Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice Štev. 16.
Z urednikom se more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Čeststopna petit-rrsta 4 kr., pri večkratnom po* navijanji dajo ne popuot.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob Si. uri zvečer.
Velja
Štev. 76.
V Ljubljani v petek, 30. maja 1884.
za Ljubljano
v upravnifitvu:
za oelo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za oelo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za Četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S l.junijam prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Igubljano:
na mesec	.......................gld.	—'50
do konca septembra ................. 2-—
„	„ decembra..................... 3-50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec	.......................gld.	—'85
do konca	septembra................„	3‘25
„	„ decembra..................... 5-85
Po državnem zboru.
Tiha in zapuščena je krasna z dorskimi stebri okinčana parlamentna palača na dunajskem „ Ringu", debel prah se polaga na sedeže ljudskih zastopnikov in tam, kjer so pred kratkem se križali svetli meči fine zgovornosti ali se razlegali pretirani glasovi politične strasti — tam vlada mir sedaj in tišina in le solnčni žarki se igrajo po zapuščeni dvorani. Peta sesija državnega zbora je pri kraji, poslanci so se podali na počitnice k svojim domačim penatom, počivat in oddahnit se od trudapolnega dela ter pripravljat na nove parlamentne boje.
Spremljalo je naše poslance na potu v domovino veselo prepričanje, da so storili svojo dolžnost, da je bilo ravno minulo zasedanje sigurno najplodovitejše med vsemi sesijami sedanjega državnega zbora. Dolga vrsta potrebnih, državi in družbi koristnih postav se
Listek.
č
rna hiša.
(Zlatorodov.)
Bregovljana ni imela zmeraj tako lepe okolice, kakor jo ima dandanes, ko stopiš precej na sprehajališča, ki pričajo, da občina ima nekaj čuta za umeteljnost. Pred nekoliko stoletji bilo je mesto obrobljeno z gostim gozdom, čegar grozna temota je marsikaj prikrivala, kar ni imelo priti še na dan. Tiste d6be je bila okolica mesta Še prav nevarna. Roparji so tu gospodarili in potnikom jemali blago, mnogim tudi življenje. Dosti je bilo teh lopov, ker gozd jim je dajal varno steka-lišče. Sredi gozda postavljena so bila vešala, med katerimi je rabelj s svojimi hlapci pravico delal ubogemu grešniku z mečem ali sekiro, vrvjo ali kolesom. Kdor je semkaj zašel, polival ga je smrtni pot in zazebalo ga je skozi kost in mozeg. Gedal je, da je kolikor moči brž brž pobral se od tega strašnega kraja. Vsakdo je pravil, da odhajajoč je
je sklenila, in ne da se zanikati, da je to zgolj zasluga avtonomne večine. Kajti levica je mnogo bolj delala na to, da se prepreči gibanje državnozborskega aparata ter z neskončnimi debatami trati dragoceni čas in vtrudi vzpehana desnica. Naj bolj se je to pokazalo začetkom sesije, ko je vsled levičarske nagajivosti državni zbor z dvema brezvspešnima predlogama, z glasovitim Wurmbrandovim nasvetom o nemškem državnem jeziku in Herb-stovim predlogom, naj se razveljavi jezikovna uredba na Češkem, toliko časa izgubil, da se dva važna zakona, postava o duhovenskih dohodkih (Congrua) in zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam, niti v pretres nista mogla vzeti, vse zaradi „obstrukcivizma“ gostobesednih levičarjev. ’
Takoj potem, ko je oba predloga združene levice doletela zaslužena usoda, pričela se je razprava državnega proračuna za 1. 1884, kateri je bil pretresovan in konečno sprejet z vsemi dodatnimi krediti in nasvetovanimi resolucijami. Med zadnjimi moramo omeniti resolucijo o učnem jeziku na primorskih in spodnještajerskih srednjih šolah, in od posl. Bož. Raiča predlagano resolucijo za ustanovo treh pravniških stolnic s slovenskim jezikom na graškem vseučilišči. Tudi pri budgetni razpravi bilo je obnašanje opozicije jako čudno. Uže v prejšnjih letih odlikovala se je združena levica s tem, da je glasovala proti budgetu ter tako odbila državi one svote, katere neobhodno potrebuje za svoje gospodarstvo. Letos šla je za on korak dalje: vsi njeni pristaši vstavili so delovanje) v budgetnem odseku ter se dosledno branili, sprejeti kake referate. Toda do slednost „strikujoče" gospode ni segala dalje nego do špecijalne debate, kajti takoj pri po sameznih točkah državnega proračuna usta jali so levičarski poslanci eden za drugim ter zahtevali nove naprave in ustanove za svoje volilne okraje, čisto preziraje, da so ravnokar bili zavrgli ves državni proračun „in Bauseh und Bogenu. In ti gospodje se ponašajo 8 svojo politično omiko in zrelostjo!
gledal le na pot in pod noge, da se nikoli ni ozrl nazaj.
V Bregovljani, v tako imenovani „črni hiši", bila je še vesela družba, dasiravno je bilo uže pozno. Gostje so radi semkaj zahajali, kajti krčmar si ni dal nič opraviti z vinom, ki ga je na mizo nosilo čedno in pametno dekle. Vino razveseljuje človeku srce in zgibča jezik, na kateri se posadi srce. Danes so gostje delj ostali kakor sicer. Uzrok temu je bil rabelj, ki je pred nekaj dnevi Bubozega grešuika" naredil, da je visel med nebom in zemljo, in to je motalo pogovor naprej. Ravno se je hotel rabelj posloviti, kar opazi, da je izgubil rokovice ter se koj spomnil, da jih je danes dopoludne pozabil pri vislicah.
„Nekaj bi dal zanje*, pravi obešavec naposled, „sam še enkrat tjii iti, tega me ni volja, sela, ki bi mi jih prinesel, tega bi pa dobro plačal!"
Ančika, točajka, bila je prav uboga. Zakaj bi si pošteno kaj ne prislužila? Ker ni bila strašljiva, sprejela je rabljevo ponudbo z obema rokama.
