ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega, ampak res je, da se deželni odbor vojvodine Kranjske sploh ni posluževal nobenega nasilstva in da ni nikoli po krivem pričal.
Ni res, da Je »klerikalni« deželni odbor pregovoril Antona Jegliča, nadpaznika v prisilni delavnici, da je moral lažnjivo in krivično pričati pri preiskavi Ljubiča, ampak res je, da deželni odbor vojvodine Kranjske ni nič pregovarjal Antona Jegliča, nadpaznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani k lažnjivemu in krivičnemu pričevanju pri preiskavi bivšega paznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani Alojzija Ljubiča.
Dalje ni res, da je Ljubič vprašal Jegliča, zakaj da je on lažnjivo in krivično govoril, ampak res je — kakor se je brezdvomno dognalo na podlagi uradne preiskave — da bivši paznik deželne prisilne delavnice Alojzij Ljubič ni nadpaznika Antona Jegliča nikdar vprašal, zakaj Je lažnjivo in krivično govoril.
Vsled tega tudi ni res. da je nadpaznik Jeglič odgovoril to-le: »Prijatelj, jaz sem mioral lagati in krivico govoriti zoper tebe, ker sem bil dobil tako povelje od deželnega odbora, če pa tega ne storim, moram jaz iti iz službe«, ampak res je, da tega nadpaznik Jeglič ni nikdar rekel.
Dalje tudi ni res, da to vedo vsi pazniki in uslužbenci in prisiljencl v prisilnici, posebno pa še paznik Pu« terle. ampak res le, da ni niti paznik deželne prisilne delavnice Franc Puterle niti kak drug paznik slišal, da bi rekel nadpaznik deželne prisilne delavnice Anton Jeglič bivšemu pazniku deželne prisilne delavnice Alojziju Jegliču to-le: »Prijatelj, jaz sem moral lagati in krivico govoriti zoper tebe, ker sem dobil tako povelje od deželenega odbora, če pa tega ne storim, moram jaz iti iz službe.«
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
— Stev. 685/2.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Llubllani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 685 z dne 18. novembra 1913 pod naslovom: »Kje ie vse-učiliški fond?«, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica:
Ni res, da je ministrstvo odredilo splošno revizijo v deželnem gospodarstvu, in da se obenem revidira »»Ljudska posojilnica«, ampak res je, da ni nobeno ministrstvo odredilo nobene revizije niti pri deželnem odboru kranjskem, niti pri »Ljudski posojilnici, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Ljubljani.«
NI res, da je »Izginil« slovenski vseučiliški. fond, ampak res je, da se je deželni vseučiliški zaklad vsled sklepa deželnega zbora vojvodine Kranjske v II. seji dne 18. februarja 1911 odstopil kot brezobrestno posojilo »Zadružni Zvezi« v Ljubljani in da je ta zaklad še popolnoma nedotaknjen in ohranjen in da vživa »Zadružna Zveza« samo njegove obresti.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Latnpe.
— Štev. 653/1.
Cenjenemu uredništvu dnevnika
»Dan«
v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna.
Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 653 z dne 17. oktobra
1913	pod naslovom: »Ali more biti tak človek še poslanec?«, prosi podpisano predsedstvo deželnega zbora, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1. 1863.. objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica :
Ni res, da Je dr. Krek, duhovnik in poslanec S. L. S. v javni seji deželnega zbora javno rekel, da se je »pajdašil z vločugo«, ampak res je, da deželni poslanec dr. Krek ni tega
rekel Y ndbenl Seji deželnega zbora kranjskega.
Predsedstvo deželnega zbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Šušteršič
deželni glavar.
— Aretacije dijakov. Po Ljubljani se vrše aretacije dijakov, ki so baje v zvezi z organizacijo jugoslovanskega dijaštva. Nekaj dijakov so morali že izpustiti, ker se jim ne more nič dokazati. Baje pridržujejo še 4 dijake. Te preiskave se že dolgo vrše in ponavljajo — pa brez uspeha, ker ni najti nič takega, kar iščejo.
— Včeraj ob 10. se le vršila v stolni cerkvi maša zadušnica, katere so se udeležili zastopniki vlade, dežele, mesta in raznih uradov. Opoldne je po vseh cerkvah zvonilo.
