Izdaja uprava „Slov. narod, gledališča". Ureja dr. Pavel Strmšek v Mariboru. Z n H 3 E Mariborski kulturni vestnik. 13.XI.19ZD Ko hlad jesenski prede megle sive, letč žerjavi s severa na jug in orjejo kot tanek, oster plug nebd molčeče, neizmerne njive. In pade noč. Tedaj nad bleskom mest šumečih jih nore neznani miki, vso hladno noč hite njih divji kliki za starimi potmi do novih gnezd. &5» X /i Šetnja. Nad nama dan poletni svetle svode vzpenja, krog naju tisoč žitij trepeta in v najinih mladih, plašnih srcih molk sladka slova šepeta. In vem: kar v najinih dušah tihe je lepote, kar v njih ljubavi in kar nežnosti to vse se po tem molku šeta in se za bele ročice drži. 98 gg BS Predreformacijska doba naše književnosti. Pri Slovencih ne zasledimo nikakih neposrednih vplivov pisateljskega delovanja sv. bratov Cirila in Metoda, čeravno bi to pričakovali, ker sta se oba brata mudila na potu v Rim pri Koclju v Blatnem gradu ter dobila seboj 50 učencev; pa tudi pozneje se je vrnil Metod nazaj v Panonijo ter tu tudi ostal kot nadškof do Kocljeve smrti. Edino brižinski spomeniki, ki po svoji starosti, obširnosti in svojem pomenu visoko nadkriljujejo ostale slovenske spomenike, so najbrž nastali pod vplivom literarnega dela solunskih bratov. K Hrvatom in Srbom pa so ob navalu Madžarov pribežali Metodovi učenci ter povsod širili slovansko bogoslužje in književnost. Jezik svetih bratov je postal knjižni jezik vseli pravoslavnih Slovanov in se ni omejil samo na liturgijo, kakor st* nista omejila ni latinščina ni grščina. V začetku je rimska hierarhija slovansko bogoslužje mirno trpela iz strahu, da bi se tudi Hrvatje tako kakor Srbi in Bolgari ločili od Rima. Ali prav kmalu je začela glagoljašem nasprotovati višja duhovščina dalmatinskih mest; cerkvene sinode so prepovedovale rabo slovanskega jezika, a ga niso mogle zatreti. Ko pa se je začela širiti sekta bogomilov, dovolil je papež Inocenc IV. I. 1248., da se sme povsod, kjerkoli se je dotlej še ohranilo, tudi nadalje rabiti slovansko bogoslužje. Ker sta bila prinesla sveta brata seboj iztočni obred, priredili so ga sedaj po zapadnem; ravno tako so priredili tekste po latinski vulgati. Da bi se pa lažje obranili še onih nasprotnikov, ki so imenovali Metoda heretika, izmislili so si, da je sv. Jeronim, cerkveni očak iz Dalmacije (340 420), izumil glagolsko pismo. Jezik pa se ni ohranil popolnoma čist, kakor sta ga pisala sveta brata, kajti pri prepisovanju njunih spisov in spisov njunih učencev so se polagoma vpletali tudi izrazi živega narodnega jezika. Ravnotako so rabili nekako mešanico starocerkveno-slovanskega in živega (narodnega) jezika pri delih, ki so jih prevajali ali samo povzeli iz tujih književnosti. Do največje slave je došlo iz te dobe Reimsko evangelje, ki ga je prinesel kardinal Lotarinški iz Carigrada in ga poklonil cerkvi v Reimsu. Na to evangelje, vezano v dragocene platnice, so baje polagali francoski kralji svojo prisego. Mnogo večjo literarno vrednost pa imajo rokopisi in naj-stareji tiskani misali in brevijari; apokrifna književnost (t. j. izmišljene dopolnitve sv. pisma) hrvatska pa je stala v zvezi z apokrifno književnostjo pri Srbih in Bolgarih. V raznih zbornikih nahajamo tudi blagoslove in molitve, katerih cena pa zdaleka ne dosega naših brižinskih spomenikov, ki so nam ohranili sliko slovenščine okoli I. 1000. Izmed posvetnih spomenikov je naj* važnejši Zakon vinodolski, v katerem so zabeležili I. 1288. navade vinodolske. Ko so izumili tiskanje knjig, pojavile so se takoj tudi