„Jaz pojdem po rokovice, pa jih bom
Posebno veliko se je storilo v minulem zasedanji na gospodarstvenem polji. Sklenilo se je, da se podržavi cesar Fran Josipova, Rudolfova, predarelska, Plzen-priesenska in nadvojvode Albrehtova železnica, da se gra* dijo tri lokalne železnice in strategično imenitna črta iz Mostara v Metkovid, da se po-vikša stavbeni kredit za arlberško železnico in dovoli dodatni kredit za češko-moravsko transverzalko. Žalibog, da se ni sklenila nobena železniška zgradba v prid slovenskim pokrajinam, vender moramo hvaležno priznati, da je vsled inicijative posl. grofa Marghe-rija zopet bila sprožena misel na dolenjsko črto, po kateri tako bridko toži prebivalstvo zanemarjene naše Dolenjske!
Da se pomaga hirajočemu kmetijstvu, hudo zadetemu po elementarnih nezgodah, sklenila sta se melioracijski zakon in postava o neškodljivem odpeljevanji hudournikov. Prva zakonska osnova, dasi tako nedolžna po svoji vsebini, dala je levičarjem povod za nevteme-ljeno secesijo, in še v zadnji seji predbacival je dr. Sturm taktnemu predsedniku njegovo obnašanje v tej zadevi. No, gosposka zbornica se ni ozirala na sofistično umovanje levičarskega kolovodje, in ker je bila postava jednoglasno sprejeta v drugi zbornici tudi od Scbmerlingove stranke, dokazano je s tem, da tudi liberalci v gosposki zbornici, kakor vsak premišljen politik, obsojajo otročjo demonstracijo parlamentarnega „exodusu-a na 24 ur. — Še neko postavo moramo na tem mestu zabilježiti, katera bode v prid našim sosedom in rojakom v Koroški in Štajerski: urejanje Drave in Glane, katero je posebno nujno postalo, odkar ste obe reki s pogubnimi povodnji razkrivali vso svojo uničujočo silo.
Pravno zakonodajstvo sicer ni posebno zastopano v predlogih, sprejetih v zadnjem zasedanji državnega zbora; vender nam je tu omeniti postavo o odškodovanji po nedolžnem obsojenih in tu ne smemo pozabiti dr. Voš-njaka. kateri je posegel v debato ter z ne-
prinesla za plačilo, ki ste ga obljubili", pravi neprestrašeno dekle.
„Ančika, kaj pa misliš? Ali se ti meša?" reče srnejaje krčmar. „Bodi pri mizi, tam ti je mesto. Zdi se mi, da ne veš, kako temno je zvunaj, in da pot do vislic tudi ni, kakor bi maček skočil. Meni hudo prihaja, če le mislim na to, ti hočeš pa tjžl, kamor si niti možaki ne upajo."
„E, pa jo pustite", seže rabelj vmes, „saj tako daleč ne pojde. Ko pride na konec mesta, se bo pa vrnila ter obljubljeno plačo rada pustila. No, Ančika, kaj bo? Ali mi poj-deš po rokovice? Vidiš, plačilo je tu na mizi." Rekši dene rabelj srebrn trdnjak na mizo, s katerim so bile rokovice petkrat preplačane.
„Ako me pusti gospodar, bom zaslužila Srebrnjak, še predenj preteča ura, bodo roko-vice tu in plačilo bo moje."
Gostje so se bili uže domov odpravljali; ko pa slišijo, da pojde res dekle do moriš-nice, sedejo ter si ga pust d še natočiti, ker hočejo počakati, da se dekle vrne
„No, če si res taka, da se podajaš v tako šalo, pa pojdi, nečem te zadržavati, a pomisli, da sem ti odsvetoval. Ako nič ne opraviš, se
koliko zanimljivih slučajev dokazal nujno potrebo nasvetovane določbe — in zakon o pravnih činih dolžnikov kridatarjev. Tem večje zasluge pak si je pridobil državni zbor s so-cijalnimi reformami, glede katerih mu gre prednost pred vsemi parlamentnimi skupščinami evropskih držav. Šesto poglavje obrtnega reda in postava o uredbi delavskih razmer v rudnikih pričujeta jasno, da se vladi prijazna državnozborska večina v istini zanima in trudi v povzdigo „četrtega" stanu, pod jednostranskim kapitalizmom zdihujočega delavca !
Tudi na državo in njene potrebe se ni pozabilo; v tem oziru opozorujemo na izjemne naredbe, prouzročene po anarhističnih zločinih in na dotično poročilo našega rojaka, goriš-kega poslanca dr. Tonklija, potem na zakon o žganjarjem davku, s kojim se bodo precej izdatno povikšali državni dohodki.
Gotovo se sme tedaj vlada in avtonomistična večina, na katero se naslanja, s posebnim zadostenjem ozirati nazaj na preteklo državnozborsko zasedanje. In opozicija naša, prej tako ponosna, zmage si svesta zjedinjena levica? Njen poraz se razodeva posebno v elegičnem jadikovanji dunajskih glasil; mesto fulminantnih člankov, oznanjajočih, da se bode sveti boj za levičarske uzore nadaljeval izvun parlamenta med prostim narodom, čitamo v njih predalih le bolestno-otožue refleksije. Glavni organ nemškega liberalizma računa v včerajšnjem uvodnem članku uže z eventuali-teto, da se pri novih volitvah zopet pomnoži krdelo Taaffe-ovih privržencev v državnem zboru. Skoraj ne poznamo vzgleda v politični povestnici, da je velika sijajna stranka po lastni krivdi, vsled lastne neplodnosti tako kmalu izgubila nekdanjo veljavo. Večerni mrak je objel nemško-liberalno opozicijo, no-beua tolažilna zvezda ji ne razsvetljuje nočne tmine, in glasni hrup upornih dunajskih vo-lilcev je neprijetna melodija, katera spremlja levičarske poslance k parlamentneinu počitku !
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Slavnostni odbor nemškega „Schulver-ein“-a pozivlje »nemško prebivalstvo graško in štajersko", naj prejme čim prijaznejše članove omenjenega društva, ki bode o Binkoštih v Gradci obdržavalo svoj občni zbor. V tern pozivu govori se med ostalim tudi o ^tiskanem Nemštvu", omenja se komaj šolska svrha tega društva, tem bolj pa se naglaša narodnopolitična naloga, katero ima baje vršiti »Schul-verein" ter se konečno pozivlje, naj se hiše okinčajo s črno-rudeče-zlatimi zastavami in trakovi, „ki so brez ozira na države in meje naš skupni prapor". Potem pa naj kdo še trdi, da je „Schulverein“ nepolitične narave! Ob jednem poročajo dolenje-štajerski listi, da agenti Schulvereinovi podkupujejo slovenske
ti bodo smejali, ti se boš pa kesala; ako se ti pa kaj pripeti, pripisavala boš sama sebi. Noč ima svojo moč, noč nikomur ni prijateljica. Pot do morišnice, kakor sama veš, ni s cvetlicami postljana, in posebno danes je tako grda, da še nikoli tako. Stori, kar hočeš", je dejal krčmar.
