227 Poro~ila, ocene Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti (Ugotovitve in predlogi mednarodne znanstvene konference) Zveza dru{tev pedago{kih delavcev je 13. in 14. aprila 2007 organizirala v @alcu mednarodno znanstveno konferenco, na kateri naj bi se predstavili rezul- tati raziskovanja vzgojnega koncepta v vrtcu, osnovni in srednji {oli v letih 2004–2007 ter izku{nje praktikov o vzgojnem delovanju vzgojno-izobra`evalnih institucij. Neposreden povod za organizacijo konference je bil tudi na~rt Ministr- stva za {olstvo in {port, da s spremembo zakonodaje uvede »vzgojni na~rt« kot obvezen dokument, s katerim naj bi vrtci in {ole na podlagi okvirne zakonske ureditve sami opredeljevali podrobna pravila skupnega `ivljenja v {oli, pravice in dol`nosti u~encev/dijakov, pravila vedenja in ravnanja, vzgojno ravnanje in ukrepanje. Deregulacija oz. decentralizacija vsega tistega, kar so doslej za vse {ole prepodrobno urejali {olski zakoni in pravilniki o pravicah in dol`nostih u~encev/dijakov na ravni dr`ave, res sledi trendom krepitve avtonomije vrtcev in {ol ter jim omogo~a, da vpra{anja so`itja urejajo v sodelovanju in dogovoru z u~enci/dijaki in njihovimi star{i. To bi lahko imelo pomembne pozitivne u~inke tudi v na{em {olskem prostoru, seveda le pod pogojem, da bo zakonodaja uredila tista vpra{anja, ki zagotavljajo enotnost sistema ter enotno varstvo pravic u~encev in dijakov. K sodelovanju na konferenci smo pritegnili raziskovalce s tega tematskega podro~ja, vzgojitelje, u~itelje, svetovalne in druge strokovne delavce ter ravna- telje vrtcev, osnovnih in srednjih {ol ter organizacij za izobra`evanje odraslih. Udele`enci so poslali za predstavitev 54 prispevkov. Organizacijski odbor kon- ference se je skupaj z uredni{tvom Sodobne pedagogike odlo~il, da jih del objavi v posebni {tevilki Sodobne pedagogike, del pa v prilo`nostnem zborniku. Obe objavi sta zasnovani dokaj podobno. V obeh so predstavljeni splo{ni in koncep- tualni pogledi na vzgojno funkcijo {ole, {e posebno na socialni razvoj in moralno vzgojo, v obeh pa so tudi konkretni pogledi na vzgojne na~rte, ki so jih prispevali posamezni vrtci, osnovne in srednje {ole ter tudi dija{ki domovi. Delo na mednarodni znanstveni konferenci je potekalo plenarno, in to v obliki plenarnih predavanj in omizja na temo Vzgojni koncept da ali ne, ter v petih delovnih skupinah: – [ola med zakonom in etiko, – Od asimetrije k simetriji – odnosi v {oli, – [ola, vrtec in dru`ina v perspektivi vzgojnega koncepta, – Vzgojni koncept v osnovni {oli, – Vzgojni koncept v srednjih {olah in domovih. Poro~ila, ocene 228 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007 Razmerje med {olsko zakonodajo in vzgojnim konceptom vrtca/{ole Izhodi{~e razprave je bila ugotovitev , da vsak vrtec/{ola ima vzgojni koncept, pa ~e je napisan ali ne. @e sedaj ureja ta vpra{anja s pravili {olskega in hi{nega reda ter z drugimi internimi akti, veliko je tudi nepisanih pravil, ki delujejo kot skriti kurikul. [ole se torej razlikujejo po tem, kako na~rtno, sistemati~no in tansparentno opredelijo svoje vzgojno delovanje, koliko pa ostaja v njihovem delo- vanju