tiskane glagolske knjige. V Benetkah je izšel 1.1483. prvi glagolski misal- Srbski vladarji so bili zelo naklonjeni samostanom in cerkvam; v samostanih so se bavili menihi s književnostjo, ki so jo prejeli od Metodovih učencev; iz glagolice se je že zgodaj razvila cirilica, pa tudi jezik se je kmalu jel bližati živemu narodovemu jeziku. Menihi so pisali, prevajali in prepisovali razne obredne knjige, dele sv. pisma, kmalu so se lotili tudi apokrifne književnosti, dalje povesti in srednjeveških romanov po bizantinskih, grških in sploh tujih vzorih. Ohranila se nam je cela vrsta biografij (životopisov); prvi biograf i po času i po vrednosti je bil sv. Sava (110() 1236), ki je’napisal „Život sv. Simeona11, svo- jega očeta, ustanovitelja rodbine Nemaničev. Savin brat Štefan Prvovenčani je napisal istotako životopis svojega očeta. Ravno-tako sta napisala zopet Domentijan in Teodozij med drugim životopis sv. Save. Najznamenitejše delo pravnega značaja pa je Zakonik cara Dušana iz leta 1339., dopolnjen leta 1354, kise sicer naslanja na bizantinske zakonike, a vsebuje vendarle več narodnih sklepov in običajev. Ko je postala I. 1459. Srbija turška provinca, prestalo je tudi vse književno delo; Ib. in 17. stoletje je najžalostnejša doba srhskega naroda; v tako nesrečnih časih je morala prenehati srbska književnost, ki se pojavi zopet šele v 18. veku. Že v samem začetku vidimo torej, da sta se obe književnosti •'rvatska in srbska ločili. Razvijali sta se sicer obe na podlagi starocer-kveno-slovanske književnosti in skupnega jezika, a vendar sta se že takoj delili v dve pisavi, ^lanolico in cirilico, v dve liturgiji, rimsko ••i bizantinsko. Poznejše zbližanje pa so branile politične razmere. !>r. M st.: Nekaj o razvoju gledališča. Tam, kjer se sedaj razpenja sinje nebo nad grobišči in razvalinami, kjer se je na skalni ostrvi dvigala Akropola in se v svoji slavi kopalo *oko Heladeu leže prvi početki najstarej-Se«a atiškega gledališča. Okoli I. 500. pr. Kr. je bilo vsekano y trdo skalo oh jugovzhodnem vznožju atenskega gradu, v okraju ‘-eneon, ki je bil posvečen Dionizu, bogu radosti in zabav. Prvotni, v začetku edini del gledališča je bila orkestra, <>krogel, v premeru 24 m širok prostor, ki so ga v obliki polkrogov obdajale dvigujoče se vrste sedežev za gledalce. Na golili, lzKlajenih tleh orkestre je kor izvajal svoje plese; le ob strani jc s,ala nizka koliba (grško skene - scena), ki je služila igralcem za Karderobo. Gledalske vrste so bile najprvo zgrajene iz lesa, v 5- st. pr. Kr. pa so za gledališki prostor, nazvan theatron (theaomai «Mam) v akropolske skaline vklesali vrste sedežev, katerih polu-kfogi so se dvigali drug za drugim, kakor velike stopnice. Ta Novozgrajeni theatron je obsegal okoli 17.000 sedežev. Od Eshila dalje gled. igralci niso več nastopali na orkestri, temveč na malo vzvišenem, precej širokem prostoru, na odru pred sceno, ki se je zato imenoval proscenium. Ozadna stena je bila enostavno dekorirana kot palača ali skalovje. Scene so se redko menjavale in še to na odprtem odru, ker zastora niso poznali. Vendar so se že upotrebljavale vrteče in vstavne kulise, predstavljajoče skale, grmovje i. dr. Najvažnejši so bili dvigalni stroji, ki so prikazali in obdržali igralca plavajočega nad sceno (Deus ex machina). Dohodi k orkestri in tlieatru so vodili levo in desno ob prvih, najnižjih vrstah sedežev. Rimljani so prevzeli grško , kulturo in z njo vred njihovo gledališče. 