— Včeraj so zopet aretirali neko žensko, ker je rekla nekaj glede atentatov. Opozarjamo še enkrat ljudi, naj ne govore z osebami, ki jih ne poznalo. Danes bo število detektivov pomnoženo. Posebno danes popoldne se bo vsaka beseda denunci-rala. Baje bo nad 200 detektivov.
— Sokolski zlet preložen. V seji »Predsedstva Sok. Zveze« le je sklenilo, da se zlet preloži na dni 7., 8. in 9. septembra t. 1.
— Kako je Ljubljana sprejela re-ške Hrvate in Slovence? Na Petrovo zvečer so se reški Slovani vračali s svojega izleta v Zagreb. Bilo jih je do tisoč. V Ljubljano je prispel vlak ob polu 7. uri zvečer. Vsi izletniki ob oknih vagonov; mahajo z robci in kličejo: Živeli Slovenci! Na ljubljanskem kolodvoru pa grobni mir; nekaj postreščkov in železniških uslužbencev je samo gledalo ta prizor. Kje so bile takozvane ljubljanske »mase«, da bi pozdravile na-depolne reške delavce? Tam v zakotni krčmi čujem harmoniko ... Resni so časi, a baš zato bi trebalo resno opazovati in spremljati življenje, ne pa se skrivati in popivati. (Op. uredništva: K temu omenjamo, da so hoteli ljubljanski pevci prav lepo pozdraviti »Lovor«, da pa je žalostni dogodek v Sarajevu preprečil vsak sprejem.)
— Prejeli smo. Slavno uredništvo! V nedeljo se je praznovalo cerkveno proščenje v mestni cerkvi Trnovo. Slavnostne maše so se poleg gospoda župana s soprogo udeležili tudi napredni občinski svetniki. Pri tej cerkveni slavnosti je imel pridigo prosluli g. kaplan. Ta propoved ni imela samo politično vsebino, propo-vednik se je tudi zaganjal v alkoholike in delal propagando za »sveto vojsko«. Ne zagovarjam alkoholike, reveži so, če se udajo tej strasti, vendar so bili ljudje silno ogorčeni radi te pridige, ker je g. kaplan navedel pri slavnostni pridigi slučaj obupa — soproge nekega alkoholika, ki se je izvršil pred par dnevi. — Ali je ta pridiga za dan proščenja? Sedaj pa vprašamo g. kaplana: Zakaj on dovoljuje — kot antialkoholik — trnovskim »zarjavelim obrabljenim devicam na videz« kakor Marici, Katrcl itd. da kar tekmujejo med seboj, katera bode bolje napojila v gostilni njegovo mater, da si s tem pridobi večjo kaplanovo naklonjenost in premoč nad svojo tekmovalko? — Tr-novčanka.
— Na c. kr. učiteljišču bodo razstavljena risarska dela gojencev In gojenk dne 2. in 3. julija od 8—12. in od 3. do polu 7. zv.
— Kino Metropol. V četrtek in petek se predvaja velezabavna veseloigra »Vse je dobro, če je konec dober«, ki je polna nad vse komičnih prizorov. Poleg teda še »Zimska pravljica« posneta po znani Shakes-peareovi drami. Predstave ob 5. popoldne in polu 9. zvečer.
— V svrho odmere hišne naj-marine za leti 1915 in 1916 je podati do konca avgusta 1914 napovedi o hišni najemščini vseh hiš v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji, na Bregu št. 6. Tiskovine za napovedi in popise hiš ter za prijavo in odjavo praznih stanovanj se dobivajo v Zadružni tiskarni, na Starem trgu št. 19. Ravno tam so na razpolago tudi tiskovine za naznanila službodajalcev in uslužbencev glede vsprejema v službo ali izstopa, v smislu zakona o osebnih davkih. — Ker so navadne prijave v večini slučajev pomanjkljive in povzročajo uradne pozvedbe strankam vsled tega samo pota in nepotrebne pisarije, je želeti, da se poslužuje občinstvo tiskanih obrazcev.
— Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju ima v petek to je 3. Julija t. 1. svoj redni občni zbor v restavraciji »Zum Kleeblatt« XVIII. na vogalu: Schulgasse in Mit-terberggasse, z običajnim dnevnim redom.
— Petrov semenj za kože se
vrši v pondeljek, dne 6. julija t. 1. v skladišču Balkan.
—	Zgubila se ie srebrna damska ura od Sv. Petra ceste, do Franc Jožefove ceste.
