Politični ogled. Moravski kmetje imajo dve kmetijski družbi, eno češko in eno nemško, ki obedve najboljše prospevata. Dne 5. maja je imela češka kmetijska družba zborovanje, na katerem so kmetje zahtevali, naj jih vlada varuje pri trgovinski pogodbi proti Nemčiji, iz katere z majhno carino prihajajo kmetski pridelki k nam ter oSkodujejo s tem pridelke naših kmetov. Kmalu bo imela tudi nemška kmetijska družba zborovanje ter se izrekla v istem smislu kakor češka. Žalostne gmotne razmere na Ogrskem. Že 7 let so imeli na Ogrskem bolj slabe letine. Zadnji dve leti, pa še posebno lani je bilo pšenice za 20 milijonov metercentov manje kakor v dobrih letih. A letos je pa silna slana, ki je več dni konec meseca aprila padala, storila veliko škodo. Časi je bilo že 4° mraza. Toraj ni čuda, da je po celi deželi na ravninah trsje uničeno. V hribih in višavah se je ohranilo. Sadja je tri četrtine uničenega. Na žitu ni poznati Skode. Glavno mesto Budimpešta pa tudi zelo peša radi neugodnih razmer pri kupčiji in trgovini. Nekateri mlini le po 5 dni na teden meljejo. Novih stavb razun eraričnih ne grade. Velike opekarne imajo malo dela. HiSni posestniki so stanarino za 4O°/o znižali in še je na tisoče praznih stanovanj. Mesto ima slabo pitno vodo in si ne more omisliti vodovoda iz Nitre. Sploh se toži: »Nimamo denarjev>. Pri tem pa ogrski prenapetneži zahtevajo gospodarsko ločitev od Avstrije! Nam prav. Na izgubi bodo le Ogri. Polnoletnost španjskega kralja. Dne 17. t. m. so se začele vrSiti v Madridu slavnosti vsled polnoletnosti gpanjskega kralja Alfonza XIII. Kralj je dopolnil svoje 16. leto. S trenutkom razglaSenja polnoletnosti prevzame Alfonz XIII. vladno krmilo, katero pa bode v njegovem imenu še vodila mati mu kraljica Kristina, kajti kralj je glasom poročil lako duševno kakor i telesno slabo razvit. K slavnosti odposlale so velevlasti svoje zastopnike. Vojska v Jnžni Afriki. Na obeh straneh več ali manj zaželjeni mir še vedno ni sklenjen. Pravi vzrok temu je angleška trmoglavost, ki noče nič vedeti o pogojih, ki jih stavijo Buri za mir. Uzrok te trmoglavosti pa sta kapski guverner Milner in pa poveljnik angleške vojske v Afriki, Kitchener. Jeden ko drugi upa Se doseči kaj uspehov za se, ako se vojna nadaljuje. Za Milnerjem stoji tudi kopa kapitalistov, ki vsi nočejo da bi bil že konec vojne. Zato ni upati, da bi se sklenil mir pred kronanjem angležkega kralja. Burski voditelji bodo sicer imeli v kratkem glavno konierenco glede miru in od sklepov te konference bode odvisno marsikaj. Mej tem se pa Kitchener prizadeva, da bi z izmišljenimi poročili o »angležki zmagah* Se nadalje zanimal kroge v Londona za vojno.