174. I. pr. Kr. so zgradili prvi kameniti oder, a šele 55.1. je postavil Pompej veliko gledališče, zgrajeno iz rezanega kamna. Značilno je, da so se vršile predstave izključno le na preccj poglobljenem odru, katerega so kmalu pričeli zagrinjati z zastorom, in da je bila orkestra le še kot parketni prostor rezervirana senatorjem. V kršč. srednjem veku je razvoj gledališča zelo zastal. Naj-češče so se uprizarjale pasijonske igre in to na različnih primernih prostorih, navadno pred cerkvijo. Stalni odri so nastajali šele z rastočim blagostanjem mest. Oder se je zelo razširil; ker še niso poznali menjanja scenerij, so se morala potrebna pozorišča (nebo, zemlja, pekel) predstavljati drugo ob drugem. Na Angleškem pa je bila takrat najbolj navadna procesijonska drama: poedini deli misterijske drame so se vprizarjali na velikih vozilih, in to na poprej javljenih krajih mesta; vendar se je tudi že srednie-večna drama vprizarjala včasih v zaprtih prostorih, n. pr. v gledališču „Confrerie de la Passionu v Parizu in Lionu.. Polagoma so se zamenjale tudi misterijske drame s posvetnimi, v predrenesančni dobi je že komedija na prvem mestu. Odre so postavljali na dvoriščih in v velikih dvoranah. Manjkale pa so še kulise, iznašli so jih komaj v 17. stoletju; odtod torej enotne scenerije gledališč, ki so iskala svoj v/or v antični formi. Borba med starim in novim vekom je bila končana že v 17. stoletju; a klasična kultura se je najprej prilagodila kulturnemu in duševnemu razvoju angleškega naroda. Tam se je i/še preostalih vplivov antične drame razvila nova dramatika smer, ki je poveličevala in proslavljala britske kralje. V to dobo sega po stanek tzv. Shakespeare-jevih odrov. Slično, kakor v Italiji so vprizarjali tudi tukaj igre v dvoranah, ki so jih obkrožale galerije. Pozorišča se niso vrstila več drugo ob drugem, temveč so bila radi pomanjkanja prostora takorekoč vložena. Pravi (zadnji) oder je bil nasproti gledalcem zastrt /. zastorom, visečim med dvema stebroma, na katerih je slonela streha nad pravim odrom. Velik lesen oder je ležal tudi na obeh straneh pravega odra in segal daleč naprej med prostore za gledalce. Bil je torej prednji i'1 zadnji oder. Ako se je predigra vprizorila na prednjem odru, se je mogel za njo takoj predstavljati naslednji prizor, ker je bila ' dvignjenjem zastora simbolizirana premenjava pozorišča. Pri večjih scenah sta se mogla uporabljati tudi oba odra. — Tretje pozo-rišče, gornji oder, se je nahajal v nadstropju nad zadnjim odrom; upotrebljaval se je le za balkonske scene (n. pr. Romeo in Julija). Enostavna menjava teh dveh pozorišč je omogočala, da so si dejanja sledila naglo, brez pavze. — Tudi ta gledališča prvotno niso imela dekoracij; šele pozneje so uporabljali preproge, ki jih pa niso spreminjali. Zavesa v kakem kotu je ločila oddaljene kraje. Na določeni deski je bil napisan kraj dejanja. Svetlomodro zagrinjalo od stropa do tal je značilo, da se vrši dejanje po dnevi, temnejše pa je značilo temo. Miza s črnilnikom je pomenila pisarno, dva stola mesto mize pa krčmo. Često so igralci ostali med takim preminjanjem na odru in tako najlažje prišli iz kraja v kraj. Tudi pozneje, ko so že vporabljali dekoracije, so še obdržali desko z napisom, da so tako označili, katero mesto, kateri kraj, gozd i. t.d. naj dekoracija pomeni. Problem hitrejšega preminjanja scene je bil popolnoma razrešen šele z nedavno iznajdbo vrtečih odrov (Drehbiihne). Gledališke zgradbe novejše dobe, katerih prvotni stil se uporablja še danes, so se razvile v 17. stoletju po vzoru italijanskih opernih gledališč. Forma gledališč je