Ančika se je trdno namenila, obljubljeni Srebrnjak zaslužiti. Zatorej se zavije z velikim volnenim ogrinjalom, ker je bilo zvunaj mrzeče. Debela tema jo ni strašila, ker je pot dobro znala. Tudi je hotela pokazati, da se tudi v trdni noči ničesar ne boji. Gostom pa je velela, naj počakajo, da se vrne. Reče, pa odide.
Ulice so precej temne, ker je le malo Bvetilnic in še te le bolj brlč Hitro stopa Ančika, ne maraje, če tudi se večkrat spod-takne in pade. V kratkem je zvunaj mesta.
Globoka tihota jo objame, živa stvar se ne gane. Le listje po drevesih šumi, ki ga veter ziblje, in pa odpalo listje po tleh, po katerem mora stopati. Sova zasovika ter tiho prileti Ančiki memo glave; ona in pa še jeden čuk, to je bilo vse, kar je živega sli-
kmete, naj pri glavnem zboru omenjenega društva zahtevajo nemške šole. To bilo res tako posilno pačenje javnega mnenja, da nam primanjkuje besedij, s katerimi bi ostro do-velj obsodili tako postopanje.
Na Ogerskem postaje volilno gibanje uže preveč živahno, ali da se bolje izrazimo, prav brutalno. Iz občine Hereny poroča se čuden dogodek. Nek mlad kmet hotel je proglas neodvisne stranke prilepiti na vrata svojega tasta, kateri pa pripada vladni stranki. Tast mu je to zabranil, in to je kmeta tako razkačilo, da je svojega tasta s sekiro po glavi udaril ter ga precej usmrtil. Sličnih dogodjajev se za časa volitev pač ne bode manjkalo. Vsak ogerski domoljub pa bi moral gledati na to, da se tudi med Madjari uže enkrat opusti to nesrečno volitveno ravsanje.
Hrvatska deželna vlada izdala je naredbo, katera bi utegnila imeti prav dobre nasledke; odredila je namreč, da se ima stvoriti vinogradska policija, da se imajo v političnih občinah ustanoviti vinorejska društva, kojim bode med ostalim naloga, pospeševati uničenje trtne uši, ki se je žalibože prikazala tudi uže v vinogradih okolo Jaške. Hrvatskemu kmetu je dobra vinska kapljica glavni pridelek; treba je torej napeti vse moči, da se mu vsaj vinogradi rešijo preteče nevarnosti.
Tuje dežele.
V srbski skupščini vršile so se te dni burne debate, čeravno ima vladna stranka veliko večino. Razpravljalo se je o premembi tiskovnega zakona. Predložena zakonska osnova obsega devetnajst paragrafov ter navaja slučaje, v katerih se časopis ima zapleniti ali pa njegovo razširjanje zabraniti. Sodnijske obravnave ne smejo se priobčiti, ako bi to zaviralo delovanje sodišča; isto tako je zabranjeno priobčevati neresnična poročila iz narodne skupščine. Tudi nabiranje doneskov v korist političnim obsojencem je prepovedano. List sme se zapleniti, ako tiskovina zakrivi zločinstvo veleizdaje ali pa hujskanja proti državnim oblastnijam. Konečno zabranjuje novi tiskovni zakon vse nihilistične ali komunistične spise.
Nekateri nemški listi objavili so nedavno članek o »pravu na delo", v katerem se je razlagalo, da je načelo, koje je knez Bismarck v razpravi zakona proti socijalistom naglašal, postavil vodja konventa Robespierre. „Nordd. allg. Ztg.“, odgovarjajoča na ta članek, piše med ostalim: „V duhoviti kritiki pruskega deželnega prava dokazuje T o q u e v i 11 e, da se „Code Friderika Velikega" naslanja na stanovita splošna, v filozofični in abstraktni obliki izražena načela, katera v mnogem oziru spominajo na načela, koja je branila francoska revolucija. Med ostalim navaja Toque-ville ustanovo, da država mora priskrbeti pri-
šala. Pevci, ki so sicer tolikanj nevtrudno gostoleli po gozdu, ti so uže davno zapustili svoje pevališče ter odleteli v topleje kraje, ker jim zimski mraz ne ugaja. Ančike ni bilo nič strah, junaški je korakala naprej; če je tukaj zadela ob vejo in tamkaj pala čez korenino, ni bilo, kakor bi pota ne poznala, ampak zato, ker je bilo tako strašno temno, vsaj je po tem potu uže dostikrat po dnevi hodila.
Stopati pa je morala prav hitro, kajti ob 10. so mestna vrata uže zaprta ter se do jutra ne odpr6, in zato je bilo treba ji podvizati se.
Slednjič, ko dospe do morišnice, posveti mesec skozi debele oblake, kakor bi poizvedoval, kdo ima tukaj opravka. Visoko na vislicah visel je na vrvi tisti hudodelec, ki je bil pred nekaj dni po pravici zadušen. Ančika se ga prestraši, toda še bolj jo pretrese, ko zraven vislic zagleda konja belca, osedlanega in jezdeca čakajočega. Tukaj ni bilo premišljevati in časa gubiti. Brž odpre vrata v morišnico, najde rabljeve rokovice, pa se odpravlja. A ni bila še vrat zaprla, kar ji nasproti zagrmi: »Stoj!"
kladen posel vsem onim, ki se ne morejo sami vzdržavati. Socijalno-politične ustanove Robespierrove ustave niso prav nič grozne, nič revolueijouarne."