— Žrtev je naslov senzacionalne, genljive drame iz finančnega sve-
ta v štirih' dejanjih, v kateri Igrg glavno vlogo znana filmska predstavljala Lilly Beck in ki se predvaja v petek na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal«. V soboto napeta kriminalna drama v dveh delih »Deklica iz Transvaala«. — Danes zadnji dan velikanske drame »Priča v višinah«. Pri tem sporedu zbuja občno zanimanje še krasni naravni posnetek »telovadne vaje in igra podčastniške šole v Potsdamu«.
—	»Russki kružok« naznanja, da ima svoj občni zbor v petek 3. t. m. ob 8. uri zv. v mali dvorani »Mestnega doma«. Člani, udeležite se ga polnoštevilno. Odbor.
—	Loterijske številke. Trstu 40, 54, 84, 21, 69.
Trst.
Narodno-socialna mladinska organizacija je imela v nedeljo 28. t. m. zjutraj v dvorani N. D. O. svoj sestanek. Na sestanku, ki je bil mnogoštevilno obiskan, je predaval brat Širok »o vzrokih našega propadanja«. O predavanju ne bomo obširno pisali, poročamo pa, da je bila mladina s tem prvim predavanjem za člane jako zadovoljna. Takih predavanj za člane bi si želeli še več. — Istega popoldneva se je vršil izlet na Prosek, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Na Proseku se Je razvila v Gospodarskem društvu prav živahna zabava, katero je še posebno povečal brat Jemc, ki je spel v samospevu par narodnih ku-pletov. Zvečer se je cela družba vrnila v Trst.	M.
Narodno - socljalna mladinska organizacija sklicuje za nedeljo 5. t. m. ob 10. zjutraj sestanek v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu.
Narodno-socialna mladinska organizacija prosi vse člane kakor tudi drugo občinstvo za blagohotno prispevanje knjig in brošur za društveno knjižnico. Knjige sprejema pisarna N. D. O. v ul. Sv. Frančiška 2 ali brat M. Kravos ul. Stadion 21. III.
Aretacija. V torek popoldne je bil aretiran neki bosenski mornar, ki se je o zadnjih dogodkih sumljivo izražal. Imenuje se A. Matič in je star 29 let, doma je iz Karadže. Stanuje v ul. Capitelli. — Svoje rojake opozarjamo, naj ne govorijo tjavendan. Vsaka beseda se da v teh časih napačno umeti in razlagati.
Seja mestnega sveta. Predvčerajšnje seje mestnega sveta tržaškega se socialisti niso udeležili.
Mrtvaškemu vozu bo sledilo šest voz vencev. Na te položi svoja dva venca tudi občina tržaška. Sprevoda se udeleže vse korporacije in šole z mladino in učiteljstvom.
Kolodvorski trg bo danes v črne zastave odet.
Pred odhodom prenesejo krsti z voza v dvorni vagon, ki je prispel iz Dunaja, mornarji. Tam bo škof Karlin krsti še enkrat blagoslovil, nakar bo ceremonije konec.
Kdaj dospe v pristan »Viribus Unitis«? Vesti glede prihoda vojne ladje »Viribus Unitis« si zeio nasprotujejo. Po prvotnih poročiliii dospe »V. U.« v naš pristan 1. julija ob 10.1 zvečer; druga poročila pa pravijo.' da prispe vojna ladja v Trst šelej
2.	julija ob 3. uri zjutraj.
Prevoz krst. Ko prispe »Viribu$ Unitis« v naš pristan, ostaneta krst, ix>k. prestolonaslednika in soproge na vojni ladji skoro do osme ure zju* traj. Potem jih preložijo na topnih čarko. ki jih pripelje do brega. Tanf bodo čakali namestnik princ Hohetu lohe z drugimi zastopniki državna oblasti, in župan z obč. svetniki, krst bo blagoslovil škof Karlin, nakar s< bo sprevod začel pomikati po ulicah'
Kod pojde sprevod? Za sprevod so določene sledeče ulice: Veliki trd (mimo namestništva), Borzni trg Corso, ul. S. Antonio, ul. Caserma trg Caserma, ul. C. Ohega, ul. B. Ce* llini in Kolodvorski trg.
Kdo oskrbi prevoz? Krsti s trm pli prepelje na južni kolodvor po' grebno podjetje Zimolo.
PRVI JULIJ V TRSTU.
Trst, 1. julija zjutraj.