navadno polukrog, celo oblika podkve. Vrste sedežev (parket in parter) se polahko dvigujejo kakor terase. Gledališki prostor je okrožen z vrstami lož in galerijami, ki sestavljajo 3 5 nadstropij. Med prvo vrsto sedežev in odrom se nahaja prostor za orkester. Gledališki prostori modernih gledališč se odlikujejo po luksurijozni opremi, pa tudi precej enotna zunanjost dostojno karakterizira današnje Talijine hrame. Iz skromnih početkov se je do danes sijajno razmahnil razvoj gledališča, domovanja umetnosti, kulture in napredka. I. umetniška razstava v Mariboru. Vojna je končana! Vsa Evropa skuša spraviti meč v nožnico, da posveti vse svoje moči važnejšim in idealnejšim ciljem. Med vojno je upodabljajoča umetnost veliko trpela: akademije so bile kolikor toliko zaprte, paviljoni za razstave so se uporabljali za vse drugo, le za umetnost ne; umetniki sami so sedeli kje v strelskih jarkih in pričakovali, da jim smrt za vedno prepreči, doseči toli zaželjene cilje. — To je trajalo dolga štiri leta, dokler se niso časi zboljšali. Tudi pri nas se je jela umetnost počasi probujati. Danes, ko gledam v svoj zapisnik in vidim, kako lepo število umetnikov se je javilo z^i I. umetniško razstavo v Mariboru, sem vesel m se čutim srečnega, da ni bila moja vzpodbuda zastonj. In dokaj mladih je med temi, ki obetajo mnogo. Meseca decembra bo razstava otvorjena, na dan otvoritve se bode ustanovil tudi umetniški klub, kateremu bo poverjena ureditev bodočega dela. Prvič bo imel Maribor priliko videti dela domačih umetnikov, in kakšna bodo ta dela? To prepustim tebi, moj narod, da ti sodiš, da ti ceniš, a še eno: podpiraj ideal, ki je tako svet in čist! Y Cotič. Avgust Strindberg je bil rojen 22. inaja 18-19. v Stokholmu. Že zgodaj se je pokazal njegov nestanoviten značaj, izvirajoč iz raznovrstnih življenskih razmer, in raznih poklicev, iz nepomirljive želje po potovanjih, ki so ga vodila iz Švedske skozi Francijo, Nemčijo, Švico spet nazaj v domovino. Posebno pa se zrcali v njegovih dramah nesrečna usoda njegovih treh zakonov. Umrl je 14. maja 1912. Strindbergovi prvi drami »Rdeča sobau so sledile „Žena gospoda Bengta‘\ »Tovariši*, »Mojster Olaf", »Oče“, »Smrtni ples* (Vampir), „Velika noč“, »Pelikan11, »Gospodična Julijau in »Upniki14. V zadnjih dveh dramah se vidi posebno ostro vpliv francoskih naturalistov, Balsaca in Zole, nasprotno pa kažejo trilogija „V Damask'1, »Advent44 i. dr. verske uplive. Polagoma se je lotil zgodovinske drame: »Folkungersaga44, »Gustaf Vasau, »Erik XIV.“, »Gustaf II. Adolf'*, »Karol VII.u, »Fngelbrecht44, »Christina44, »Gustaf 111.“ i. dr. Proti koncu njegovega življenja pa ga popelje mistično na-ziranje v bajni svet njegovih zadnjih dram, kakor »Kronska nevesta14, »Sanjska igrau i. dr. Kocianov in Zikov koncert. Dne 5. novembra je koncertiral v gledališčni dvorani češki violinist Kocian. Na sporedu so bile skladbe: Mozart: III. koncert O dur, Ambrosio: II. koncert H-moll, Louis Couperin-Kreisler: Chanson Louis Xlll-Pavane in La pre-cieuse, Frangois Francoeur-Kreisler: Siciliana-Rigaudon, Kocian: humoreska, Suk-Kocian: Pesem ljubezni, Wieniavsky: Tarantella. Njegov spremljevalec na klavirju Polivka je zaigral Chopinov Impromtu in Smetanovo Polko. Naslednji dan je proizvajal Zikov kvartet (Rihard Zika, Karl Sancin, Ladislav Černy,y Ladislav Zika) v Ootzovi dvorani Beethovenov H-moll kvartet, Čajkovskijev D-dur kvartet in Oriegov G-moll kvartet. Iz gledališke pisarne. Mariborsko gledališče je v pon-deljek zopet gostovalo v Ptuju s »Špansko