V dvorani Trocadera v Parizu zbralo se je bilo pretečeni teden čes 3000 Alzačanov in Lotarinžanov, da obdržavajo deseto slovesno skupščino svojega podpornega društva. Na zidovih bile so razobešene zastave mesta Strass-burga, Metza itd. Predsednik društva zaključil je svoj nagovor tako-le: »Bodite zmiraj paz^ Ijivi, marljivi in dobri, a pred vsem ohranite v srcu svojem sladko ime Francoske, katero so vas očetje vaši naučili."
Dopisi.
Iz Krškega 28. maja. [Izv. dop.] (N e-viodunum.) Krenivši na starorimsko cesto, ki križa cestno zvezo med Krškim in Kostanjevico, dospemo na prostor, kjer je stalo skrivnostno staro mesto Neviodunum. Poročal je sicer uže »Ljublj. List." pred kratkim, da se zopetna izkopavanja vršč, ali zavest, da se ista na toliki in toliki pot ponavljajo, da ni tukaj najti umetnih arkad, kipov ali druzih dragocenih pojasnil zgodovinskih; zavest, da na Kranjskem ne moremo iskati Pompeje — oskromid je morala vspenjajoče se zanimanje. — Nisem sicer zgodovinar, a ne varam se, da nova najdba, o kateri mi je poročati, globoko iznenadja neveščaka, tem bolj pa bi gotovo razuetila zgodopisca — in obžalujem, da mi ni mogoče podati kritično-znanstvenega opisa.
Prebivalci Drnovega jeli so z neko naivno človekoljubnostjo varovati starine, češ, da so „za gospodo; naj jih gleda"! In v resnici je njih vas postala smoter izletov meščanom iz bljžine, in tudi tujci se radi potrudijo ogledat starodavne ostanke.
Vas sama navdaje obiskovalca s posebnimi vtisi: veličastne jagnedi oznanujejo jo daleč na prijazni planjavi krškega polja, kmetske hiše so sezidane večinoma iz gradiva nevio-dunskega; v davnosti rabljene skrili obrobljajo vaški vodnjak; kupi kamenja letos izkopanih grobov zloženi so ob cesti ; Sava, ki je tekla nekdaj tik selišča, pomaknila se je proti vzhodu in prepustila suho strugo travnikom in polju. Ob potu si utrgamo cvet tukaj divno rastoče divje rože — znamenja minljivosti! Vaščani sami se iznenadjeni ozr6 za nami, ko izstopimo z voza na cesti sredi polja pred njihovimi domi — in domišljija nam predoči usupnjenost Neviodunčanov, ko bi jih obiskala moderna kočija ....
Pred vasjo tik ceste je grobišče starega mesta. Tukaj je glavni predmet mojemu dopisu — rakev, katero krije sedaj za silo streha iz desk. Bila je obokana, a strop se je porušil in nekoliko oškodoval freske, ki krasijo njene stene. Stopimo vanjo. Globoka je 13 dm., v dolžini od severja proti jugu razprostrti,
Daleč po okolici razlegal se je odmev glasu, ki je Ančiki srce podrl. Ob jednem sliši moške stopinje. Prestrašena zaloputne vrata za sabo, da je kljuka preskočila in da se niso dala mahoma odpreti. Brž brž odveže belca, viškne nanj, pa drvi proti mestu. Toda v morišnici zaprtemu se je hitreje posrečilo vrata odmekniti, kakor je Ančika mislila, in za nevajeno jahavko jo ubrisati.
»Belček, stoj! belček, stoj!" klical je neznani človek konja, in res je konj počasneje tekel. Ali tudi dekle v smrtnem strahu boža konja, rekoč: „Belčekidi! belček idi!" — Žival posluša nežni glas ter na novo zakopita dalje.
Več kamenov ji žvižga memo glave in ram, kameni, ki bi jo bili po dnevi gotovo zadeli. Spodbode konja, kolikor more, in v podvojenem diru dospš do mestnih vrat. Tu skoči s konja, prav ko je ura lOkrat udarila. Vrata se zaprd. Zdaj je bila varna nesrečnega človeka, ki ga sicer ni videla, ki ga je pa tem bolj -slišala. Konja, vsega spehanega in prepotenega, pelje počasi proti črni hiši ter ga za zdaj priveže k vratam. —
meri 18 dm., in širina ji je 12 dm. Pravokotna tla deli nizek zidan greben na dva ne-jednaka oddelka, v ožjem našel se je pepel, v širjem bile so razrušene urne in ostanki človeških kostij. Oglajene navpične stranske zidove pa zagledamo v živih bojih: cinobrovo-rudeča, višnjeva neutralna in rujava barva, slednja v več nuancah. Na vzhodni dolgi strani predstavljena je dvoprega z junci; na vozu je vodnik s spodbadajočiin bičem v roki; na nasprotni steni pa sedita dva v vozu, ki ga vlečejo štirje ognjeviti konji vštric vpreženi in brzo dirjaje. Vodnik ima štiri rudeče va-jeti v jedni roki izedinjene. Vozova sta menda štirikolesna, predstavljeni ste le po dve kolesi, proti opazovalcu obrneni.
Obe podobi obrobljajo razuo barvene preme proge in ornamentalne kurve. V jednem kotu je razločiti še podobo, kojo bi tolmačil kot posodo s cvetlicami, v slogu modernih vaz, — Znamenita je slika na ožji južni strani rakve. Pod njo je kamenit prag, nad njo mala čve-terokotna, tudi nerazločno slikana izdolbina. Predočuje se nam gostovanje. Za podolgovato (okroglo?) mizo, slonečo na treh blizu središča stoječih, umetno usločenih nogah, ki se navidezno končajo v delfinove glave, pregrneno s prtom, rudeče preproganim, sede tri ženske in dva možka. V sredi sedeča dama impouuje z večo postavo; vse imajo uprav obraze svetnic iz modernih grških cerkva. Podolgovati so nekoliko, s krepko markiranimi očmi, nosom in ustnicami. Temne simetrične proge zaokrožene blizu spodnjega konca ušes zna-čijo frizuro. Mlade dame so, kakor tudi dva gospoda na levi. Enface-podobe so le do-ramne, obris mize jih sklepa. Na slednji je morebiti spoznati oranža in granatno jabolko. Pred mizo na tleh je posoda, nad stališčem s cilindrastim poševno kariranim čokom in stožkastiin pokrovom, sklenjenim v vrhu z gumbo. Zlobna domišljija spomina na košek steklenic šampanjca! Damam nasproti prihaja sluga v rudeči halji, noseč v levi roki vrč. — Severna stena, ravno po pisani nasprotna, nima slik, pač pa izdolbino (Nische), zaslonjeno od zadaj s skriljo.