nedore~enega in prikritega. Vzgojni koncept naj bi nastajal kot dokument, s katerim bi vrtec/{ola predstavila, kako bosta uresni~evala usmeritve, programe, obveznosti in naloge, ki mu jih nalagajo zakoni in podzakonski akti. Osrednje vpra{anje ob tem je bilo, kak{no naj bi bilo razmerje v urejanju vzgojnih vpra{anj vrtca in {ole med zakonodajo na dr`avni ravni in vzgojnim konceptom posamezne institucije. Ob tem je ve~ina udele`encev konference sogla{ala s temile re{itvami: – zakonodaja na dr`avni ravni naj z ustrezno pravno ureditvijo enotno zavaruje javni interes na {olskem podro~ju, opredeli naj temeljna {olska pravila in ukrepe za njihove kr{itve, enotne pogoje za varovanje pravic u~encev , postavi naj jasne okvire za oblikovanje vzgojnega koncepta na~rtov, da ne bi pri{lo do uveljavljanja ideolo{kih interesov ali zmede; – na ravni vrtca/{ole naj se urejajo tista vpra{anja vzgojnega koncepta, ki po naravi terjajo aplikacijo pravil na dolo~en {olski kontekst (okoli{, vrsto srednje {ole) in smiselno temeljijo predvsem na dogovarjanju {ole z okoljem, posebej star{i; – zakon naj ne bi podrobno predpisoval strukture in vsebine vzgojnega kon- cepta, dolo~il naj bi le njegove obvezne sestavine, kot na primer vizijo {ole, {olski red, kar {oli `e nalaga sedanja zakonodaja, vse drugo pa naj bi opre- delila {ola v dogovoru z dejavniki v okolju, posebno star{i; – nikakr{nih razlogov ni, da bi vzgojni koncept poleg ukrepov, ki jih `e dolo~a veljavna zakonodaja, v kakr{ni koli obliki raz{irjal represivne postopke in ukrepe na ravni {ole, niti ni razlogov za to, da bi zakonodaja prepu{~ala {oli pristojnosti, da izreka ukrepe v nasprotju z `e uveljavljenimi standardi varovanja otrokovih pravic (na primer pre{olanje brez soglasja star{ev). Priprava predlagane zamisli vzgojnega koncepta je mogo~a na podlagi veljav- ne zakonske ureditve in zato le-te ni treba konceptualno spreminjati. Tudi pri morebitni druga~ni zakonodajno-tehni~ni ureditvi, ko bi vpra{anja pravic in dol`nosti u~encev/dijakov (zlasti administrativne postopke izrekanja ukrepov) urejali neposredno z zakonom, in ne ve~ s pravilnikom, naj se vsebinsko ohrani sedanje ureditve. Spremembe, ki jih predvidevajo sedanje teze za spremembo Zakona o osnovni {oli, niso strokovno pripravljene in prav to ka`e, kako kompleks- na so vpra{anja tega dela zakonodaje, saj se zelo hitro pojavijo strokovno povsem neustrezne re{itve, in to tako v uporabi posameznih pojmov (vzgojni ukrep, vzgojni opomin, proaktivne dejavnosti …) kot na sistemski ravni (kaj naj ureja zakonodaja na dr`avni ravni, kaj naj na ravni {ole). Posebej pa ni domi{ljena re{itev, da bi posamezna {ola lahko uvajala lasten sistem kaznovalnih ukrepov in lasten koncept varovanja pravic u~encev in dijakov. 