muhow. Gledališče je bilo skoro razprodano. Prihodnji pondeljek, 15. novembra, se vrši zadnje gostovanje in se uprizori letošnja noviteta »Zemlja44. Radi neugodnih železniških zvez se bodo zaenkrat ukinila gostovanja. V petek je nudil mariborskemu občinstvu violinist Jaroslav Kocian pravi umetniški užitek. Koncert je bil dobro obiskan. Uprava gledališča se bo potrudila, da seznani mariborsko občinstvo tudi z drugimi svetovnoznanimi umetniki. Prihodnji teden, in sicer v pondeljek, torek in petek gostuje v našem gledališču ruska operetna družba »Chat noir44. Proizvajala bo tri operete in eno komično opero (»Noč ljubezni11, »Svečenica ognja41, »Mož - žena • ontt ter »Maščevanje ciganke1*). V soboto pa nastopi na našem odru Sent M’ Aheza, sve-tovnoznana solo-plesalka, ki proizvaja najtežje stare egiptovske plese, kakor tudi najmodernejše plastične figure. Repertoire tekočega tedna: Soboto, 13 nov.: ,;Ples v operi" Ab.C-7 Nedeljo, 14. nov.: popoldne: „Brat Mariin'1 Izv. ab. zvečer: ,,Sen kresne noči" Izv. ab. Pondeljek, l5.nov.: „Zemlja“ GoitonijtrPliji. „ : „Noč ljubezni" Izv. ab. (io»iu)o družba »Chat nolr«. D€Z Torek, 16. nov.: „Svečenica ognja" Gostuje družba »Chat nolr«. Sredo, 17. nov.: „Smrtni ples" Ab. B-8 Četrtek, 18. nov.: »Vampir" Ab. B-9 Petek, 19.: UsSCeTanje ciganke. Moi žena oa. Coatuje družba >Chat nolr«. „Ples v operi“ Po veseloigri: „1 rije roza domino" spisala Viktor Lčon Opereta v 3 dejanjih. in Hugo pl. Waldberg. Uglasbil Richard Heuberger' Osebe: I Oerges Dumeniel .............. m. Šimenc Margueritte, n.)CK*vu aoprnga . . D Savinov« Oermain, sluga \ pri . i. cabrii Hortenze, hiinja/ Domeoielu s.MMgeieve Kcodora, chansonette......... m Voukova Philippe, prvi natakar.......... c. v«iu*Cek Jean, natakar................ j. Kauklci Dirigent: Ferdo Herzog. oscbc: Režiter" Josip rovki Beaubuisson, rcntjc ... r. Kaaberger Madame Beaubuisson, njegova soproga š.DragutinovKeva Henri, nečak,kadet v francoski mornarici v. Podgoraka Paul Aubier...............j. i*ovhi Angele,njegova soproga, ocCaklnJa madame lloaubulaaon 1- OlegovlC«V» Oodi sc v Parizu, danes in jutri, za časa princa Karnevala. Mazurko v II.dejanju naštudiral baletni mojster Jakob Pečnik. Plešejo: Ha Iva Setinska, gdč. Irma Jelenčeva in gg Rado Železnik in Jakob Pečnik. „Brat Martin” Ljudska igra s petjem v 4 dejanjih. Spisal Karl Costa. Uglasbil Maks pl. Weinzierl Režiser Josip Povhi. Boštjan Kremen, mlinar in posestnik................. E. Grom Cilika, njegova žena I. oicgovHcva Pepe, strugarski pomočnik V. Janko Anton, prti nlmrtki poitMili ... M. Šimenc Peter, \ Francelj, / ml liriki fnrio uh Mariin, brat-redovnik ... P.Rasberger Lipče Črviček, krojač....... I. Povhi Urša, njegova /ena.......... I). Savinova Spela, krčmarica........... DrauutinoviCcva Zalokar, župan.............. V. Romanski Zelenec, ktipčevalec........ R. Železnik Debeljak, pivovarnar..,. C. Velušček Oornik, go/dni pristav ., R. Mikulič . Oodci, fantje, dekleta In ntroci. Oodi se v sedanjem času v malem trgu. I. Gabrič I Svagelj 1.etika, dekla.............. S. Mezgeceva Polonica, kmetsko dekle M. Voukova Trebuhar, klobasar V. Rožanski Suhodobnik, pisar L. Švagelj Matevž, viničar........... M Šimenc Urh, kopač............:.. I. Oabrič riti „Sen kresne noči Hajka v 3 dejanjih (5 slikah). Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. (ilosbo zložil F. Mcndelssohn-Bartholdi. Dirigent: Ferdo H*raog. Osebe Režiser: Hinko JVUČIČ, Hipolita, kraljica amazonska m Voukova Mermija, »ljubljena v l.laandra K. Kraljeva Helena, bčic, tkalec................j. |.,„hi L, .