Kot neveščaku ni mi mogoče razznati dobro, iz katere zanimiva rakev izhaja. Zgodovinarju pa bi najbrže noše oblek voznikov in sluge, podoba voz, obrazi gostov i. dr. bili znaki, določujoči starost spominka.
Etnografa in arheologa pa'bi trebalo, da bi ocenil dve blizu rakve izkopani popolni okostnici človeški Ležč sicer — proti vzhodu obrnene — le meter globoko, ali po polnem vkamenele, dasi malo od vode razjedene kosti, in uvažaj, da se je pri tretji, po zimi najdeni slični okostnici našel rimsk denar, osigurajo visoko starost in zgodovinsko vrednost teh ostankov. Našli so se tudi deli otroškega skeleta z bisernico.
Želeti je, da bi skoro strokovnjak razrešil morebiti prav pomenljiv odlomek iz zgodo-
Mrliški bleda stopi v krčmo. Gostje se ji čudijo z odprtimi ustmi. Skoro nezavedna sede na stolček, da pride k sapi in da se zavč. Oddahnivši si nekoliko, poda ostrmlje-nemu rablju njegove rokovice ter spravi mučno zasluženo plačilo.
„Ha, to se pravi srce imeti11, se oglasi Trjak. „ Ančika, tebi ga ni para !"
„Kaj še le porečete, kader vidite, kaj sem seboj prinesla. Slabe moje noge bi me ne bile tako hitro nazaj prinesle, in v mesto gotovo ne bila prišla do 10., naj nisem pri vislicah našla privezanega konja, ki mi je rešil življenje. Pojdite pa poglejte, kaj mi je dalo samo nebo."
»Kaj čuka! Ančika! kje si pa vdobila tega belca? Ne morem verjeti, kar praviš. Novo sedlo, nove ujzde, pa nov plajšč! ali je to tudi tvoje?"
„1, seveda", odvrne Ančika, ki je dobršno k sebi prišla. „A zdaj popeljem konja v hlev, potlej bom pa v hiši povedala, kaj se mi je dogodilo."
Oskrbevši belca in v hišo prinesši skoro preteški plajšč, pripoveduje gostom, kaj je
vine prednikov (?) slovenskega prebivalstva na Kranjskem, o kojem nemo pričajo opisane starine neviodunske!
Iz Trsta 29. maja. (Izv. dop.) Pri nas so na dnevnem redu železnice, ne mine četrtletja, da ne bi ta ali oni projekt gledč železnic na dan ne prišel in vzbujal splošne senzacije. Komaj je potihnilo govoričenje o parnem Tramway čez Opčino do Gorice in Vipave, potem zopet čez Opčino v Sežano in dalje, in uže se je oglasil drugi konsorcij, kateri namerava graditi več železnic na železno žično vrv. Teh železnic na vrv ne bode nič menj nego 5 z raznih krajev mesta na vzgor, in sicer a) črta iz lesenega trga do grada in od tam do morja,
b) z še ne določenega kraja na vrh do „Lovca,“
c) iz neimenovanega kraja na hrib nad Skorkljo, d) iz neimenovanega kraja pa na grič sv. Alojzija in e) od Lloydove ladjetvornice pa v gorenjo Čarbolo. Vsi ti načrti pa, ali se bodo vresničili ali ne? noben ne veruje temu. V Trstu se navadno veliko načrtov dela, kateri tudi mnogo troškov stanejo, potem pa, če ima kako društvo vsled teh načrtov škodo trpeti, navadno zaspijo, ker koncesijonarji dobe okroglega morfina, da res zaspi v»a stvar za vselej. — V Lloydovi ljadjetvoruici še vedno mnogo delavcev odpuščajo; uzrok temu so naj več dividende, kajti delničarji hočejo biti odškodovani, ako ne na eno, pa na drugo stran. Da bi se upravno vodstvo Lloyda bolj brigalo za trgovino, gotovo bi ne bilo treba dajati na leto toliko državne subvencije. Pri 'Lloydovih uradih pa bi bilo potreba nekoliko počistiti, mnogo je uraduikov, ki čez lužo v obljubljeno deželo škilijo, pa jim avstrijski kruh vender ne preseda. Tudi je gospodarstvo lahkomišljeno, modro vodstvo bi vsako leto lahko prihranilo veliko svoto. Odpuščajo se večjidel domači delavci, med tem pa jih je mnogo iz Italije v arsenalu, zakaj ne bi se teh nazaj v svojo domovino poslalo, ki delajo propagando za svojo „patriau, kjer le morejo? Nečemo tu sumničiti izglednega tehničnega vodjo gosp. viteza Petke, kateri ima najboljše lastnosti, ampak znani upravni svet, ki obstoji večinoma iz oseb, ki so pravi italijanski rodoljubi, ter radi darujejo za društva laškega mišljenja med tem, da ne jemljejo nikakoršnega ozira na druga humanitarna društva, katera so vodjena bolj v avstrijskem duhu in namenu. Ako se vresniči drugo parobrodno društvo, katero bod« tekmovalo z nLloydom", potem se bode tudi pri Lloydu kolo obrnilo in postal bode to, kar mora biti. Njegovo geslo je „ Vorwarts“! pa bi se denašnjemu položaju bolj podajal „liuchwdrts'1! Malo let je minilo, kar je vodstvo vse parnike na Angleškem naročevalo in jih prav drago plačevalo, pa so pri vsem tem bili iz slabega blaga zgradjeni. Avstrijsko železo pa, ki po vsem svetu radi svoje dobrote in prožnosti slovi, moralo se je za slabo ceno na trg spraviti. Hudobni jeziki govorč, da je pri naročevanji parnikov na Angleškem mar-
doživela. Poslušalci so se neizmerno čudili, in nekteri so se celo pobali čez cesto domčv iti. Ko plajšč preiščejo, najdejo v njem po-dolgaste zavoje svetlih cekinov in različne dragocenosti.
Toliko da se zdani, že leti novica o Ančiki od ust do ust.
„Ali si že slišala o Ančiki?" so se pra-šale dekle in hišne na trgu, ki je vsaka bolje vedela in pa več, kakor Ančika sama.