229 Vrtec in {ola med pravom in etiko Razprava se je osredoto~ala na temeljna vpra{anja, kot so: kaj je vzgoja, o subjektu vzgoje, o naravi vzgoje. Na to so se vezala {e podrobnej{a vpra{anja: kaj daje pravico posegati v razvoj drugega in kako si tako pravico pridobim; o sistemu samoregulacije in vodenju otroka v smeri samoregulacije. Odgovor glede legitim- nosti poseganja v razvoj drugega izhaja lahko le iz ciljev vzgoje, ki morajo temeljiti na univerzalnih vrednotah ~lovekovega razvoja, biti v pomo~ njegovi vklju~itvi v dru`bo, razvoju demokrati~nih odnosov ter tudi razvoju zaupanju vase in v druge, v razvijanje lastne osebnosti, individualnosti. Nakazan je bil ambivalentni zna~aj teorij, ki ~lovekov razvoj pojasnjujejo kot proces ponotranjenja, ob ~emer je razpra- va segla tudi v analizo procesov identifi kacije, identitete, avtenti~nosti in odgovor- nosti ter se tako lotevala razmerja med vzgojo in dru`bo. [ola mora zagotavljati razvoj dru`bene zavesti in odgovornosti posameznika, saj lahko uspe{no deluje, ko so vrednote, dolo~ene s {olskimi predpisi, skladne z vrednotami dru`benega okolja, kar zagotavlja, da so mo~neje vpete v {olsko `ivljenje. Mnenja razpravljavcev o teh vpra{anjih so bila pri~akovano zelo razli~na, odvisna zlasti od razli~nih fi lozofskih, antropolo{kih, pedago{kih stali{~, iz katerih se izvajajo tudi razli~ni pogledi na vzgojni koncept, kar nedvomno dokazuje njegovo teoretsko in ideolo{ko naravo. Drugi sklop problemov je bil bolj usmerjen v soo~anje teorije in prakse, v probleme nasilja, nestrpnosti, pomanjkanje vrednot, nedisciplino, `aljive odnose, uni~evanje skupne lastnine, agresivnost otrok nad star{i in vzgojitelji/u~itelji. Razprava o smiselnosti izrekanja vzgojnih ukrepov je dokazala, da smo obre- menjeni s tradicijo, ki vodi v enostransko odzivanje na aktualne probleme vzgoj- nega delovanja v {olah. Tudi zakonodaja prispeva k tej enostranosti, saj vzgojne ukrepe enostavno izena~uje z represivnimi ukrepi (opominom, ukorom …) in pri tem v celoti obide spodbujevalne ukrepe, kot so pohvala, nagrada in druge pozitivne motivacijske vzgojne strategije. Tudi ob teh razpravah je bilo poudarjeno, da bi naredili napako, ~e bi se stroka v pripravah na snovanje avtonomnej{ega vzgojnega delovanja {ole zavze- mala za to ali ono teorijo oziroma model in bi ga posku{ala vsiliti vsem. [e ve~ja napaka pa bi bila, ~e bi teorijo in model »predpisala« {olam dr`ava (oblast). Tudi v tujini dr`ava teh zahtev pred {ole ne postavlja v togih oblikah in ni v navadi, da bi politika tako globoko posegala v {olsko delo. [ole same (u~itelji, u~enci, star{i) pogosto izdelajo »kodeks vedenja«, ki predstavlja jedro vzgojnega koncepta {ole. Snovanje vzgojnega koncepta posamezne institucije je njena stvar, ne pa stvar oblasti. Seveda pa mora dr`ava zagotoviti enotne robne pogoje, zlasti za enotno varovanje pravic otrok, u~encev in dijakov. Vzgojni koncept bo sprejet in uresni~evan, ~e bo nastajal v vrtcu ali {oli (u~itelji, u~enci, vodstvo {ole) ter v neposrednem sodelovanju star{ev in socialnega okolja. Poro~ila, ocene 230 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007 Narava vzgojnega koncepta [ole naj oblikujejo vzgojni koncept na temelju sprejetih vrednot evropske {olske tradicije, evropske in na{e ustave ter ciljev osnovne {ole. Temelji naj na uni- verzalnih vrednotah. Spo{tujejo pa naj se tudi partikularne vrednote druga~nih. [ole naj bodo avtonomne na podro~ju oblikovanja primernega u~nega in psiho- socialnega okolja, v dogovarjanju o pravilih skupnega `ivljenja in dolo~anju posledic kr{itev pravil. Poudarjena naj bo kakovost procesov na {oli, pozitivna naravnanost vzgojnega dela, razne oblike pomo~i u~encem. Vzgojni koncept naj bi spodbujal delovanje institucije predvsem na ravni odno- sov , vzpostavljanje pozitivne klime med vsemi vklju~enimi, saj ni pri~akovati u~inkov od dokumentov , ki bi krepili vzgojno delovanje zgolj kot nadzorovanje in izrekanje kazni. Tako kot v izobra`evalnem delu in pouku nasploh mora vzgojni koncept tudi v vzgojnem delovanju upo{tevati na~elo individualizacije ter ob splo{nih pra- vilih omogo~iti tudi individualno re{evanje posameznih primerov (u~na pogodba). Vzgojne cilje, vrednote in pravila je treba ozavestiti, da ne ostanejo na ravni deklarativnih na~el, ki nikogar ne zavezujejo. Prav tako pa naj ne bodo sredstvo poslu{nega prilagajanja posameznika tudi, ko gre za zagotavljanje discipline, ki je pogoj uspe{nega pouka in drugih dejavnosti {ole. Zato pa morajo biti cilji in pravila transparentni, saj le tako omogo~ajo u~inkovito opredelitev meja in njihovo spo{tovanje, kar je pogoj za razvijanje posameznikove avtonomije. Vzgojni koncept naj bo dogovor o enotnem vzgojnem delovanju in u~inkovanju vseh klju~nih dejavnikov vzgojnega dela; u~iteljev in drugih strokovnih delavcev ter star{ev. Vzgojni koncept mora biti oblikovan na podlagi konsenza med vsemi dejavniki (u~itelji – posebej je izpostavljena vloga ravnatelja – star{i in u~enci). Kaj naj bi obsegal vzgojni koncept? Poudarjeno je bilo, da gre pri tem samo za strokovni predlog, ki ima lahko naravo priporo~ila, in ne za obvezne sestavine, ki naj bi jih predpisovala zakono- daja: izhodi{~a in vrednotne usmeritve; vzgojna na~ela; pravila in {olski red in odgovornost pri zagotavljanju varnega in kakovostnega u~nega okolja in so`itja; vzgojne strategije, strategije ukrepanja in strategije pomo~i otrokom/u~encem/ dijakom; razvijanje sodelovanja z okoljem; zahtevo po evalvaciji. Vrtec/{ola naj bi uveljavljala predvsem strategije, ki krepijo socialno vklju- ~enost in pomo~: pohvala – samopodoba; refl eksija (pisna, ustna); svetovanje in druge oblike, ki krepijo zaupanje in otrokovo samopodobo; prednost naj ima vse, kar krepi komunikacijo med vzgojitelji/u~itelji, med u~itelji in u~enci/dijaki ter s star{i; navajanje na re{evanje konfl iktov; prosocialne dejavnosti in razli~ne oblike socialnega u~enja; portfelj otroka u~enca; nabiralnik anonimnih pisem; prosto~asne dejavnosti (ekologija); tutorstvo starej{ih dijakov novincem; usmer- janje v pre`ivljanje prostega ~asa; restitucija; mediacija; razrednikovo pismo dijaku; skupno postavljanje pravil; vklju~enost dijakov v nadzor nad izvajanjem pravil med odmori, po pouku, v kadilnici; teme razrednih ur in izmenjava razred- nikov pri izvedbi; razrednikov dan; dan brez ocen. 231 Vzgojni koncept v vrtcu V razpravi je bilo ugotovljeno, da vzgojni koncept v vrtcu razumemo kot skupek razli~nih dimenzij, ki se medsebojno podpirajo, prepletajo in dopolnjujejo. Opozorjeno pa je bilo na nevarnost, da bi vzgojni koncept za vrtce lahko pomenil tudi vra~anje v obdobje osemdesetih let, ko je bilo delo v vrtcu od zunaj togo strukturirano, usmerjeno in nadzorovano. Veljavni zakonski in podzakonski akti s podro~ja pred{olske vzgoje (skupaj s kurikulom za vrtce) dajejo dovolj podlage za strukturiranje sodobnega vrtca, ki temelji na skupnih vrednotah in pomembnih na~elih pluralne dru`be ter sodobnih znanstvenih paradigmah, in zato ni treba predpisovati dodatnih dokumentov za njegovo delo. Za potrebe vrtcev je koncept dela nastajal v projektu Partnerstvo fakultet in {ol ter opredeljuje: poslanstvo, vizijo in kulturo vrtca, vrednote, kodeks; formal- ni okvir, ki ga postavljajo zakoni in pravilniki; na~ela, pravila delovanja vrtca, kurikularni okvir; obvladovanje vzgojno-izobra`evalnih dejavnosti in vsebin, ki jih opredeljuje kurikul in jih vzgojitelj izvaja v vzgojno-izobra`evalnem procesu; sodelovanje s star{i, sodelovanje z okoljem. Izpostavljeni so bili tudi pogoji za uspe{no delo vrtca. Pri tem so bili: – zavrnjeni vsi poskusi, da se zni`a izobrazba vzgojiteljic in vzgojiteljev pred- {olskih otrok, saj to po na{i presoji pomeni korak nazaj v razvoju pred{olske vzgoje pri nas; – izra`eno nasprotovanje pove~anju {tevila otrok v skupinah, sedanji normativi so v skladu s priporo~ili OECD in drugih strokovnih organizacij v Evropi; – kot strokovno neutemeljene so bile zavrnjene predlagane spremembe mi- nistrstva v zvezi s so~asnostjo in dol`ino neposrednega dela strokovnih delavk/cev v vrtcih. Vse sodelujo~e in {ir{o strokovno javnost se poziva, da se odzove povabilu Slovenskega dru{tva pedagogov in na spletni strani dru{tva izrazi svoje mnenje v zvezi s predlogi sprememb zakonodaje, ki se nana{ajo na vrtce. Predlagano je tudi bilo, da Zveza dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije v prihodnjem letu, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, pripravi mednarodno znanstveno in strokov- no konferenco, na kateri se predstavi stanje pred{olske vzgoje pri nas. Pogoji za uvajanje vzgojnih konceptov Razprava je opozorila na {tiri najpomembnej{e pogoje za uspe{no uvajanje vzgojnega koncepta zlasti v osnovni {oli: a) ustrezna podpora vodstva ter strokovnih slu`b, zlasti {olske svetovalne slu`be, pri pripravi vzgojnega koncepta, njegovem uvajanju in evalvaciji; b) organizirano sodelovanje z u~enci in njihovimi star{i; c) Ministrstvo za {olstvo naj zagotovi sredstva za na~rtno izpopolnjevanje in usposabljanje vzgojiteljev/u~iteljev za na~rtovanje in izvajanje vzgojnega delovanja {ole, za razvijanje ustreznih odnosov ter za zagotavljanje ustrezne klime in kulture v vrtcu in {oli, ki omogo~a vzpostavljanje varnega, kako- vostnega, spro{~enega, transparentnega in spodbudnega u~nega okolja ter so`itja otrok/u~encev/dijakov; Poro~ila, ocene 232 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007 ~) evalvacija uspe{nosti izvajanja vzgojnega koncepta, ki bi temeljila na iz- menjavi znanja z drugimi institucijami in s strokovnjaki ter razvijanju kvalitativnega raziskovanja (evalvacija). Zapisal dr. Zdenko Medve{ z uporabo besedil, ki so jih za posamezno skupino sestavili: dr. Tatjana A`man, mag. Miroslav Gomboc, dr. Jurka Lepi~nik Vodopivec, dr. Jasna Ma`gon in dr. Metod Resman.