■ »nehokrp.................. v j,all„ T^i ko,lar...................... »• Oakrlj Trlica, krojač .................... ^,Raij ^»gi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. — Tezejevo in Hipolltino spremstvo. — Oodi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Oberon, vilinski kralj n. Nu{|C Titarija, vilinska kraljica... oiegovicava Spak, tudi Robin Dobrodrug [ |cienO«va Orašek, | « o 8ST U- Oorčica, I ... o „Zemlja“ Komedija življenja v 3 dejanjih. Spisal Karl Scliinherr. Poslovenil Milan Skrbinšek. Režiser: Milan Skrbinšek. Osebe: Stari Kremen................. m skrbinkk Zdravnik ....................... C. VdiMek Janez, njegov sin...... K. Grom Veliki hlapec | ■ M.šimcnc Reza, gospodinja (oskrb- Konjski hlapec L'rJ.,...... J- Povhi nicai pri Kremenovih . iv itukšckova Srednji hlapec ) k Mikuiie Kaira, MU fn Ki mmtili.... s. MeigeJev« Pastir imenovani „lllapče“ R. Zelctilk LedeniGruntarzVisokega i’. i „Noč ljubezni" Opereta mozaika v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Valentinov Simon. Režiser: Al. Minjen. Osebe: Smjetka, grajščak M. Minjen Murija, njegova žena .. N. Minicna Liza, njegova hčer M. Volkovvska Karolina, vdova M. (>ruyorjowa Andrej, j ............... S. šulgin Sergej, dijaki M L)imidow Genagy,J ................ M. Ljebiedovv I/pravnik................ (J.Oregorjew Smorčkovv................ V. Zamkow Dunja.................... J. Ljebiedown I. dejanje: zaročitev; II.dejanje: ugrab-Ijenje; III.dejanje: sodnija. ^Svečenica ognja14 Opereta v i dejanjih Spisal in uglasbil Nikolaj Valento. Osebe: Rodja Indije............. G.Grcgorjevv Princ Bangour............S. šulgin Anžel, njegova žena ... M.Oretforjevva Lucienne, njegov bral . M. Ljebiedovv Svečenica Nera........... M. Volkovvska Malhart, poluijiki praMujnik.. M. Minjen Gutha, glavni svečenik. M. Dimidow Habu, cerkovnik (i. Mamonov Svečenica I..............J. Ljebiedovva „ II................ V. fcvent Indusi I................. W. Zamkov „ II.................. A. Petrovvski I. dejanje: prihod Bangour. II. dejanje: svečeniika molitev. III. dejanje: sprava, 11,(1 »Smrtni ples“ > *•' spUtl Av^uM StrindhcrK Prevci Ai«cr: Milan Skrbinšek. Osebe: Edgar, kapilan pri trdnjavskem topniitvu................ n \ucii Aliče, njegova žena, bivša igralka..................... n. iiuktckovu Kurt, karantenski mojster . M.skrMnMk Jenny......................... K, Krallcva Starka........................ i,.otcgnvKcva „Vampir“ (Smrtni pica, II. tlel). Spihal Avgust Strindberg Uicvcl Ailulf Koblda. Mctlacr: Mitu n Skrblnitk. Osebe: Edgar............................ H. Naiič Aliče........................... I* Huklckov* Kurt .. ......................... M. Skrblnick Allan, Kurtov sin .......... K /oicinik Judita, Edgarjeva hči v. l*od«or»ka Poročnik...................... H. Mikulii ..Maščevanje ciganke" Dramatična opereta v 2 dejanjih. Spisal in uglasbil: Nikolaj Zeverkej. Osebe • Pujškin................. M. Dimidow Gruša, njegova hčer.,., m <:rc*orjew« Zina, mlada ciganka.... M.Volkovvika Dimitrij, cigan............ G.Gregorjew Pjesotski...............M. Ljebleaovv (jgani, ciganke, ciganski ples. I.dejanje: jubilej; ll.dejnnje: maščevanje. „Mož — žena — on“ Komična opera v I dejanju. Uglasbil Ru»owsky. Oiebe: Mož .................... G. Dobžensky Zena.................... M. Volkovvska 6u...................... S. Šulgin General................. M. Dlmidovv TambourUt ............. M. Minjen Tlaka ilaknma ir. Cirila v Mariboru.