„Tonač, kaj je res, kar se govori, da je šla Ančika k morišnici, pa da je konja pripeljala?"
„1, bo uže tako, kakor si rekel, konja sem sam videl; pravijo, da je šla zaklad vzdi-gavat s pomočjo rabljevih rokavic."
„Nekaj tacega sem tudi jaz slišal, pa da je dobila le nekaj pesti cekinov, ne celi zaklad, ker ni fprav ongavila."
Tako so stvar ljudjč si pripovedovali, da je vsakdo kaj pridjal, n» naposled je bila cela stvar skoro neverjetna, znamenje, da se je takrat tako godilo, kar se še današnji dan.
(Konec prihodnjič.)
sikteri tisočak našel varno zavetje v nekaterem žepu. Vlada bi po mojem mnenji najbolje storila, da po Riegerjevem nasvetu podržavi avstrijski Lloyd ter sama v roke vzame zanemarjeno društvo, in videlo se bo, da se takoj vse na bolje obrne.
Razne vesti.
— (Skrit zaklad v Skrinji.) Dunajsk mizar dobi pred več meseci v popravo Skrinjo žene necega krojača. Z delom preobložen jo jame še le to dni popravljati. Ko jo deva narazen, pride do tajnih predelov, v kojih dobi zavoje papirja z različnimi akcijami, srečkami, kuponi in druzimi vrednostnimi papirji od 1. 1874 sem v vrednosti več kot 10 000 gl. Takoj na to jih nese na policijo in ta jih oddi deželni sodniji v civilnih stvareh. Skoro gotovo je bil ta denar last očeta krojačeve žone, koji je kot zelo varčen mož denar v Skrinji hranil, na nagloma brez testamenta umrl ter nikomur o denarnem zakladu nič povedal. Škrinja je postala po očetovi smrti hčerina last, in sodnija, pri kojej leži sedaj ta denar, je naznanila krojački, naj oglasi svoje dedne pravice.
— (Bigamija.) Pred pražko sodnijo je bil te dni zarad dvojnatega zakona obsojen 281etni dninar Pran Kopecky na 18 mesecev ječe. V prvič je stopil v zakon 29. oktobra 1878 ter imel iz toga zakona dva otroka. Ko premeni svoje bivališče, se oženi v drugič se kmetskim dekletom. Prva in prava žena zve kmalu o druzem zakonu in toži nezvestega moža. Obe ženi prideta k obravnavi, vsaka z enim otrokom v naročji. Starejši otrok spozna takoj svojega očeta ter pravi:	„To je tata“. Obe ženi ste izpovedali svoji mnenji jednako resignirano. Prva pravi, da je uže tako in tako nesrečna, ker ima opraviti z lahkomišljenim človekom. Druga trdi, da je ne zadene nikaka krivda, toženec se jo njej nasproti obnašal kot neoženjen človek ter jo še celo slepil s krstnim listom, seveda ponarejenim.
— (Na mesnih trgih londonskih.) so prinesli lani na prodaj 500 milijonov funtov mesa. Ker se je blago do malega vse prodalo, pride tedaj na vsacega Londonca na leto še več kot 100 funtov mosa,
— (Čvrsta pomoč.) Žena: „Oh, moj Bog, cmok mi je pal na tla!" — Mož (pripogibajo se): „Naprej se ne bo valil, sem uže stopil nanj."
Domače stvari.
— V svojem včerajšnjem listu je „Slo-van" — kakor uže prej „Slovenski Narod" — ponatisnil uvodni članek, ki ga je bila prinesla zadnja „Soča" o Stritarjevih „Dunajskih pismih". Mi smo na ta članek uže v svojem listu pod štev. 73 primerno odgovorili. Tukaj le kratek odgovor na nekatere opazke, ki jih je. nSlovan“ omenjenemu članku postavil na čelo.
Najprej nam „Slovan" pripoveduje, da je „pesnik Josip Stritar mož, ki doslej ni imel sovražnika med Slovenci, mož, katerega je vse spoštovalo (kako milostiv je vender naš „Slovan“!) zaradi njegovega blagega srca in ga častilo (smemo misliti, da ga ne gledč na „Slovanovo“ mnenje še vedno časti) zaradi znamenitega slovstvenega delovanja" ; a potem sklepa „Slovan", daje Stritar Jako slab politik". A če je Stritar slab politik, kdo je nam porok za to, da je gospod Ivan Hribar, urednik „Slovanov", „d o b e r politik" ? Kje, za Božjo voljo? v katerih šolah je ta gospod študiral politiko, da more misliti, daje on pravi politik in da hoče jezdariti konja velike politike? »Naj ostane črevljai rajše pri svojem kopitu." Mi ne poznamo v Ljubljani, pa tudi ne na Kranjskem mislečega človeka, ki bi g. Hribarja, potem njegovega »sotrudnika" dr. Ivana Tavčarja in njunega tovariša dr. Zarnika ("ki pa gotovo ni tudi „sotrudnik", ampak je le, kakor pravijo, zdaj povišan do stopinje Tavčarjevega vlekonosca), ki bi, pravimo, te tri gospode smatral za resne osobe in njih politiko za zdravo in merodajno; ti gospodje, kakor prav misli Stritar, se le igrajo „11 a rod". In ta triumvirat, ki nas sicer hoče celo učiti d o s t o j n o s t i (!!), nam, poln
samočutja, kliče: »Ljubljanski List“ je moralno mrtev, kakor je politično mrtev njega urednikPa kaj hočejo ti revčki delati take sodbe, saj vsak ve, kake pojme imajo oni o nravnosti, politiki in dostojnosti. Žalostno bi bilo, da. jako žalostno, ako bi se narod slovenski oklenil takih rodoljubov. Pa saj ni nobene nevarnosti, da bi se to zgodilo.
— (Umrl) je — kakor se nam poroča — na svojem gradu Thurn-Grallenstein danes v jutro ob 6. uri visokorodni gospod Karel grof Pace. Bil je poštenjak skoz in skozi; lehka mu zemljica!
— (Zborovanje kranjske hranilnice.) Včeraj je imela kranjska hranilnica svoj občni zbor. Sklenilo se je, da hranilnica ustanovi v spomin lanskega bivanja cesarjevega v Kranjski štiri-razredno deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. Vzdržavala se bode iz rezervenega zaklada. Prostore ji bodo odločili v realkinem poslopji. — Za zidanje cenih in zdravih stanovanj za delavce votiral je občni zbor 50 000 gl.