Kakor smo snoči brzojavno po, ročali, so vsa važna zastopstva imelf seje, na katerih so bila izražena so^ žalja cesarski hiši. Včeraj proti ve čeru je izšel tudi županov poziv nij Tržačane, naj dogodek spremljajo j tihim sožaljem. Javni lokali so bil snoči odprti, zaprti pa bodo — vsa deloma — danes in jutri.
Iz hiš vise po ulicah črne zasta ve z belimi križi. Ljudstvo se pri] pravlja na sprejem krst t nadvojvoj de in njegove soproge. Mesto je raz* položeno kakor zadnje dni.
Tukajšnji dnevniki pišejo o utisj atentata v inozemstvu in prav po; sebno komentirajo zahtevo groji Berchtolda, ki hoče od sbske vlad* nekakih pojasnil in zadoščenj. Poro čajo tudi o korakih srbskih konzu latov in o demonstracijah v rlrvat ski. »Piccolo« piše v jutranji izdaj;
da sta bila v Ljubljani aretirana dva »srbska propagatorja«, namreč dijak Endlicher in še nekdo, katerega pa ne imenuje.
Obširno se komentira izvajanja jReichposte«, ki hoče izkoristiti tragičen trenotek v svoje nesramne dobičkarske namene. Omeniti moramo tudi, da se je italijansko prebivalstvo — vsaj do ure, ko pišemo to poročilo — napram slovanskemu življu y Trstu obnašalo korektno, in da ni prišlo do nikakršnih protiklicev ali incidentov. Tržačani se za nocojšnji večer pripravljajo na čakanje vojne ladje »Viribus Unitis«, ki dospe po poročilih v naš pristan okolo desetih zvečer.
Podrobnosti o
atentatorjih.
(Po avstrijskih in srbskih virih.)
Atentator, Nedeljko Čabrinovič, je star 21 let in sin gostilničarja Ča-brinovica v Sarajevu. Bil je že v mladosti skrajno malopriden. Ko je odrastel, je šel v Črno Goro, kjer se je izučil v tiskarski obrti. Bil je strasten anarhist in obenem sindikalist in je bil zato tudi izključen iz socijali-stične stranke. Odšel je potem v Srbijo, kjer je dobil službo v raznih belgrajskih tiskarnah. Pred enim mesecem se je vrnil v Sarajevo, kjer 'je dobil službo v »Zadružni ti?karni_«. Radi lenobe in malopridnega vedenja pa je bil pred kratkim iz imenovane tiskarne odpuščen. Od tega časa se je potikal po raznih gostilnah v mestu in v pijanosti baje ponovno izjavil. da že napravi svoje, ko pride prestolonaslednik v Sarajevo.
Oavrilo Prinčič je rodom iz Dalmacije in je absolviral štiri gimnazije v Bosni. Pozneje je šel opeto-,vano v Srbijo in občeval s tamkajšnjimi dijaškimi anarhističnimi krogi. Pred kratkim se je zopet vrnil,v Bosno in se potikal okolo. Kje povsod, še ni dognano.
Srbski list »Balkan« piše o atentatorjih sledeče: Čabrinovič, tipograf, je bil priznan anarhist in znan kot silno nemiren človek. Stanoval je še pred 20. dnevi v Belgradu, kamor je prišel po vojni in je bil usluž-ben v neki državni tiskarni. Pred svojim odhodom je izjavil, da gre v iTrst, kjer bo dobil delo v neki novi tiskarni. Tudi Prinčič je stanoval še pred kratkim v Belgradu. Za časa vojne se je priglasil za prostovoljca, toda sprejet ni bil. Vsled tega je zapustil Belgrad. Prinčič je bil zelo niolčeč in nervozen. Učil se je dobro. Občeval je z nekaterimi srednješolci, ki so tudi prišli iz Bosne in v zadnjem času tudi s Čabrinovičem. Nagibal se je socialističnim idejam, dasiravno je pripadal prvotno k napredni mladini. Prinčič in Čabrinovič, oba sta skupaj zrastla in bila odgojena v Sarajevem. Oba je vezala že od zgodnje mladosti naj-prisrčnejša prijateljska vez. Oba sta zapustila Srbijo, ker nista dobila tam kljub temu, da sta se izdajala za najboljša Srba, primernega sprejema in dobrohotnosti.
ZOPET DEMONSTRACIJE.
