LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. (Dalje.) Led: Trdno telo; voda je tekoče telo; led plava na vodi; les in papir plavata tudi; tkamen ne plava; ali je lažji paipir, les ali kamen; prazen škaf na vodi; z vodo napol* njen škaf na vodi; s papirjem napolnjen škaf na vodi; s kamenjcm napolnjen škaf; ali je lažji papir ali voda, kamenje ali voda; lažje reči kot voda plavajo; led plava; led je lažji od vode; toplomer v vodi; do kje pride živo srebro; ledišče; odkod je toplota; kaj bi bilo na svetu brez solnca; do kje pride v toplomeru živo srebro v z-raku. Drsanje: Kjer hodijo ljudjc in ži« vina, se ni treba drsati; odrasli delajo za otroke, zato jim otroci nc smejo delati ško* de; ženske nosijo vodo in padejo; iposeben prostor za drsanje; čevlji in dnsalke; kdor pade v vodo, naj se takoj preobleče; obzir do deklic in manjših otroik. Sneg: Oblaki od juga; južni veter je topel; oblaki se vračajo od severa; severni veter je mrzel; sneg; toplomer v snegu; ali je sneg prej v gorah ali dolini; kje je mrzlejše; katera izmed vasi leži najnižje ali najvišje; katera na ravnem ali pod hribom; katera je obrnjena proti jugu, severu, vzho= du ali zahodu; v kateri izmed teh vasi je največ snega; v kateri je najmrzlejše; sneg na obleki ipri peči; sneg se stali; voda iz= hlapi; kakšna telesa so sneg, voda, hlapovi; ali plava sneg v vodi. Sankanje: Po kakšnem snegu sc sankajo; varnost zaradi ljudi in živine; po« seben prostor; lega; obzir do deklic in manjših otrok. Kepanje: Pravica do veselja in igra« nja; kepanje otrok, . ddklic, starih ljudi, žensk, tujcev, beraoev, živine; vljudnost; varovati o!kna; kdor razbije okno ga mo-= irajo njegovi starši plačati; pravičnost in nepravičnost. Svečnica: Mesec februar; solnce poprej vzhaja in pozneje zahaja; koliko ur traja dan; (kje solnce zahaja; solncc je .opol^ dne vedno višje; senca palice opoldme. Kurjava v šoli: Kdo jc dal drva: kdo jih je plačal; ali plača šolski predsed* nik iz svojega; kdo je dal njemu denar; ali je dal župan denar iz svojega; kdo mu je dal denar; Ijudjc plačajo davek; kdo je ža* gal in sekal drva; kdo mu je plačal; ali mu je plačal predsednik iz svojega; odkod ima on dena.r; ali rabi tisti denar tudi zase; kdo pravzaprav plača; Ijudje skrbijo za otroike; otroci pomagajo nositi šolska drva, da pri* hranijo staršem stroške. Gorka peč: Iz česa je peč; deli peči; kako se zakuri; pripravijo se trščice; spodnja vratca so odprta ali zaprta; kako potem gori; odprta ali zaprta cev; mokra ali suha drva; kakšen zrak gre pri vratcih v peč; kakšen zrak gre pri oevi iz peči; kakšen plin gre iz žarečega oglja; žareče oglje v likalniku, v sobi; koliko stopinj je v sobi, preden se zakuri; koliko stoipinj je, ko zgori polna <peč suhih drv; ko zgori ipoU na peč mokrih drv; do katere stopnje se razgreje soba; pri kateri stopnji je mrzlo, hladno, toplo, vroče; odkod je toplota v peči. Prezraoevanje: iV človeku tudi gori; kakšen zrak gre v pljuča; kakšen iz pljuč; v sobi se nabira strupen plin, prah, pot umazano 'perilo, umazana obleka, člo« veški vetrovi; hrana v sobi; na peči sušijo plenice; odpiranje oken; kako nastane pre« pih; ne stati na prepihu; trganje po glavi in zobeh; pometati pri odprtem oknu, rpa ne na prepihu; prah se ustavlja v nosnicah; dihati skozi nos, ne skozi usta; prezračeva* nje s prepihom; po nekatcrih hišah ne ods prejo oken celo zimo. V e 1 i ik a p e č. Velika peč, štodilnik, ognjišče. sobna peč; valjanje in poleganje na peči. Postelja: Koliko jih leži na eni po* stelji; koliko jih leži v eni sobi; na čem le= žijo; s čim so pogrnjeni; čiste rjuhe, umite roke in noge; snažno perilo. Prehla j eoi j e. Bolezni pozimi; iz vrooega na mrzlo; mokra obleka; razgreti pijejo vodo ali jodo sneg; lipov in bezgov čaj; prehladijo se nos, grlo, pljuča; kašelj; dihamo skozi nos usta, grlo, sapnik in plju* ča; nosni pretni in nosnice so iz hrustanca; nosna duplina ima zvezo z grlom; rdeče sluznice v nosu; dvojno nebo v ustih; jezi» ček; bezgavke; angina; v nosu se zrak se« greje; skozi usta pride mrzel zralk do grla; bolnik leži na svoji postelji. Bolan otrok: Kdo ga streže; kdo ga ima najrajši; kdo se briga za njegovo zdravje in bolezen; mati vstaja tudi ponoči; materina Ijubezen; hvaležnost; sirote brez matcre; zdravnik; termometer; zdiravila; odkod je prišel zdravnik; odkod so prinesli zdravila; vedenje napram zdravniku; zdrav* nika je 'treba ubogati; ubogljivi in svoje« glavni otroci. Vlažno stanovanje: Ali se na» feira voda po stenah; iz česa je zidana hiša; iz kakšncga kamenja; ali leži hiša 'na suhi ali mokri zcmlji; ali se voda od hiše odteka ali se ob hiši nabira; vlaga kvari zid. podobe, postelje in omarc; vlažno stanovanje je ne« zdravo; prezračevanjc in kurjenje; kdo ve, kako odpravimo vlago; kdo zida hiše.