— (Konfiscirana) je bila včerajšnja številka „Slov. Naroda" baje zaradi uvodnega članka, kateri razpravlja oklic načelnika nemškega „Schul-vereina“ v Gradci, župana gosp. Kienzl-na, naj se o Binkoštih v Gradci, ko bode zboroval nemški „Schulverein“, razobesijo nemške zastave.
— (Iz ljubezni Mfovš“ policaj.) Trnovskega hišnega posestnika sin J. Š. jo včoraj po noči proti 11. uri gorko razkladal nekemu dekletu, ki služi za pomočno natakarico, svojo ljubezen in prosil vslišanja in vsmiljenja. A vse je bilo zastonj, trdovraten odgovor glasil se je v eno mer: aNe!“ Sedaj zaljubljenega Š. popado jeza, v glavo mu šine, izdati se učencem sv. Hermandade, predstavlja se tedaj svoji trdosrčni kot policaj, prime jo za roko ter jo žene proti mestni hiši. Po potu je nekolikokrat še pričel svojo zaljubljeno pesen, a natakarica ni hotela ničesar slišati o tem. Pred mestno hišo pa jo izpusti, češ, dasi je tako trdosrčna, pokloni ji vender iz lastne moči zlato svobodo. Natakarica pa je „fovš“ policaja takoj ovadila policiji, in sedaj so bode zaljubljeni gospod Š. zagovarjati imel po § 333 kazenskega zakona, in imel bode čas, morebiti ravno o Binkoštih premišljevati, da si navaden človek nima prisvojevati policijskih poslov. — Kaj vender vse storiš, nesrečna ljubezen!
— (Korošk živinotržec), kateri je gnal včeraj mnogo kozlov skozi Ljubljano, branil se je plačati zanje tržno pristojbino, ki je znašala 6 gld.; zapodil je svoje kozlo na dvorišče gostilnico pri nPigabirtu“. Užitninskega najoma mestni služnik pa je pozval policaja in prijavilo se je Korošcu, da bo sedaj plačal razen 6 gld. še 2 gld. kazni. Koroše je to obljubil, a ko so dospeli na mitnico na Marije Terezije cesti pri Kolizeji skujal se je zopet in se začel braniti. Tudi vinjeni hišnik z Eeseljevega trga g. L. je Korošcu zatrjeval, da ni treba nič plačati, da on je ljubljanski „purgar“ in to natančno zna. Gosp. L. je vpil in razgrajal in so upiral sliižnikom užitninskega najema. Naposled je trdovratni Korošec le plačal tržno pristojbino, gosp. L. pa se bode imel zagovarjati pred sodnijo zaradi razgrajanja in upora proti policijskim organom.
— (Povozil) je gostilničar gosp. G iz Vevč, ko jo hitro zavozil z Maličevega dvorišča skozi Šellenburgove ulice v Slonove ulice, pred kavarno delavca Lukana tor ga je na tla vrgel in lehko poškodoval.
— (Na korist požarni brambi) naViči in v Glinjicah bode kegljanje za dobitke na kegljišči Au e rjove g a vrta, katerega je lastnik v ta namen po polnem brezplačno prepustil Kegljanje se prične 1. junija in traja do 7. julija t 1. ob 8. uri zvečer. Dobitki so sledeči: I. dobitek: 5 cekinov; II. dobitek: 4 cekini; III. dobitek: 3 cekini; IV. dobitek: 8 srebrnih goldinarjev; V. dobitek: 6 srebrnih goldinarjev; VI. dobitek: 4 srebrni goldinarji, vsi krasno ozaljšani in jeden šaljiv dobitek. Serija velja '20 kr. Ker je čisti dobiček namenjen koristni napravi, želeti je obile udeležbo.
— (Iz Po stoj in e) se nam pišo dne 29ega maja: V četrtek prišel jo tržaški namestnik Do-pretis v Postojino, da si je ogledal prekrasno, čarobno električno razsvetljavo v našem podzemelj-
skem čudu; žnjim prišla sta tudi dva generala iz Trsta in več tamošnjih plemenitašev. Visoki gospodje obedovali so opčludnč v Proglerjevem hotelu; v Trst odpeljali so se zvečer z brzovlakom ob 8. uri.
— (Občinska volitev.) V Spodnji Idriji bil je 15. t. m. izvoljen za župana posestnik Andrej Svetličič, za svetovalce pa posestniki Iv. Kenda, Matevž Benčina in Matevž Kavčič.
— (Nesreča.) Hlapec g. Jenčiča v Men-gišu, Tone Šuster, je 25. t. m. padel z lestvice tri metre visoko na skedenj. Vsled tega je revež dru-zega dne zjutraj umrl.
— (Tatvina?) 16. t. m. prišol je Ivan R. iz semnja v Lukovku (okraj novomeški) precej Židane volje domov v Vavpčjo Vas, ko pride do doma, zleze na skedenj in sladko zaspi. Ko je dru-zega dne preiskal svoje žepe, zapazi, da mu manjka listnice, v kateri je imel 51 gld. papirnatega denarja. Zdelo se mu je tudi, da obleke ni dobil ravno v tisti legi, kakor jo jo bil zvečer skup zložil. Zato sumi, da ga je nekdo okradel. Mogoče pa je tudi, da je mož svojo listnico zgubil, gredč iz semnja proti domu.
— (Iz Krškega) se nam poroča:	Te dni oglasil se je pri naši sodniji mož s tožbo, da je »nekoliko tepen “. Zdravniško spričevalo sve-doči, da ima mož po polnem prebito črepinjo in da je prav za prav smrtno ranjen. „Malo tepeni11 je prišel dve uri daleč — in tako zopet odšel, ko je naznanil slučaj sodniji. Ta redka žilavost nas spomina na zidarja, ki je pred nekaj leti padel v Gradci raz oder na poulični tlak, zopet vstal in z razbito glavo še 14 dni delal. Potem pa je nagloma umrl.
Telegrami ,ljubljanskemu Listu.“
Niš, 30. maja. Skupščina je sklenila radikalca Vaza Niniča in Sima Miloševiča radi surovih, dostojnost skupščine in države žalečih izjav izključiti za celo dobo zasedanja in zahtevati od ministra notranjih zadev, da se postopa zoper oba poslanca tudi sodnijski.