Zagreb. »Hrvatska« Je izdala plakate, s katerimi so se ljudje zopet pozivali da manifestirajo. Gruče so došle pred »Narodno kavarno« in so lo demolirali in vse na drobne kosce razbili. Gruče so razbijale okna srbskih voditeljev (vladne stranke) do polnoči. Razbili so tudi zagrebškemu županu vse, kar so dosegli, zato, ker noče zavreči srbskega reda. Pri tem so vpili »proč s Srbijo in kraljem Petrom.«
Vesti o PREGANJANJU SRBOV SE POTRJUJEJO.
Budimpešta. »pesti Hirlap« poroča, daje v Mostarju prava vstaja proti giboni. w9. junija zvečer so opustošili vse srbske hiše. »Az Uj-sag« poroča iz Doboja, da so Hrvati in mohamedanci napadli in poklali veliko Srbov. Srbi beže.
UNIČENJE SARAJEVA.
Sarajevo, če se pelješ po mestu, škripljejo kolesa, ker vozijo po razbitih šipah, ki leže marsikje čevelj visoko. Voziš se mimo deset do 20 hiš, ki Jih je nahujskana množica skora; Popolnoma demolirala. Dejansko stoje Pri nekaterih hišah le še zidovi, drugo so vse razbili. Oprava oplenjenih skladišč leži na cestah. Kjer so znali za kakega Srba, kjer so videli kak srbski napis, so metali kamenje in Poizkušali v prostor udreti. Okna In Vrata so razbili, skozi razbita okna 'n vrata so pometali opravo in blago cesto. V kavarni Evropa je bila razbita zadnja čašica. Najprej so raz-
bili 15 velikih steklenih šip, nato so vdrli v kavarno, razbili marmornate plošče miz in opravo. Trgovca Mitri-čeviča, ki so ga 29. m. m. zaprli, ker je streljal, so že izpustili. Streljal je namreč na množico iz strahu iz lovske puške, ko je vdrla množica proti njegovi trgovini. Ranjen ni bil nihče. Srbskega metropolita je ranila lahno na levi roki razbita šipa. V njegovo pisarno je padel en kamen.
SRBSKI ČETAŠI PROTI ČAPLINI.
Mostar. Tu in v drugih krajih v Hercegovini se vrše spopadi med Srbi na eni ter Hrvati in mohamedan-ci drugi strani. Iz Čapline pa prihaja alarmantna vest, da se bližajo mestu srbski četašl. Vsled tega so odpotovali tjakaj močni vojaški oddelki.
PRINCIP — UBIT?
Sarajevo. Z vso trdovratnostjo se vzdržuje vest, da je Princip kmalu nato umrl, ko so ga težko ranjenega prepeljali v zapor. Glavo je imel se-sekano od sabelj, (čudno je le, kako da se širijo potem poročila o zasliševanju in o izpovedovanju Principa.)
OBSEDNO STANJE V MOST ARU.
Dunaj. Vse srbske hiše so požgane. Potem je bilo proglašeno obsedno stanje.
SPLOŠNO ŽALOVANJE V GORICI.
Gorica. Včeraj je bilo v stolnici cerkveno zadušno opravilo, katero e držal nadškof Sedej. Cerkev je bi-a natl?č(Mio polna. Notranjščina stolnice je bila zavita v črno In okrašena z avstrijskimi grbi. Mesto je zavito takorekoč v črno odejo. Skoraj z vsake hiše visi črna ali državna zastava. Raz okenj vise črne drape-rlje in preproge. Vse žaluje. Niti ob smrti cesarice Elizabete ni bilo takega splošnega žalovanja.
TRUPLI PRESTOLONASLEDNI-ŠKE DVOJICE V TRSTU.
Trst, 1. julija. (Poročilo našega uredništva v Trstu.) Danes zvečer ob pol 8. uri ie pripeljal avstrijski drednot »Viribus Unitis« trupli pre-stolonasledniške dvojice v Trst.
Vojno ladjo ie spremljalo 6 kri-žaric in 9 topničark.
Vojna ladja je ostala v pristanišču topničarke pa so prišle bližje obrežja. Ob obrežju je stala velikanska množica ljudstva. Namestnik je pozdravil sprevod.
V mestu ni prišlo do nikakih incidentov.
PONESREČENA DEMONSTRACIJA.
Trst, 1. julija. (Izv.) Sarajevski in zagrebški zgledi so vplivali tudi na tukajšnjo italijansko t. zv. patrio-tično mladino, ki je hotela malo po-deinonstrlrati proti Slovencem. Na trgu pred pošto se je zbralo kakih 50 teh-le mladeničev, ki so šli potem pred »Narodni dom« vpiti »Doli s Srbi!« Pred veliko vojašnico je hotel eden teh mladeničev govoriti, ampak cela ta stvar se je celo policiji zdela preneumna in je fantiče pognala tam kamor spadajo, t. i, — domov spat. Tako je ta »demonstracija« popolnoma ponesrečila.
POSKUS PROTISRBSKIH DEMONSTRACIJ NA DUNAJU.
Dunaj, 1. julija. Danes so se tu ponovno poskusile protisrbske demonstracije. Gruča nezrelih študen tov pripadnikov »Reichspošte« je prišla na Ring in je demonstrirala pred dvornim gradom. Policija ie pa demonstrante razkropila. Pred srb skim konzulatom je bila policija pri pravljeua in je demonstrante tudi tam razkropila. Demonstranti so šli v stranske ulice, od tam pa domov.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Dunaj 1. julija. »W. AI5g. Ztg.« piše: Preiskave glede atentata še ni so končane. Dosedaj se ni odkrilo še dejstev, ki bi ustvarili potrebo, da bi se srbska vlada z zadevo pečala. Možnost, da bi avstrijska vlada smatrala za potrebno zaprositi srbsko vlado, da bi preiskala zadevo v svo jem okolišu in tako pripomogla k njenem odkritju, pa ni izključena.
Vsa poročila pa, da bi se bili tozadevni koraki že storili, pa niso resnična.
SRBSKA VLADA PREISKUJE.
Dunaj, 1. julija. Srbska vlada je iz proste volje začela s preiskavo, da dožene, če je resnica, da bi Imel sarajevski atentat svoje korenine v Belgradu.
TUJCI V SARAJEVU.
Sarajevo, 1. julija. Včeraj je prišlo sem več belgijskih in angleških znanstvenih društev ki so na poučnem potovanju po Bosni in Hercego-, vini. Člani teh društev z začudenjem opazujejo razbite in demolirane srb-
ske hiše in ?ste jako pridno fotografirajo. Istotako se nahaja tu mnogo inozemskih žurnalistov.
NAGLA SODBA V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 1. julija. Potem ko je bilo tudi v Tuzli in Maglaju tako kakor v Sarajevu uničeno vse imetje Srbov in v Gabeli razdejana in oro-paEia od mohamedancev in katolikov ondotna cerkev, je šef deželne vlade proglasil naglo sodbo za celo Bosno in Hercegovino, da bi preprečil razpoloženje, ki bi se utegnilo polastiti nedolžno preganjanega srbskega prebivalstva.	...
PRVE SOŽALNICE CESARJU.
Dunaj, 1. julija. Sožalje je prvi izrekel cesarju srbski poslanik Jovanovič, drugi portugalski exkralj Ma-nuel in tretji egiptovski kedive.
ALBANIJA V ZADNJIH IZDIHIH.
Drač, 1. julija. Prenk Bib Doda je vse skupaj pustil, poslal čete domov in se podal v Lješ. Drač je izročil na milost in nemilost vstašem.
Dunaj, 1. julija. »W. allg. Ztg.« piše, da je položaj postal skrajno kritičen, ker se je Bib Doda umaknil. Min. predsednik Turkhan paša pride na Dunaj, toda z njegovimi plani ne bo nič.
VELIKANSKE ANTIDINASTIČNE DEMONSTRACIJE V SOFIJI.
Sofija, 1. julija. Ob priliki obletnice bolgarskega napada ob Bre-galnici na srbske čete je prišlo do velikih antidinastičnih demonstracij. Opozicionatni listi so izšli s črnim robom in pozivali prebivalstvo, da priredi demonstracije.
Zbralo se je več tisoč ljudi na ulicah in so hoteli iti pred sobranje. Dohodi do sobranja so bili vsi zaprti in zastraženi od policijskih kordonov. Množica je kordone predrla in prišla pred sobranje. Govorilo je več govornikov, ki so vsi označevali kralja Ferdinanda za povzročitelja nesrečne vojne s Srbijo, s katero vojno jih je kralj pripravil ob vse sadove zmag proti Turčiji.
Množica je nato udrla pred kraljevsko palačo, kjer je prišlo do antidinastičnih demonstracij.
Naposled se je četam le z največjo težavo posrečilo pregnati množico, ki je že na več mestih predrla kordon. Mnogo oseb je bilo ranjenih, mnogo aretiranih.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem {e priložili znamV.o 20 vinarjev. — Pri matih oglasih al ali popusta in se plačujejo vnaprej; zu-aunji inserend v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvefer.
JFJftAST MALIH,
dlplcnalran Icrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
Jestvine, k»lonijaino Jtiago
FR. MILLONIG - TRST
Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma lisizpošiljanje po poS<t.
Od 4 K 90 v naprej hišne halje,
vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6.	_________
Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	607—10
Proda se enonadstropna vila z
vrtom in sadnim drevjem na najlepšem prostoru v bližini Ljubljane za vsako trgovino pripravna za 25.500 kron. Poizve se v »Anončni ekspediciji«. Ljubliana.	 617-3
Zgubil se je lovski pes, z znamko »Ježica«, najditelj naj ga odda Marije Terezije cesta 6, Kovačič.
Takoj se odda v Kolizeju vrata št. 63 meblovana mesečna soba s hrano.
E
Na i2biro pošilja -tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Butar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcab
in rojstni opravi
Nogavice in druge pletenice, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
A. & E. Skaberng
Mestni Irg* štev. I#.
"\7"elifea, izbira!	^	Solidna, postrežflba!
w Važno za »Sokole”!
Ravno kar sem dobil Jako lične Sokolske
spominske znake. Cena 60 vin.
Ker sera edini pooblaščen od „Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli“ segali po istih, osobito pa še> ko je polovico čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILICO ECRAPES, urar in trgovec,
Ljubljana, Jurčičev trg it, 3.
11*50
r
Velika zaloga = 11*50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
za dame, gospode in otroke.
Viktorija Sterniša
Ljubljana,
Jnr8IČev trg S te v. 8.
Gg. učiteljem, učiteljicam in dr?, uradnikom 15tyopopustfli
mmm
: s
u •
r,W9
k m
ta s* m v. k n ■ H
H 8
a u ta u
s* 0 t u h M
UG*
S S ■ ■ ■na
■ BI
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo ! n S®“
Izgotovljene štedilnike
Koli<1 n» domače delo, prodaja po jako nir.kili cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopnlSčne in balkonske ograje, u rastlinjake, i. t. d., ter vsa popravila. ::
Dobro in poceni KAVO priporoča
M. SPREITZER, skladitte
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši
v Ljubljani.	Teleton	St.	245.
Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu.
Telefon St. 245.
Edina primorska tovarna dvokoles
»Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjup.
St. 1. Santos................
„	2.	Rio naravna .	.	.
„	3.	„ zelena .	.	.
„	4.	, naravna .	.	.
„ 5. Minas...................
„ 6. Santos Superlor	.
, 7.	„	Primes . .
„ 8.	„	Perl	naravna
, 9.	n	„ zelen .
, 10. Lave...................
,	11.	Prima naravni	.	.
«	12.	Salvador naravni	.
Surova kava: . K
2-—
2-16
2-20
230
2-40 260 270 3’-
, 3-10 , 2-80
3--3-20
Št
13. Salvador zeleni . .
14.	, zc’o fina .
15.	„ najfinejša .
16. Ouatemala . . . . 17...........................
18. Portorika fina . . .
19.	.	, . < . .
20.	.	najfin.	Piraldi
21. Ceylon...................
22. Ceylon, zelo fina . .
23. Ccvlon najfin. . ,
24. Cuba, zelo močna .
St. 1. . . 2. .
. K 2-64 . „ 2-80
Pražena kava:
St. 3. . . K 3-- II Št. 5. . . K 3-40 , 4. . . „ 3-20	„	6.	.	.	„	3-60
Št. 7.
K 3-» 3-10 » 3-20 , 3— , 310 , 3-20 , 3-30 „ 3-60 „ 3-30 „ 3-50 „ 3 80 . 3-CO
K 3-80
S	Naročil	po	pošti od 4V* kg naprej, ter po železnici v vrečah od
; 25 kg do 60 kg ffranko Vaša postaja.
Zamoftenje se ne računa.
Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
X1. ZBatoel
Gorica, Slolutt ulica Stcv. S-4. Produja na obroka	Ceniki	Iranko.
Sladin! naj večji dobrotnik!
17T»TI dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne IVIVI. kave, somatose, sanalogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju-lUAfll žnajo ,,Sladin46, to je dr. pl. Trnkoczyja ulntlni 1*1. VF v/ • čaj. Prihrani se 3|4 mleka in polovica sladkorja. Prihrani 7 I\n A "17 TE11 se 50°/o pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča V «1 £ii se posebno vsakemu bolniku, reconvalescentom, KA0I DDTUD A XT17' A • nervoznim, malokrvnim itd. Pripo-OU |o JrrilflrirViNl\xV! roča se dojenčkom in otrokom IT* TDAT TOT 7 A TmiTlZf namesto dragih otroških
1 IaIV ! mok, sploh namesto redilnih sredstev za otroke. Hranitba s sladnlm čajem znamke Sladin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitki po l/< kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Stadni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža. Žena posestnika te lekarne je izgojila s Sladinom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker slede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: Vlil., JosefstadterstraGe 25; UL, Ra-detzkyplatz 4; V., SchSnbrunnerstraCe 109; v Gradcu: Sackstrafte 4. Trst: drogist I. Camauli, St. Giov. di Guardiella 703; Gorica: Mazzoli E., trgovec; Celje: Hočevar, trgovec; Celovec: Han ser, lekarnar; Maribor: KOnig, lekarnar.
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TER€ ZIJE CEST A J f. 1% NO IM 5 VET' NASPROTI KOIIZEJA ZAH: TE VAJTE PRVI SIOV.EENIK BREZPLAČNO
Za nakup oljnatih in suhih barv, likov, fittte-’	~&	žev in vse v to stroko spadajočih predmetov
'W£U3BKB&	se	priporoča	tvornica	barv
= Premeri & Jančar =2
Dunajska cesta štev. 20. J^jufoljaiia Kolodvorska ulica štev. 18.
IFTIstne ero solne tarve, learToolinej, mavec ItdL
d rolo rt o laa. aeToolo.	 »Ta,	aaroTsaa.©	laa.	AoToal®.
Lepe sobe z 2 posteljema od K 4*— naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora
Hotel Abbazia, Trst.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah.
HINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg itev. Sl.
V	posebno sobo se sprejmeta za bodoče šolsko leto
oziroma
i ŠANATORIUM • EMONA
»ZA	BOLEZNI.
ji LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 ’
I/ ?EP-zDRWNiK:PRjMAraj-DR-FR. DERGANC
Velecenjeno obflnstvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI =
ki so izšle v ,.Učiteljski tiskarni
v popolno oskrbo.
Naslov v „Anončni ekspediciji Jos. Hočevar, Šelenburgova ulica 6 v Ljubljani.
FRAN KRAIGHER
ikrrOjmojster
GroeposO&a, ■u.lica. štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblet po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
„MoJe obzorje
ki se dobijo po vseh knjigarnah kakor tudi v ..Učiteljski tiskarni" Cena lično vezani knjigi je 3 K Po pošti 20 v več.
z lepim poslopjem, 20 minul od industrijskega kraja Borovlje, 13 oralov zemlje, vsa krma na polju, 8 glav goveje živine, ki dajejo vsaki dan za 4 do 5 kron mleka, 2 stroja, gnoj, drva, z vsemi poljskimi pridelki za K 14.000, — takoj za prevzeti. Denarja je treba polovico. Pouudbe na „Anončno ekspedicijo" J. Hočevar, Ljubljana. noaaaaDDnaDDDaanaaaaaananaaD
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------------- tvrdke	R.	MIKLAUC ------------------
priporoča slav. občinstvu svoje izdelke ter izvršitev vseli mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajale«, izložb, vsa stavbna dela i. t. d.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami,
Najnižje cene.	Točna	postrežba.
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, e Fceeben cčlčlelelc v prvem nedetTopiv. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Mestna hranilnica ljubljanska,
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem leta 1913 ...... K 700,000*000*—
Vlog.................  .	„ 43,500*000*—
Rezervnega zaklada . . .	„	1,330*000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
GfflffiHBRlililfri. šil iiiF
Radi minule g = sezone = i
prodaja g
,Singer'
Šivalni stroji so ne-prekosljivi v trajnosti in vsestransko uporabo.
.Singer'
šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah x „S“ izveskom.
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr, deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45.
- Kranj, Glavni trg št. 119.
- Kočevje, Glavni trg št. 79. ■
tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse Šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. ; Cene najnižje!	Notni	stavek,