Dunaj, 29. maja. Cesarje dospel danes zjutraj iz Budimpešte sem.
Dunaj, 29 maja. Knez bulgarski je danes zjutraj dospel incognito iz Darmstadta na Dunaj. Mudil se ne bode dolgo tu in potem odpotuje v Sredec.
Dunaj, 29 maja. Knez bulgarski je obiskal grofa K&lnokija, ki je obisk vrnil.
Krakova, 29 maja. Včeraj je bilo pod predsedništvom grofa Alfreda Potockega slovesno letno zborovanje akademije znanostij. Predlagan je bil za rednega člana (razun nekoliko druzih bolj neznanih učenjakov) tudi profesor Smolka. — Ob jednein zboruje tu povodom spomenice smrti pesnika Jana Ko-banovskega literarni kongres, s katerim je zvezana razstava starin.
Pariz, 29. maja. V proslavo stoletnice pričetka francoske revolucije 1. 1789 namerava vlada 1. 1889 napraviti svetovno razstavo.
London, 29. maja. Ko je prišel vojvoda Cambridge v Dover, so priprli sumnjivo osobo, ki se je drenjala proti vojvodi. Vzeli so osobi revolver. — Porta je pritrdila v pošiljatev 15000 mož v Sudan, kakor poroča „Pall Mali Gazette".
London, 29. maja. V Darfuru prikazal se je nov Mahdi, ki je premagal vojsko, katero je stari Mahdi zoper njega bil odposlal Prvi trdi, da je poslednji le njegov derviš. Ker so rodovi v vednem prepiru, se vstaja vedno zmanjšuje.
Telegrafično borzno poročilo
Uradni glasnik
z dnč 30. maja.
Eks. javne dražbe: V Metliki zemljišče Marke Orvoda iz Bojanje Vasi dnč 4. junija (3. rok); zemljišče Marke Pašiča iz Draščic unč 4. junija (2. rok); zemljišče Petra Lukaniča iz Cerkvišč dnč 4. junija; zemljišče Ant. Schvveigerja iz Bušinje Vasi (875 gold.) dnč 25. jun., 25. jul. in 27. avgusta; zemljišče Mart. Cesarja iz Krašnega Vrha (498 gold.) dn6 25. junija, 25. julija in 27. avgusta; zemljišče Martina in Katre Jeleničeve iz Gor. Lokvic (827 gold.) dnč 27. junija. —
V Logatcu posestvo Iv. Petkovšekovo iz Medvedjega brda (1969 gold.) dnč 21. junija. — V Kamniku zemljišče Matije Šustia z Studenca (2162 gld.) dnč 31. maja, 2. jul. in 2. avgusta (prenos); posestvo Jak. Gabrovca iz Vranje Peči (3243 gold.) dnč 4. junija, 4. julija in 2. avgusta. — V Ložu zemljišča Jos. Golfa v Ložu dnč 26. junija (prenos). — V Tržiči posestvo Petra Likarja (1040 gold.) iz Golnika dnč 20. jun. in 21. jul. —- Na Vrhniki zemljišče Andr. Vidmarja iz Rakitne
S 135 gold.) dnč 11. julija (3. prenos). — V Novem estu zemljišče Jos. Kobčta iz Riglja dnč 24. jun.—
V Ilir. Bistrici zemljišče Jan. Staverja iz Šilertabora dnč 27. junija (3. prenos).
Razpisane ustanove: Dvanajst ustanov po 39 gl. 90 kr. kot obresti iz nabranih novcev patrijotičnega gospejnega društva, ki se imajo podeliti vsako leto v dan 18. avgusta, kot rojstveni dan Nj. veličanstva cesarja. Prošnje potom politiških okrajnih oblastev, kjer imajo prošnjiki svoje domovje, do konca junija c. kr. dež. vladi v Ljubljani.
U 1*11*11 so:
Dnč 29. maja. Terezija Mittendrein, redovnica rčda sv. Vincencija Pavlanskega, 27 1., Kravja Dolina št. 11, jetika. — Marija Kozjek, delavska hči, 21 dnij, Tržaška cesta št. 24, osepnice. — Franja Pleško, zasebnica, 56 1., Gospodske ulice št. 7, sušica.
z dnč 30. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................... 80	50
»	>	>	»	srebru........................81' 35
Zlata renta..........................................102' —
b°L avstr, renta.....................................95'90
Delnice n&rodne banke................................ 862' —
Kreditne delnice.......................................  309	30
London 10 lir sterling............................... 122 30
20 frankovec......................................... 9’70®
Cekini c. kr.............................................. 5-75
100 drž. mark........................................59'75
Ttrjoi.
Dne 28. maja.
Pri Maliči: Dr. pl. Rozzi, c. kr. sekcijski šef; Lowy in Bitih, trg. potovalca, z Dunaja. — Latzko, vinski trgovec, s sinom, iz Budimpešte. — Griinhut, fabri-kant, iz Gradca. — Langer, trg. potovalec, iz Hohen-seibersdorfa.
Pri Slonu: Covrant, prihodkar, iz Pariza. — Bradač, inženSr, z Dunaja. — Barina, trg. potovalec, iz Bene-tek. — Canigliaro, lesni trgovec, iz Trsta. — Dr. Rak s soprogo iz Maribora. — Miler, župnik, iz Mitroviče. — Mayer, c. kr. vpok. stotnik, iz Arnold-steina.
Pri Južnem kolodvora: Mtiller, fabrikant, s soprogo, iz Prage. — Lerič, zlatar, s obiteljo, iz Tirolske. — Krtimpchen, c. kr. inženčr, iz Predarlskega.
Pri Avstr, carji: Kaldarar, zasebnik, z Dunaja. — Messner, zasebnik, iz Kranja.
Srečke
z dnč 28. maja. Praga:	52	48	57	62
8.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v ram
735 13 733 67 734-49
Tompe-
ratura
Vetrovi
+ 11-3 +19-4 +12-8
svzh. sl. jvzh. sl. vzh. sl.
Nobo
obl. p. js. obl.
Mo-krina v mm
5-80
dež
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
II. v. Kleinmajr & Fefl. Bambera-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinraayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani.