SKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 5, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. rispevki za Lauschetovo kampanjo ^ »radu so izročili sle. r°jaki in rojakinje svo-lfinPevke za Lauschetovo S1°venski odvetnik, , XL iUShlan' P°slal ček if p?"00' Mr" Kushlan ra" in ve> da karapa- *t2 V6lik0 denarja. Zato J uai odrinil tako lepo vso- Jrinelr MiŠmaš iz 53 • ceste i liitierS V- Sv°:'em in može" J M,'U Sodnik Lausche dal !; - P"-, ko toi'?Vljanski papir- za" izvolittv b°lj Vneta Za 11 jG" Silbitzer trud; iz Reno Ave. se neo-a * ^ izvolitev pri-M sodnika Lauscheta. Vzela je več "peticij, da bo nabrala podpise, obenem sta pa z njenim možem darovala za Kampanjo $5.00. Dalje so pri nas darovali za Lauschetovo kampanjo sledeči: Louis Perne iz 39. ceste $3, Mr. in Mrs. Anton Marn iz Donald Ave. $2, Mr. John Taufar $1, Mr. Jacob Požar iz 71. ceste $1 in njegov sin Mr. James J. Požar $1, poznani krojač Mr. Charles Rogel, 6526 St. C^air Ave., je tudi daroval $1. V imenu kampanjskega odbora izrekamo vsem gornjim iskreno zahvalo ter priporočamo še drugim našim rojakom in rojakinjam, da bi prispevali po svoji moči. društvenih uradnikov za odpomoč bednim v stari domovini Slovenske sekci- *h [Povabil pojuqx „ v. 0Vl- . nasim bednim v sta. lni se "in v., . v. 1 drU£ vrali sinocl se_ mi], ' Venih uradnikov in s]ovenskih narodnih 0v ral° se je krog 70 za- Vstopnic. ;andu * slovenske sekcije v | 2bor J John Gornik je po in v kratkih namen zboro- rs. Je pozval k bese- h be^> Novak, ki je v lit P0Pel.jala T . imovino lil ji ozi-iti >,„ . J e . d svojce, ki danes g0 tujčevo peto. Za j, Jij. zapisnikar tega Sice q , riii. ki je razjasnil I °bene anju tega odb°- | b{ j,:/11 Pozval navzoče, ne nasedali ka-* iftiaJ!m' ker odbor, ka- prave roke. K besedi so se bili priglasili še Terbižan, " Penko, Matt Petro-vich in zastopniki narodnih domov SD na Holmes, na Prince Ave., Maple Hts, West Park in St. Clair. Končno besedo pa je imel naš priljubljeni slovenski sodnik in sedanji županski kandidat Frank J. Lausche. Kakor je pač njegova navada, vselej pove malo za špas in potem pa zares. Tako ga je bilo slišati tudi na sinočnem sestanku, da iz njegovega srca res govori ljubezen do rodnih bratov oziroma sorodnikov in sploh slovenskih trpinov v naši stari domovini. Povedal je kot zna pač samo on. Sklenjeno pa je tudi bilo, da ime vsakega, ki bo daroval v ta namen 50 centov ali več, bo pri-občeno v časopisju. Sprejema pa #Novoi;r 1,1 i tu v Clevelan- j se tudi manjše darove, kajti vsak ti ^ batfanesl'iiv» da se nam j dar, pa naj bo še tako majhen, je Hm0 ,0t*odba naŠe prispevke j dobrodošel. Predsednik Gornik ■bran. °r že skrbel, da bo je zaključil zborovanje pol enaj A • n&r tudi prišel v stih. --o ob zborne komi- s °sek sojeni Odvetnik Jo-načelnik naborne 111.. na tH°i fokraJ'u- -ie bil od ^ leta ječe, ker je a Kukovca ^ščinelne- da ga je opro-^aV Gardzielew-Soje prilika iz vrgel, n Pa na dve leti je za- ** f1 si0!ni je pri§ei na d°- sin Qnski fant, James Nru?1?0Znane John Gor- 62W St. Clair ^Kot se je" K do^11 Po 12 mese Mir.riCa Sama v Fort [°Pet es°ta. v soboto nazaj WW.,.' nimajo dosti Nemška dekleta morajo služiti vladi 1 leto Berlin.—Dne 29. julija je izdala vlada ukaz nemškim dekletom, da morajo odslej služiti vladi eno leto namesto šest mesecev. V drugih šestih mesecih morajo delati v vladnih uradih, bolnišnicah in dobrodelnih zavodih ter pomagati družinam, ki imajo več otrok. Število deklet v teh delavskih korih je 150,000. -o- Lindbergh v mestu V soboto bo govoril v mestnem avditoriju v Clevelandu Charles A. Lindbergh, eden največjih kiritikov predsednika Roosevelta. Važna seja Nocoj.ob osmih se vrši zelo važna seja podružnice št. 32 SŽZ v navadnih prostorih. Vse članice so prošene, da se udeleže. ^j^I&EčKO JE NESEL SVOJO u SKOZI GOZD V NEVIHTI Pavelič seli Slovence iz Hrvatske v Srbijo Wjashington. — Jugoslovansko poslaništvo je sprejelo iz Londona sledeče brzojavno poročilo : Iz povsem zanesljivega vira se doznava, da je 28. junija organiziralo 5,000 Srbov iz Hercegovine in črne gore veliko vstajo v Nevesinju pod vodstvom čiedo-mira Miliča. V zvezi s to vstajo so bili Paveličevi vstaši iz Dubrovnika, Mostarja in Sarajeva, poslani pod poveljstvom nemških in laških oficirjev, da vstajo zadušijo. Toda kot naznanjajo najnovejša poročila, se omenjena vstaja do 12. julija še ni dala zadušiti. Ko so se italijanski vojaki skušali umakniti iz Nevesinja, so Hrvatje po navodilu nemških oficirjev streljali na italijanske vojake, ki so bežali. Posledica te vstaje so bile vesti, da je Ante Pavelič nameraval izseliti v Srbijo vse Srbe, živeče v vzhodni meji v polkrogu 50 kilometrov znotraj reke Drine, vključivši tudi vse Srbe iz Mostarja, Banje luke in Zagreba. Kraljeva vlada v Londonu tudi zaznava, da je Ante Pavelič že izselil v Srbijo okrog 30,000 Slovencev iz krajev, ki so bili prideljeni novi hrvatski državi. Belgrad je plačal deset milijonov za sabotažo Bern, Švica. — Madjarsko časopisje piše, da je nemška oblast kaznovala mesto Belgrad z 10 milijonov dinarjev globe radi sabotaže na nemške naprave. Bel-grajski radio je zato pozival meščanstvo, naj prenehajo $ sabotažo in naj "sodelujejo" z Nemci. V Belgradu so zaprli več odličnih oseb, katere so obdolžili, da so zbirali informacije za Angleže. Obravnava proti njim se bo vršila na Dunaju. Nikita je bil velik Slovan Bivši črnogorski kralj Nikita je bil znan Jcot velik panslavist. Posebno na Ruse je dal veliko. Ko ga je nekoč obiskal nek inozemski gost v Cetinjah in je tam videl sknomni kraljevski dvor, je vprašal kralja: "Koliko pa va.s je prav za prav Črnogorcev?" Niko mu je pa s ponosom odgovoril: "Sto osemdeset milijonov . nas je — z Rusi vred!" -o—- Žena, ki je imela skrito zlato, mora vrniti relif Federalni agentje so dobili pri Mrs. Katarini Majevski za $2,-800 zlatnikov, ki jih je imela skrite v kleti za premog, ženi, ki je stara 62 let, so dovolili, da je smela zamenjati zlato za papirnati denar potem, ko je povrnila mestu $474, kolikor je dobila v relifu od marca 1939 do decembra 1940. žena je imela hišo na 4019 E. 143. St., ki jo je pred tremi tedni prodala. S tem denarjem in $4,000, kar je imela v srebru, je kupila'novo hišo za $8,500 na Beman Ave. v Garfield Heights. Toda odkar je prodala fiišo, je stanovala pri svojih prijateljih in pri tfeh je zakopala zlato v kleti. Ti so jo svarili, da je to protipostavno in so jo potem naznanili. Po postavi iz leta 1933 bi morala plačati dvakrat j toliko kazen, za kolikor so našli pri njej zlatega denarja. Toda vladni okrajni pravdnik Freed ji je kazen spregledal radi starosti in pa ker bi bila potem brez vsakih sredstev. Najstarejši zlatnik, ki so ga našli pri njej, je imel letnico 1804. Poslanci sprejeli 3 bil. novih davkov Harry L. Davis bo morda Najvišja davčna mera v zgodovini Zed. držav bo Ga Šestletni se je oni e£a junaka. Ne- ChavoUs Pol tl(i etn° sestrico dve NveS110*1 skozi gozd in I na C* vihraju ter jo f°va strn° do sosedov, pandi drsa sta stala na k divln ,°Pazovala ne f1* nad okolico. 111 ubila oba. Ck stl"ela > rii J? staI v bližini, 3a sta 1C 2g°dilo. Ko je mrtva, je stekel v hišo, tam pograbil svojo dveletno sestrico Josephine, jo zadel na hrbet in se napotil v temni noči skozi gozd do hiše svoje tete, eno miljo daleč. Ko je dospel tje do kože premožen in ves uspehan nad bre-1 menom, ni našel nikogar doma. Brez pomisleka je zopet zadel sestro na hrbet in šel ž njo do Nov grob Mrs. Jennie Nahtigal je šla v pondeljek zjutraj na delo kot navadno v Bishop & Babcock. Tam ji je nenadoma prišlo slabo. Odpeljali so jo v Charity bolnišnico, kjer je umrla za srčno kapjo. Njeno dekliško ime je bilo Perko in je bila prej poročena z John Boldanom, ki je umrl 1935. Rojena je bila v vasi Les pri Zagradcu in je prišla v Ameriko leta 1906. Zapušča moža Franka in tri otroke: Jennie Boldan po prvem možu ter Franka in Eleanor po sedanjem možu. Dalje zapušča v Clevelandu brata Josipa v Bridgeportu pa brata Johna in Daniela ter po pol brata Franka. Dalje zapušča v Bridgeportu sestre Mrs. Mary Kalita, Gertrude Houshold in Man-co. Vrhu tega zapušča mnogo drugih sorodnikov. Bila je članica društva Carniola Hive, št. 493, sv. Cecilije, št. 37 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Vida in potem na 'Kalvarijo. Družina stanuje na 6416 Metta Ave. Naj bo ohranjen pokojni blag spomin, pre ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Rdeči križ bo zbiral kri za armado Washington. — Ameriški Rdeči križ je v vzhodnih državah do. bil od 10,000 oseb kri, ki jo zbirajo za uporabo v armadi in mornarici. Armadno vodstvo pravi, da potrebujejo od kakih 200,000 oseb kri, da jo bo dovolj za vse slučaje, kjer je treba dati vojaku človeško kri. Zdaj nabira Rdeči križ kri po osrednji in zahodni Ameriki in sicer v mestih San Francisco, Los Angeles, Chicago, St. Louis, Cleveland, Indianapolis, Cincinnati in Pittsburgh. Kri na ppseben način strdijo in jo v takem stanu shranijo v Philadelphiji, odkoder jo potem dobi armada in mornarica. kandidat za župana Politični prijatelji Harry L Davisa trdijo, da bo še ta teden razglasil svojo kandidaturo za clevelandskega župana. V političnih krogih se trdi, da se je Davis takoj odločil za kandidaturo, ko je izjavil kongresnik Sweeney, da bo kandidat. Davis računa, da bo Sweeney vzel sodniku Lauschetu glasove in bo tako imel on, Davis, priliko do nominacije in pozneje do izvolitve. Nekaj podobnega je bilo leta 1933, ko je kongresnik Sweeney povzročil poraz demokrata Millerja in pomagal Harry I Davisu do zmage. Ako se pridruži tudi Davis kandidatom, jih bomo imeli sedem. Republikanci: župana Bly. thina, Arthur H. Daya, John E. O'Donnella, Harry L. Davisa, demokrati pa: Frank J. Lauscheta, Martin L. Sweeneya in Arnold Johnsona, katerega podpirajo komunisti. Republikanska stranka bo podpirala župana Blythina, demokratska pa sodnika Lauscheta. Ostali kan-didatje bodo vodili kampanjo na svojo roko. Jugoslovanski poslanik za Vatikan izgnan iz Italije Rim, Italija. — Itelij-a je izkazala jugoslovanskemu poslaniku za Vatikan, Niko Miroševiču, da mora zapustiti Italijo. Vatikanski krogi poročajo, da je šel naj. brže v Švico. Pred nemškim vpadom v Jugoslavijo je živel poslanik izven Vatikana, kar mu je italijanska vlada dovolila. Zadnje čase so pa pripravili poslaniku stanovanja v Vatikanu, toda italijanska vlada ga je pognala iz dežele, predno se je mogel preseliti v vatikansko državo. Angleški, francoski in poljski poslanik pa še vedno stanujejo v Vatikanu. potrojila davke na dohodke. Možu in ženi ne bo treba izpolniti skupne davčne pole. Washington, 4. avg. — Poslanska zbornica je danes sprejela davčno predlogo v vsoti $3,-206,200,000 in jo poslala v senatno zbornico v nadaljno akcijo. Poslanci so črtali okrog $323,000,000 od originalne predloge, kakor jo je zahteval za-kladniški tajnik. Glasovanje je izpadlo z 369 proti 30 glasovom. Največja debata je bila glede dodatka, da morata mož in žena skupno izpolniti davčno polo. Temu so se največ upirale ženske kongresnice, ki so rekle, da bi potem žena ne bila več gospodar čez svoje premoženje. Poslanci so končno zavrnili ta dodatek z 242 proti 160 glasovom, če bo senat istega mnenja, bodo tudi poslej samo poglavarji družine izpolnili davčno polo. Ta nova davčna mera, ki je najvišja v zgodovini Zed. držav, bo prinesla v federalno blagajno nekako $829,000,000 od posameznih oseb, $1,332,900,000 od korporacij in okrog $800,000,000 od novih davkov na razne komo-ditete. Nocoj ob osmih bo slovesna odprtija nove javne knjižnice na 6401 Superior Ave. Kot znano, se bo javna knjižnica, ki je bila dolga leta na St. Clair Ave. in 55. cesta, preselila v nove prostore na 6401 Superior Ave. In ta dogodek se bo praznoval s posebnim programom, na katerega vabi vodstvo knjižnice vso naselbino nocoj ob osmih zvečer. Vodstvo knjižnice vabi okolico, da si ogleda nove prostore in prisostvuje skrbno izbranemu. Ob tej priliki bo imel na govor predsednik odbora javnih knji- pedpredsednik Mr. William Cor-rigan. Govoril bo tudi Mr. Frank T. Suhadolnik, ki bo vodil novo knjižnico. Na programu bo tudi lepo petje in godba. Ves program bo trajal pičlo uro, potem se bo pa serviralo prosta okrepčila in ljudje si bodo lahko ogledali vse prostore. Da bo pa več prostora za odrasle, vabi odbor mladino iz okolice naj pride k odprtij i, ki bo posebno prirejena zanje, in to v sredo od 2 do 4 popoldne. Tudi mladini bodo servirana prosta okrepčila. Torej nocoj ob osmih ste prijazno vabljeni, da se odzovete vabilu vodstva nove knjižnice. žttfe^MiV Louis Weiber, in -par-Vsak, kdor le more, naj se za ti- sto uro odtegne zdoma In naj po- seti te nove prostore, da bomo tako pokazali vodstvu ,kako znamo ceniti kulturno delo, ki ga vrši javna knjižnica za narod. V sredo popoldne pa pošljite tje svoje otroke. Nov grob Po dolgi bolezni je umrl včeraj v Ashtabula County sana-toriju rojak John Plut, po domače Plutov Janez, star 47 let. Doma je bil iz Vrha, fara Hi-nje, odkoder je prišel pred 32 leti. Tu zapušča sestrično Marijo Zupan in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Naj počiva mirno, preostalim sožalje. Obisk iz Madisona Včeraj nas je obiskal po dol- bližnjega soseda, poldrugo miljo gem času slovenski farmar An-daleč. Ljudje se čudijo dečkovi ton Debevc iz Madisona, O. Pri-možatosti, ker bi kaj takega ce-',šel je bil z družino na pogreb lo marsikateri odrasli ne storil. ' Louis Princa. Vlada bo uvažala več kave, da se cene ne dvignejo Washington.—Ameriška vlada je dovolila za 20 odstotkov več dovoza kave iz Brazilije, začenši z 11. avgustom. Vzrok temu je, ker.so se začele cene kavi dvigati, ko so veletrgovine kavo držale v skladiščih, da bi pozneje navijale cene. Zdaj bo več kave na trgu in cene radi tega ne bodo poskočile. -o-- Voda ni snažna Zdravstvene oblasti so prepovedala do nadaljnega kopanje v jezeru pri White City, koncem 140. ceste. Včeraj so prepoveda li kopanje v jezeru med Mentor, jem in Willoughby. Prestal operacijo V Glenville bolnišnici je srečno prestal operacijo poznani Joe Koss iz 18305 Neff Road. Prestala operacijo V Mount Sinai bolnišnici se nahaja Mrs. Agnes Bukovec, iz 9702 North Blvd. Nahaja se vardi G, tretje nadstropje. Srečno je prestala operacijo in prijateljice jo lahko obiščejo od 3 do 4 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. Priprava za tekmo Jutri popoldne bo seja članstva Euclid Rifle kluba na strelišču na Mločilnikarjevi farmi. Pridejo naj vsi člani, ker je treba urediti vse potrebno za tekmo, ki se vrši v nedeljo na našem strelišču. Trgovci, pozor! Policija svari trgovce pred nekim slokim človekom, ki ima rdeče lase in nekoliko šepa, in ki bo trgovcu ponudil vladne živilske znamke v nakup. Te znamke je ukradel v Pitts burghu. Angleški vojvoda pride v Washington Washington, 2. avg. — Iz Bele hiše se poroča, da bo vojvoda Kentski, najmlajši brat angleškega kralja, obiskal predsedni-|ka Roosevelta v Hyde Parku na 23. avgusta, a drugi dan bosta prišla v Washington. Vojvoda si bo ogledal več tovaren za letala in ladjedelnice. -o-- Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Anton Dradolič, 20358 Lindbergh Ave. so vile rojenice prinesle krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Jean Globokar. Naše čestitke! Hčerka je! Mr. in Mrs. John Gillespie (glavni šerifov deputij na civilnem oddelku) sta vesela zale hčerke prvorojenke. Mamica je hčerka poznane Rudolf Cerkve-nikove družine. Vse je zdravo in veselo! ičestitamo! Pozdravi iz Tennessee Iz "Smoky gorovja" v državi Tennessee pošiljajo pozdrave Frances Salmich, Mr. in Mrs. Prostor Jr. in Mrs. John Prostor. Japonci nameravajo udariti na Vladivostok, trdijo zanesljiva poročila London.—Iz zanesljivih virov prihajajo vesti, da Japonska pošilja vsak dan nove čete v Mančukuo in tako ogrožajo važno rusko pristanišče Vladivostok. Japonske čete so dospele preko Koreje in tudi naravnost iz Japonske. Japonska postavlja svoje čete v Mančukuo tako, da bodo v danem trenutku lahko z več strani udarile na Vladivostok. Vladivostok leži na koncu ozkega jezika, ki se steza v Japonsko morje ob Mančukuo, od katerega meji samo reka Us-suri. Dočim bo ena japonska kolona napadla Vladivostok, bi prešla druga reko Amur na rusko ozemlje. -o-— Dr. Opaškar odsoten Slovenski zobozdravnik dr. Vincent Opaškar naznanja, da bo ta teden odsoten iz svojega urada na 6402 St. Clair Ave., ker bodo delavci izvršili več važnih popravil. V pondeljek 11. avgusta bo pa dr. Opaškar zopet ordini-ral. DVOJNIK RUSKEGA CARJA JE UMRL je New York. — V Leningradu umrl mož, kateremu je bila vlada prepovedala nositi brado. To je bil ruski pek Epdakov, ki je bil splošno znan radi svoje nenavadno velike podobnosti s carjem Nikolajem. Pred revolucijo je bil pek zelo ponosen na to. Nosil je brado, ki jo je vedno pristrigel natančno tako, kot jo je nosil car. Toda ko je izbruhnila v Rusi- --M 4! } ji revolucija in je bilo javno mnenje proti carju, ni hotel biti Epdakov več podoben carju, ker bi to ne bilo posebno zdravo zanj. Kar naglo si je brado obril! Po- zneje pa, ko je hotela ruska filmska družba napraviti film, v katerem bi nastopil tudi car Nikolaj, so za to vlogo poklicali peka Epdakova in mu dovolili, da si je zopet pustil rasti brado. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST- 5, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Arenne Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7-00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878. No. 181 Tue., Aug. 5, 1941 Izza kulis v Washingtonu (Za Amerifcko Domovino poroča kongresni k Stephen M. Young) V našem narodu se vedno bolj utrjuje vera, da bo naša hemisfiera popolnoma izolirana, če se ne bo moglo pregnati Hitlerja z njegovih evropskih naropanih zemlja. Naši vladni voditelji so prepričani, da bi bilo brez pomena ustrezati Hitlerju. Vsaka vlada, ki je to poskusila, je bila pozneje napadena od Hitlerja. Anglija mu je skušala ustreči, in isto je poskušal Stalin. Naša vlada se pripravlja zdaj na ekonomsko vojno svetovnega obsega, brez prizanašanja. Vsakoja-ke trgdvske šibe bo vlada postavila v akcijo, tako za trgovanje z Južno Ameriko kot Orientom. * Tukaj v Washingtonu prevladuje mnenje, da bo po vojni z Rusijo Hitler udaril preko Španije na Gibraltar in zasedel Portugalsko. Takoj zatem se lahko pripravimo na njegov pohod na Irsko, ki ga bo izvršil enkrat prihodnjo zimo ali pomlad. Ako se bo Hitlerju posrečilo zasesti Irsko, dobil novo oporišče za napad na Anglijo. * Stalin se srdito oteplje napadov mednarodnega ban-dita Hitlerja. Ako bo mogla Rusija vzdržati š'e nekaj mesecev, bo tudi naša armada pripravljena odbiti vsak napad tega ali onega diktatorja. Ako bo pa Rusija premagana do septembra, bo tudi za našo deželo nastopila kritična nevarnost. Toda upanje je, da bo tako za Hielerja kot je bil za Napoleona, napad na Rusijo konec sanj po svetovni nadvladi. Dve leti je naša dežela ustrezala Japonski s tem, da ji je prodajala vse olje, kolikor ga je hotela kupiti. Predsednik Roosevelt je izjavil, da se je s tem preprečilo vojno na Tihem oceanu. Vlada je mislila, da če odreče Japonski olje,, ga bo šla ta z bojnimi silami iskat kam drugam. Zdaj je predsednik ukazal embargo na olje, kar pomeni, da je naš narod pripravljen za vojno z Japonsko, če nas bi napadla. Toda vodilni krogi v Washingtonu so mnenja, da se bo Japonska temu izognila. * Joaquin Miguel Elizalde, domačinski komisar na Filipinih, ki je tudi rezervni častnik v filipinski armadi pravi, da so Japonci najslabši avijatičarji na svetu. To pa vsled tega, ker ima japonsko pleme zelo slab vid. In to pride od tega, ker japonske matere nosijo svoje dojenčke na hrbtu tako, da gledajo naprej in vidijo samo materin hrbet. Obratno pa nosijo Indijanke svoje dojenčke na brtu tako, da gledajo nazaj, vsled česar imajo pozneje tako bister vid. •i« iKongresnik Luther Patrick, demokrat, je trikrat poskušal napasti republikance v poslanski zbornici z vsebino: "Ali so republikanci podpirali narodno obrambo?" Trikrat je začel z govorom, toda vselej je moral nehati, tako so ga prijemali z medklici republikanci. Samo toliko je mogel povedati: "Republikanci v kongresu so podobni onemu, ki je rekel: 'Zdaj grem domov in Če bom našel kosilo pripravljeno, se ga ne bom niti dotaknil. Toda gorje moji ženi, če kosilo ne bo na mizi!" Patrick upa, da bo nekega dne lahko svoj govor skončal. mo delali za njegovo izvolitev. Tisti, ki bodo volili za Swee-neya, bi nikdar ne volili za Lauscheta. Sweeney dobro ve, da nima prilike biti izvoljen. Preprečil pa bi rad izvolitev sodnika Lauscheta. To se mu sicer ne bo posrečilo, toda a^olivci 20. okraja bodo storili svoje prihodno leto, ko bo Mr. Sweeney zopet kandidat za kongres. Kar bi mi radi vedeli je to-le: Kongresnik Sweeney silovito udriha po administraciji bivšega župana Burtona, ki je trikrat kandidiral in bil trikrat izvoljen. IKaj je takrat za-državalo g. kongresnika Martin L. Sweeneya, da ni noben-krat kandidiral proti Burtonu?? Če je vedel, da bo Burton slab župan, kako da nam ni skušal dati Sweeney svojih zmožnosti v mestni administraciji? Zakaj hoče kandidirati prav zdaj, ko kandidira sodnik Lausche in ko vsak razsoden državljan ve, da ima Lausche vse drugačne zmožnosti in sposobnosti za župana, kot jih ima Sweeney? Ali kandidira Sweeney samo zato, ker se boji, da bi prišel za župana človek, ki slučajno ni irske narodnosti, ali hoče zopet preprečiti demokratu priti v mestno hišo? Za osvoboditev primorskih Slovencev Kandidat Sweeney Zadnji petek večer so napovedovali od jezera sem blisk in grom z viharjem in dežjeim. In zgodilo se je, kakoi< bi rekli bratje Hrvatje: "Stresla seje gora in rodila se je miška!" Kongresnik Martin L. Sweeney je namreč z ladje, v kateri se je vozilo nekaj njegovih tesnih prijateljev, a največ mladih parov, ki niso šli na jezero poslušat gromovnika Sweeneya, ampak so šli plesat, naznanil, da je kandidat za cleve-landskega župana. Ljudje; ki poznajo kongresnika, so vzeli to vest ravnodušno naznanje. Niso mogli namreč verjeti, da bi mogel Mr. Sweeney preboleti slogo v demokratski stranki, k'i se je izjavila, da bo podpirala samo sodnika Lauscheta. Kadarkoli namreč izgleda kot lepo in mirno vreme v demokratski stranki, je kongresnik Sweeney kmalu pri roki s svojo demagogijo. Tako je storil leta 1933, ko je kandidiral proti Ray T. Millerju in storil vse v svoji moči, da ni prišel demokrat v mestno hišo. Tako se je obnašal tudi s svojim pripadništvom do Roosevejta. Ko je bil Gongwer leta' 1932 proti Roosevel-tu, je bil Sweeney zanj. Pozneje, ko so se lokalni demokratski voditelji oklenili Roosevelta, mu je Sweeney obrnil hrbet. V tej mahinaciji', ali kar je že, se je spri z Gongwerjem in Millerjem. Pozneje se je pobotal z Gongwerjem in se la-sal samo z Millerjem. In še pozneje se je pobotal z Millerjem in obrnil Gongwerju hrbet. Zdaj je napovedal blitzkrieg Millerju na ljubo bivšemu načelniku Gongwerju. Lahko pričakujemo vroče kampanje od strani bojevitega kongresnika. Upamo pa, da ga ne bo vzel nihče resnim kandidatom in ga bo vsak enostavno prezrl. Ko je zvedel sodnik Lausche o kandidaturi kongresnika Sweeneya, je rekel ravnodušno: "V svobodni deželi smo, vsak ima pravico do kandidature!" Tako se govori! Sodnik Lausche ni izgubil s Sweeneyevo kandidaturo nič. Več je še pridobil. Bomo zdaj vsaj s toliko večjo vne- Ko je Jugoslavija napravila zgodovinski velik, važen in junaški korak, je s tem priklicala nad se maščevanje in brutalno-silno jezo modernega Atilo — v isti junaški potezi pa je tudi zagotovila svojemu ljudstvu bodočnost, zakaj demokratična ljudstva po svetu so ji podala prijateljsko roko in jo zagotovila, da bo po tem strašnem začasnem porazu vstala zopet k življenju, večja, jačja in bolj združena kot kdaj prej. Mi tam od Primorja, ki nam rodno zemljo in brate in sestre tlači tujčeva peta že nad dve desetletji, smo s krvavečim srcem zasledovali tragičen in žalosten potek dogodkov, ki so prinesli jugoslovanskemu narodu tako krut veliki petek. S ponosnim srcem smo vzeli na znanje in prisluhnili, ko je sam predsednik Združenih držav slovesno izjavil vsemu svetu, da Amerika stoji ob strani male a junaške Jugoslavije, čuli smo zagotovila Velike feritanije in prepričani smo, da fašizem in nacizem ne moreta zmagati za dolgo, če sploh, nismo imeli najmanjšega dvoma, da bo Jugoslavija zopet vzpostavljena. Mnogi med nami so mnenja, da zopetno vzpostavljanje države Jugoslavije pomeni že samo ob sebi tudi osvoboditev Primorja in drugih podjarm-ljenih delov Slovenije in Jugoslavije sploh. Vendar pa v teh časih, ko je krivic nad narodnimi manjšinami toliko, da jih je že skoro težko našteti, ni zaupati zgolj splošnemu senti-mentu, ali obljubam, da narodne manjšine po tej vojni ne bo-bo več brezobzirno dodeljene temu ali onemu narodu ali državi. Nameni so lahko zmirom in povsod dobri, ali praktično vprašanje časa more cesto zaobrniti stvari v škodo tistim, ki | imajo najmanj besede — manjšinam. Prepričani smo tudi lahko, da bodo razni elementi v državah, ki so si podjarmile naše kraje, delovali z vsemi močmi na tem, da se ne krši mej postavljenih po zadnji svetovni vojni. O stališču, ki ga zastopajo reprezentati takih elementov in v Ameriki, in s katerim moramo računati, se bo v bodočnosti podrobneje razpravljalo tako v svrho jasnosti, kot v doprinešenje zgodovinskih in drugih dokazov, ki dovolj jasno potrjujejo dejstvo, da z deljenjem našega naroda se je delala in se še dela krivica ljudstvu, katero je dolga stoletja kultiviralo zemljo in stalo na braniku evropske civilizacije. Naše Primorje nima na sebi nič italijanskega — mi smo bili navrženi kot nekakšno plačilo za zavezništvo Italiji po zadnji svetovni vojni. Mi nismo bili nikdar del Jugoslavije, Jugoslavija sama se je odpovedala pravici do Italiji dodeljenega Jugoslovana kega ljudstva. Razmere in praktičnost časa je narekovala tako. Tu pa se porodi potreba de- lovanja . podjarmljenih manjšin samih. Mi sami moramo skrbeti, da bomo pripravljeni delovati za osvobojenje naše narodne manjšine potom in-mormiranja in potom odločnih apelov na one faktorje, kateri vemo, da bodo imeli besedo pri zopetnem urejevanju Evrope po tej vojni. Mi ne smemo čakati, da nam kdo prinese osvobojenje na krožniku; naša dolžnost, kot primorski Slovenci je, da se strnemo v močno organizacijo, ki bo delovala zato, da bosta Trst in Gorica spet naša. Ko smo bili vrženi v koš Italiji, nas ni nihče vprašal, če nam je tako prav, Italijani pa tudi niso rekli, da ne marajo podjarmiti manjšine, četudi Dučeja takrat še ni bilo na površju, kot pozneje. Seveda so bile manjšinam servirane sladke obljube in to celo v rimski zbornici. Besede ministra Tit-lonija so v tem zelo značilne. Dejal je: "Z nami združena ljudstva druge narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsako misel tlačenja ali raznarodovanja; njihov je zik in njih kulturne ustanove bodo spoštovane; njihovi upravni zastopniki bodo uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratične zakonodaje; njihovi politični poslanci bodo prisrčno sprejeti v italijanskem parlamentu." Zunanji minister Tittoni je žel za te besede tople ovacije zbornice ... Mi vsi pa vemo usodo našega ljudstva pod Italijo. Napačno bi bilo misliti, da je vse krivda fašizma. Omenjeni minister je govoril 27. septembra 1919, istočasno in potem vse do Dučejevega pohoda v Rim so karabinerji vlačili v ječe naše učitelje, duhovnike, intelektualce in inteligente ter slovenske rodoljube. Po; pravici povedano, zadnji žalostni vtis, ki ga hranim iz domovine, je v verige vklenjen učitelj, gnan v ječo po karabinerjih — in tedaj še ni bil Mussolini v sedlu! Kaj je zagrešil tisti učitelj ? Bil je zaveden Slovenec. Ne, mi ne bi zaupali nobeni še tako liberalni ali demokratični italijanski vladi. Liparski in drugi malarični otoki, kamor je bil obsojen naš narodni in-telekt pod Italijo in pod Mus-solinij em, da tamkaj žalostno pogine, pa sramotno streljanje v hrbet, in drugo nešteto poni-žavanje in< teptanje naroda se je zarezalo pregloboko, da bi mogla Italija še kdaj vzbuditi v nas zaupanje. Kot narodno manjšino se nas je morilo, raz-narodovalo in teptalo tako kruto, da se mora sramovati vsak italijanski liberalec, ki si upa tudi samo namigniti, da jugoslovanske manjšine ostanejo pod Italijo, da se tako prepreči zopetno in novo "flikanje" po Evropi. Tisoč in več vzrokov imamo, da spregovorimo lastno besedo v prid osvobojenja, v prid zo-petneg.a združenja z našo slovansko družino. Delovati pa moramo mi tukaj, kajti oni tam preko ne morejo in ne smejo storiti nič drugega nego na ti- hem želeti, da pride tudi zanje dan svobode in dan obračuna za tlačitelje. Z ozirom na vse to se je v New Yorku organiziral Odbor Jugoslovanov pod Italijo, in želja tega odbora je, da se zdru-žejo vsi zavedni Primorci in Jugoslovani sploh ter skupno delujejo na tem, da bo bodoči Jugoslaviji priklopljen tudi do sedaj zasužnjeni del naroda pod Italijo. Apeliramo torej na naše primorske rojake in ostale Slovence, da se v stvar zainteresirajo, stopijo z nami v stik in delujejo med rojaki za organiziranje močnega odbora, katerega beseda bo nekaj zalegla pri velikih državnikih Amerike in Evrope, ko bo prišel čas za to. Za nadaljne informacije obrnite se na: Odobr Jugoslovanov pod Italijo (Committee of Jugoslavs under Italy), 302 East 72nd St., New York City, N. Y. A. Krasna, tajnik. Južni Slovani pred novimi nalogami N a j o d ličnejši predstavniki jugoslovanske vlade so v Londonu. S prihodom dveh podpredsednikov gg. Slobodana Jovanoviča in drja. Jurja Kr-njeviča so sedaj v Londonu vse vodilne osebnosti jugoslovanskega naroda. Tu so predsednik vlade general g. Dušan Si-movič, minister za zunanje zadeve g .dr. Momčilo Ninčič, finančni minister in eden odličnejših mož Hrvaške kmečke stranke g. dr. Juraj Šutej kakor tudi predstavnik Slovencev v vladi g. dr. Miha Krek. Prisotnost Nj. Vel. Kralja Petra II. v Londonu poleg Njegove Vzvišene Matere Kraljice Marije ustvarja tak položaj, da je vse odgovorno in uradno vodstvo Kraljevine Jugoslavije danes zbrano v Londonu — v središču drugih vlad, ki se v prestolnici Velika Britanije borijo za ustvarjenje svobodne Evrope. Izjavi, ki sta ju podala na časnikarski konferenci v ministrstvu za informacije v Londonu predsednik jugoslovanske vlade g. Simovič in zunanji minister g. dr. Ninčič, jasno izražati smisel in cilje borbe, ki jo danes vodi vlada kraljevine Jugoslavije kot edina zakonita predstavnica Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz omenjenih izjav, ki ju je objavil izselniški tisk v celoti in tako tudi ves angleški tisk, je jasno razvidno, da Jugoslavija ni umrla, da je nasprotno živa kakor tudi vse druge države, ki sta se jih začasno polastila nemški in italijanski osvajalec. General Dušan Simovič je v svoji izjavi predočil zgodovinsko analizo dogodkov, ki 11 Kun sf2liski smo Gotje, kakor t, enega od mnogošte\ v M' m primerov nase S*V za ustvaritev svob0' slovanska vlada je stavila diplomatic^ sovjetsko Rusijo i11 f jn ne s. jela Moskva. N«^ | ^ dal kakor je rekel g^lpow,'*5 1 vič in zatem tud> it-. enak in skladen z Velike Britanije lf glede rusko-nem^fe,- ^'J odnošaj je tudi to^^tai likor je tudi naše * . vi, ki se preliva ^Jj,, Je bi ravanih velike Bu!"ilj v Alž iSf1 ^ej an ,Pa »ta b , Potov iei tal reS t] m f„ i Ira; ' to%il en vršijo poslednje zgodovinskega do človeka. Nefl1^ Jugoslavijo, na vo Balkana, je bil nam ■ du velike Rusije, 'f ^aprc ef Ha l ' v ™ — jj maščevali vsi n^0£,6V1JUc rijo za pošteno !! pa*leilrs, stvar. Naš narod ^ik .n, čen, da je poleg jtj ^ boc isti borbi tudi sovj'v, nazaj Hrvatje, Srbi ste na vseh delih rujte, da je dan /J ^P ali blizu, mnogo bli^.1 to rekel general ei" Se vdlikem in važne.j nju usodnih re5 Amerikanci sr škega pokolenja sel velike borbe po vseh svojih sodelovanjem in e j f,,, er je to edini način* A,,,, bodo najbolje s'u J)^ obv, *iji slijo naši sovraŽ^ njj^ejei ...................'V" I - i t7rejer KI al>it; e8ov0l lh n< lan je i # ri in novi očetnj^. se morajo, da ni goslavije nikdar^ z usodo Amerik Rusije kakor ra^'1 nutku. Ta vis^'. naj služi za ka^ ter jih drži sk«? tako, svesti.si tef? 9 ČPiv"^6! v do Hrvatje, Srbi 'J ^ umJ vedli eno največ ' deželi kakor tudi1 vini.—R. . ejtPe k0f i vl°Sil je Sžhv 2bo in ■ Obsojen vlt^ 8os POdj upis od pj maju je bilo v -ra zlasti v Lin^lle^ več tatvin in vlo^fe u"' bj hali, ko so oblast Jl^!" letnega Avgusta f^ aP je moral zagovarj iatJ ' vas. kazenskim sena'°'p| ^ u ga okrožnega Olik0 , je bil zaradi 13 ll ~ ki jih je tudi Pr a bil obsojen na v secev strogega Pa t>>: AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 1941 estine, iz Alek- SATAN IN ISKARIOT fi^ Po nemškem izvirnika K. Hay* * t!i4nten'yje,V znanec J'e bil ele- so vaši prijatelji. Se bova pač tjudn' m Sentleman, zelo 1. eSa in uglajenega obna zfnja, pa miren in ravnodušen, ličilo Z nama tu->cema> sledu ni L,-* na njem 0 Prežavi po-. in o napetem nemi- gJ^loanca v i , • i sum t' v vsakem člove" ' #sakt ga detektiva in ki • I Ytrenutek nrinrnvlipr. na nT Vk!Ji ie^2ovanju lei v tek pripravljen na klJub vsemu ostremu %„a msem "»šel prav «lo n. • njem' kar W bil° P°" jt' Ali je i,prebit; mIadi gentleman Inter Vendarle P™vi Small fe » M ™apatad0^ 'fc^jija-? orel v m<)rebiti mož že ' Pokanj en slepar ,ki se vživel v svojo irWlnoma In ___* . • « bomo v Tunis —. Sa bom spotoma, go e ijri„,m —• Morebiti pa Se o. J° dovršeno igral "em ^ misli, saj jo rCaj Potovali vpval 11 rcf 2 "Jim »vefe uda) častnikom nekoliko m,Jlcer D , . #fa f°jasni]Se zadeva P°P01" BkJ. . lla> ko bi videl tu- X j ko1 agasija, h kate-,-.«al! u Potoval dvomljivi i^ijski • Ako bil tisti kaVr tnik Thomas Mel-ako" smo r,A„f Helton a sem prav rho se torej, da |> b0 tr ' skupaj in da .jhl n imenujem — po- KSre na ladji- slinse l,m° šli k Pristani-i/' ki v,Prepeljati k par" di fe*Hh ' zasidran zunaj Pod f tr&ovski parnik je m. H>^cosko zastavo je Pri med sredozem-ajai i^išči. Pravkar je namenjen v Tu-lr ter ob španski Majhen je Jf urJ?mu Je bil° videti> Jen za potniški pro- n iian Je tudi koj prišel na kr °ti, ko smo priple- s iiev^' nam zastavil pot MessieurUdn° gledaL Patniit s> — gospodje bod vi sprejema popot- f'ti "odete že morali po- na suho!' fes ? Sem bil, ali je ka-^and °.bveščen, da se bo v ,< ter, inljl vkrcal Small Pree a'' ^o Hunterju us-'0 »h. v°riti kapitana, da Je tudi koj ogla- takl^^ate popotnikov? ¥ zA | j^el rji ne. ki jim je ime JV-soil koj vljudnej unier__ *■?'> Ste vi tisti mon "A »V Pr0stit b'T^Jmp*" Hunterja seve-m Jm na krov. Tunizij- >Je obv!aSi- Kala* hen Urik da pridete." Je Pogledal po nas o uu17' aeasi je govoril inter ju O enem fi^ku Ki • • ■ in JO pripeljal s se- je dejal s prvim omejila." Hunter se je zahvalil, tudi mi smo se poklonili. Torej Kalaf ben Uriku na ljubo nas je sprejel —? Če kdo komu na ljubo kaj stori, je ali njegov prijatelj ali pa mu želi biti hvaležen. In kake zveze bi imel s tunizijskim turškim častnikom francoski kapitan, ki brodari ob sredozemskih obalah, če ne razne tajne posle, ki so častniku prepovedani in ki za nje javnost in oblast ne smeta zvedeti —? Čemu bi mu naj bil sicer hvaležen —? In te zveze so morale biti precej trdne in tesne, da je Kalaf ben Urik tako točno vedel za kapitanove vožnje in mu kar naročil, kje naj koga sprejme na krov —. * Moja ugibanja so me srpet nagnila k prepričanju, da sem na pravi sledi. Thomas Melton je bil slepar in zločinec, tajne zveze s francoskim parnikom so se čisto ujemale s tem, kar sem vedel o njegovi umazani preteklosti. Pošteno, odkrito obnašanje mladega gantlemana me ni več motilo. Kapitan nam je odkazal prostore. Vsi štirje smo dobili samo dve ozki, nizki kabini, v vsaki sta bili po dve ladijski postelji. Kdo bo spal S Hunterjem ? Vprašanje je bilo važno. Ako je šel z njim Emery, je utegnil (zasumiti, da se ga z Winnetouom izogibljeva, ako pa je šel k njemu Winnetou, si je utegnil misliti, da ga nameravamo opazovati. Najrajši bi se mu bil sam ponudil, v neprisiljenem, pa previdno izbranem pogovoru sem morebiti še marsikaj izvabil iz njega. Pa spet bi bil zasumil, da ga hočem opazovati. Zločinec ima slabo vest in sluti povsod nevarnost. Najbolje je bilo, da smo njemu samemu prepustili izbiro, njegova odločitev bi pokazala, kako misli o nas. Šepnil sem tovarišema mimogrede nekaj besed v pojasnilo, razumeli smo se. Zaenkrat smo spravili našo prtljago v najbližnjo kabino in šli nazaj na krov. Parnik je dvignil sidro in se počasi odpravljal iz pristanišča. Sloneli smo ob pregraji, si ogledovli pristaniške stavbe, kadili in se 'pogovarjali. Kmalu sem opazil, da nas skuša Hunter previdno izpraše-vati po naših razmerah. Ker je Emeryja že poznal in ker ga Winnetou kot Somali ni zanimal, se je spravil nad mene. Naredil sem se kar moč nedolžnega in nevednega ter se kazal zelo vljudnega. Pridobil bi si ga bil rad, da bi si mene izbral za sostanovalca. Pa zdelo se je, da je moja vljudnost zaman. Če sem se nenadoma in nepričakovano ozrl po njem, sem opazil, da me ostro in prežeče gleda, in koj je povesil oči. Vem, da ničesar ni na meni, kar bi bilo sumljivo, sam mu torej gotovo nisem dal nobenega povoda za nezaupanje. Slabo vest je imel. Bela Aleksandrija je utonila Črni kunec Med obiskom v Dublinu je neki podeželski gospod dobil v dar dva mlada kunca. Prinesel ju je v košarici na dom in izročil gospodinji, naj si prizade ne z njima, kar more. Za živalci mu ni bilo in za ljubo ju je vzel le zaradi vljudnosti. Go spodinja je godrnjala in omenila, da bi ju kazalo ugonobiti ali prodati, ker se kunci od sile naglo plode in postanejo za nadlego. Gospod pa je dejal, da ne pojdeta od hiše za nič, ker ju je prejel za darilo. Gospodinja ju je morala spraviti v drvarnico zadaj na zele-njadnem vrtu. Kunca sta bila šele na pol do-rastla, negodna mladiča. Eden je bil čisto bel, drugi pa črn ko saje. Ko sta se znašla v drvarnici, sta se prestrašila nenavadne okolice, zbežala v kot in vtaknila glavo drug drugemu pod trebuh. Gospodinja je ve-ela dečku nabrati nekaj zeljnih listov. Vrgli so zelenje na tla h kuncema in zaklenili vra-;a za čez noč. Ko so naslednjega jutra odprli drvarnico, ni bilo več be-ega kunca. Med leseno steno in tlemi je ugledal špranjo, iz-grebel s tačicama luknjo in si prisvojil prostost. Niti poskusili niso, da bi ga ujeli. Gospodinja je bila vesela, ker je bilo zdaj ostalemu kuncu nemogoče, mizo niti ene same zelene. Črni kunec je v kratkem zra stel v celega velikana. Tako jt pribil, da je bil večji od največje manške mačke. (Mačke na otoku Man so izredno velike in nimajo repov.) Na sebi je imel svetel, ko kolomaz črn kožušček, ki bi ga bilo zadosti za predposteljnik. Zobe je imel dolge kot zajec. Stari gospod je vodil obiskovalce k oknu knji žnice, odkoder je bilo videti na zelenjadni vrt, in kazal kunca, češ kakega zanimivfega galjota je dobil v dar. Gospodinja se je začela bati kunca. Pravila je, da ni, kakor bi imel biti, in da bo nakopal na hišo nesrečo. Zakaj zelo zgodaj se je pokazal čudno zrelega. Kunci so nemara najbolj plašljive in puste živali, toda to niče je razodevalo, da je nenavadno razvito. V primeri s psom ali mačko, ni bilo na njem nič posebnega. Primerjan z živalmi svoje vrste pa je bil črni kunec za trdno čudo narave, hipna krivija navzgor proti popolnosti in božanskemu razumu. Zares je bil podoben prvi opici, ki jo je navdahnilo videnje človeštva. Kakor pa zbujajo v nevednih ljudeh nasprotovanje in strah vse vse stvari, ki se nenadenjo začno razlikovati postajati lepše od drugih v čredi, tako je tudi ta lepi in razumni črni kunec navdal gospodinjo s sovraštvom. Poletje je že minevalo, ko je da bi se razplojal, kakor bi se zdelo njemu samemu. Prepove- kunec dorastel in začel uganja-dala je celo zadelati odprtino,'ti burke. Dotlej se je zabaval ker je upala, da bo črni kunec po stari navadi kuncev. Pridno sledil belega tovariša. I je jedel in se preganjal po Toda črni kune se ni potepel. travnatih obronkih. Sedal je Menda je izgubil čut za svobo-1 je na bedra^in s prednjima ta-' do, ali pa je bil toliko prevejanj čicama tolkel po zraku. Uhlje, da je dojel, koliko bolj je va-; skrite po hrbtu, se je stiskal ren v drvarnici kakor v neznanih gozdovih, kjer bi ga gotovo ugrabili psi, podlasice ali lovci. Čeprav je luknja še naprej na široko zevala, ni stegnil glave k odprtini niti enkrat. Po drugi strani pa si je upal marsikaj na zelenjadnemi viitu. .Kakor hitro so vrznila vrata drvarnice, je odskakljal na vrt in začel objedati vse od kraja. Gospodinja je menila, da je samo gospodu v škodo, če ta nepridiprav ne bo pustil za na jedilno tesno k tlom in delal nevidnega. Prisluškoval je dozdevnim glasovom in jadrno utekal v drvarnico. Ra,zprožil se je na stran in molil vse štiri od sebe, češ da je poginil. Končno so prispeli metulji in tedaj se je začel igrati drugače., NoveJg-re ga je naučil kodrasti psiček,, ki ga je gospodinja za nalašč spustila v vrt. Gospod ni trpel v hiši nobenih domačih živali. Svoje lovske pse je imel pri,kljenjene na irugem dvorišču. Toda gospodinja je nagovorila prijateljico, da je prišla v vas. Zakaj prijateljica je imela kodrastega psička. Ženski sta spustili kodra na vrt h kuncu. Upali sta !a bo napadel in pokončal ali vsaj pregnal kunca v gozdove. Ko pa je koder zagledal velike->-a kunca, se je prestrašil in /.ačel prhati. Kunec je od radovednosti priskakljal k njemu Psiček se je pričel umikati za-denski. Gredoč je prhal. Na celem je še kunec prhnil in se zapodil v psička. Psiček je cvileč zbežal. Poslej je kunec znal prhati. Razveseljeval se je s tem, da je zasledoval metulje in prhal vanje. Ležal je v skrivališču pod zeljnim listom, dokler se ni približal kak metulj. Tedaj je poskočil in prhnil. In metulj je odletel. Kunec je bil pri svojih opravilih čedalje bolj predrzen in zvijačen. Ne dolgo in zabaval se je s kokoško, ki je preveč zrastla in na nečem bolehala, kar jo je naredilo podobno puri. Imela e izredno dolge noge in okrogel rejen život, ki ga je porast-o samo malo puha. Navadno e zaprtih oči kar stala kje. Le kadar so ji dali jesti, se je zdramila, da je zobala. Ni bila m na-|za obzorjeni. pluli smo na za- ' pad v odprto" morje. Stal sem ob ograji in opazoval valove, ki so brzeli mimo ladijskega boka. S počasnimi koraki, kot bi ničesar ne nameraval, se mi je bližal Hunter. Pa prihajal je s posebnimi nameni, to sem dobro čutil. Naš prvi pogovor je bil čisto splošen, vljudno besedičenje, kakor je v navadi med ljudmi, ki se še ne poznajo. Ko je opazil, da sem sam, pa se je lotil mene. Rad bi bil zvedel, pri čem da je z menoj, ali sem morebiti nevaren človek. ■ " kpodJe so moji prija-. Potujejo. Težko neprijetno bi l0v>! -*an, \n zel° hi vam bil i4a Vm>, 1 tudi nje spreje- ti f11* majal z glavo. ,fli 0t>aVa' Pripravljeni smo . Parnik je maj- »»si C1^ bo bo 8°spode" Popotnikov bo te-ora —. ! Kalaf ben Uri- tele ^om izjemoma vzel na krov, ker Gornja slika je bila posneta po angleških vojaških letalcih in nam predstavlja bombardiranje mesta Rotterdam v Holandiji, ki je sedaj pod nemško oblastjo. Napad so izvršili angleški letalci v dnevnem času in z ameriškimi bombniki. Bombe so zadele nemške ladje v pristanišču. Po poročilih, iz so Nemci vojaški transport. ■■■ari, da je bil prevrnjeni vlak ruski nesnago spravila s poti. Tam je kraj na slabem glasu zaradi mačk. V vsem okolju ni skoraj nobene domače mačke. Če pa si jo kje priskrbe, kmalu podivja. Zakaj v gozdovih je polno mačk, ki so na pol divje in ki pridejo, da se dero okoli tiste hiše, dokler se jim novinka ne pridruži. Poleti nikoli ne zahajajo v hiše, ker je di vjadi po obilnem. Pozimi pa postanejo malone krotke in če jim puste, žive često na domačijah ne ugonabljajo podgane in miši. Gospodinja se je sprijaznila z eno teh potepenih mačk. Dajala ji je jesti, da bi jo navadila na kuhinjo. Ker pa je bilo takrat šele v začetku jeseni, je mačka ostala samo kakšno uro na dan. Posrebala je nastav-jeno mleko, se pogrela pri kuhinjskem ognju in spet šla. Nekega dne pa je črni kunec priskakljal v kuhinjo takrat, co je mačka mlaskala na podu mleko. Uzrl je mačko. Mačka je privzdignila glavo in zapazi-a kunca. Gledala sta drug drugega. Mačka je bila siva in belkasto pasasta, zelo grda in zoprna. Po dolgi zamazani dlaki ji je na mestih lepelo prisuše-iio blato. Oči je imela spremi-njave kot zločinec, ki se izmika zasledovalcem. Na pogled je bila brezdanje zlobna. Kunec jo je začel ogledovati, ne da bi na kaj meril. Ko pa je opazil, da se mačka boji, je nataknil, da ji bo ponagajal. Čisto počasi je odskakljal proti njej.,Mačka se je sčenila. Dalj ko je kunec prihajal bliže, bolj se je mačka hulila in se naposled domala sploščila. Kar na naglem pa se je zvila v klobčič. Nasršila je dlako in razkrečila rdeče čeljusti. Toda kunec se ni bal celo nič in svoj pot skakljal bliže. Končno je zarenčal in planil v mačko. Mačka je zarjula in se zavihtela kvišku. V zraku se je obrnila in lopnila skozi vrata. Ko bi trenil, se je izgubila ven. Kunec je znova zarenčal in prešerno stekel za njo. Tistega dne ni bilo mačke več na spregled. Znočilo se je. Kunec se je pobral v drvarnico, ki so jo zaklenili za čez noč. Uh-ljač se je zvil na svoje ležišče iz slame in zaspal. Tedaj se je v gozdu poleg oglasilo silno mačje večanje. Valovalo je sem pa tja neubra-no naraščajoč in minevajoč, ko da bi igral godbeni zbor norcev. V temi so med drevjem blodile čudne luči in blesketale, kakor svetli ponoči fosfor na površju morja. Sčasoma so se javkajoči in večeči glasovi zbližali in nazadnje strnili v en sam prodiren vrišč. Potem so utihnili in nastala je gluha tišina. Zdaj so se iz gozda sparoma stekale blodne oči pošastnih barv. Vehljale so kakor svetil-nice, ki jih nosijp vile pri svojih obhodih. Luci so se premikal, ustavile in spet krenile naprej, dokler niso prispele do drvarnice, v kateri je spal kunec. Tu so se zvrstile v krog in postale negibne. Luči so bile mačje oči. Zunaj drvarnice se je ustavila mačja vojska. Mačke ,'so stale nekaj časa pri miru. Dale niso nobenega glasu. Potlej je ena počasi stopila' k luknji v steni. Povohala je vrzel. Ozrla se je v tovari-šice. Trikrat je stegnila glavo v odprtino. Znova je pogledala proti tovarišicam. Tedaj je jeknil droben glas. Zagrčal je natihoma in neznano otožno. Vse maČke^o se pretegnile in zamajale. Tista, ki je poveljevala se je pognala skozi luknjo in izginila v drvarnico. Tiho ko strahovi so druge mačke posamič smukale za njo, dokler niso bile notri vse. Nekaj časa je bilo čisto tiho. Nato se je oglasilo rezko cviljenje. Zacvilil je prestrašen kunec. Potlej je nekaj hreščalo in škrtalo. Pa je spet vse potihnilo. Otožen 'zategnjen napev je pretrgal tišino. Vzdignil se je v noč zlobno in brezupno. Vmes pa so škrtali zobje, ki so trgali in žvečili meso. Zjutraj je gospodinja odprla drvarnico in videla mačke, ki so ždele v krogu okoli praznega kunčjega meha. Osteklelih oči so neustrašno sreple v njo. (Angleško: Liam O'Flaherty) MALI OGLASI Službo dobi Išče se srednje stara ženska, da bi varovala dva otroka in opravljala lažja hišna dela. Oglasite se na 1152 E. 60. St., spodaj, zadej. (183) Lepa služba Išče se ženska za hišna opravila; samo 4 odrasli v družini. Ima sama svojo sobo. Katera bi bila pripravljena sprejeti to lepo službo, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista (183) Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna v slovenski naselbini na zelo prometnem prostoru. Ima D-l in D-2 licence. Naslov se izve v uradu tega lista, ali pokličite IVanhoe 3815-W. (182) V najem se da V najem se odda 3 sobe zgo-rej; pripravno za pečlarje. Vprašajte na 1001 E. 62. St., spodaj. (183) Ugoden nakup Proda se IV2 akra zemlje na E. 250. cesti blizu St. Clair Ave. Cena $1,350. Tri akre zemlje na 250. cesti, cena $1,800. Vsi davki so plačani, vse izboljšave napeljane in plačane. Hiša za 2 družini, 10 sob, 5 zgoraj in 5 spodaj, garaži za dva avta, dva furneza; hiša na novo dekorirana zunaj in znotraj; nahaja se blizu Eaton Axle tovarne blizu 140. ceste; ceste; cena $5,500. Hiša za dve družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgorej; blizu Eaton Axle tovarne; cena $4,800^ Za podrobnosti se obrnite do (Mr. Turk) i La Salle Realty Co. 878 E. 185. St. KEnmore 3153W IVanhoe 6668 (Aug. 5, 7, 9, 12. 14, 16) lliša naprodaj Proda Se hiša, 8 sob, garaža, furnace, vse v dobrem stanju. Hiša se nahaja na vzhodni 90. cesti, severno od Superior Ave. Prodaja jo lastnik sam. Pokličite MUlberry 0718, ali se zgla-site na 1042 E. 69. St., zgorej, pri H. Vogt. _(181) Posebno! En zaboj pive 6%, Michigan Beer, samo $1.65, če prinesete ta oglas s seboj. Pridite ponj k Emery's 961 Addison Rd. ______(186) Dobra investicija Naprodaj je fina hiša za 2 družini; dobra investicija; velike sobe; dosti spalnih sob; tri garaže; v jako dobrem stanju. 3e mora videti, da se lahko preceni. Oglasite se na 6300 Dibble Ave. HEnderson 1457 (181) Išče stanovanje Stanovanje treh sob s kopalnico želi dobiti mirna odrasla družina. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče ENdi-cott 2985. (182) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. Vpršajte pri John Zulich 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) Oblak Furniture Co. trgovina s pohištvom Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVI. ffKaderion 2918 Premoženje $4,50^ Francije na bojišču, v Siriji, TROJKA DR. FRANC DETELA "Gospod Bojanec je prišel." No- je smejal svetnik, "ker sem sko- bene napetosti, nič slovesnosti; kakor med svojci, tak je bil sprejem. Ko se je začel Lovro opravičevati, ga je ustavil Stojali, /češ da dobro ve, koliko je opravka, preden se uredi gospodarstvo. "Od konca straše človeka sitnosti," je dejal, "a kadar pride vse v pravi tir, se pokaže prijetna stran kmetskega stanu in tudi najnaravnejšega, ker je edini, ki ga je Bog ustvaril neposredno. Zatorej smo tudi mi najbolj zavisni od Boga in najmanj od ljudi." Jel je tako živo popisovati sladkosti življenja na kmetih, da mu je začel svetnik Urban, ki je tudi prišel, da pozdravi gosta, ploskati, češ da bi bil izboren priporočevalec slabo obiskanih letovišč. Stoj an je peljal gosta v preprosto, a čedno opravljeno domovje. "Kar govorim, to je istina," se je zagovarjal. "Jaz se še nisem nikdar pokesal, da sem to, kar sem." "človek kar ne razume," je pristavila gospa, "da v Močilski graščini nobeden izmed treh sinov ni hotel prevzeti gospodarstva. Vsi so šli po svetu,' kjer opravljajo neznatne službice. Rajši služijo, ko da bi bili sami svoji gospodarji." "Drugim služiti je tudi laže kakor sebi gospodariti," je menil svetnik. "Kjer je šef za petami, se opravi marsikaj proti volji; kdor pa ne čuti načelnika nad seboj, tega zapeljuje prilika, da si lajša stan in zanemarja dolžnosti." "To je res; in človek mora biti najprej sam sebi gospodar, če hoče uspešno gospodariti zemlji, ki se mu marsikdaj upre. Toda saj brez dela ni počitka in brez uspeha ne veselja. In kje se kaže uspeh rednega dela lepše kakor v naravi!" "Kaj pa duševna zabava?" je omenil' Lovro. "Tudi te ne pogrešamo. Vsak večer se utrga kaj časa za branje; nedelja nam ga ponudi še več in zima je kakor ustvarjena za tako zabavo. A z branjem je kakor s hrano; če jo uživa človek zmerno, mu koristi; pre-objesti pa se ne sme. Tudi družbo po svojem okusu dobosto lahko na deželi, če niste preveč izbirčni. Z eno besedo, ni ga življenja čez življenje na kmetih." "Priča in dokaz sem jaz," se raj vse leto na Pristavi. Zato sem tudi tako zdrav kljub svoji starosti. In zdaj sem se namenil sploh ostati tu, dokler me ne poneso v Gorenjo vas, kamor bo-! bal, a uganil ni. sestre Metke; imela je iste dobrodušne oči, isti veseli izraz na mladih, svežih licih, isto živahno vedenje. Zabava je tekla brez opravljivega namigovanja in cikanja, brez duhovitega obrekovanja in neslanega dovtip-kovanja, vse naravnost in odkrito kakor med ljudmi, ki se čislajo in ljubijo in ne čutijo potrebe, da bi se kazali boljše, kakor so, ali se izkazovali na stroške drugih. Enkrat se je pač nekoliko pošalil Stojan z Lovirom. Ko je ta pohvalil namizno vino, je vprašal gospodar, za kake vrste vino ga ima. Lovro je ugi- sta hodili Milica in Anica" — ti dve sta bili vstopili in pozdravljali Lovra — 'cvetice sadit na moj grob." "Oh, dedek, ne govorite tako," sta ga tiho prosili deklici. "No, no, tako hitro še ne, če Bog da," je dejal svetnik. "Nekaj časa se bom še igral z otroki." "Z otroki?" ga je pogledala začudena Anica in napela ustnico. "Medve vendar nisva več otroka." "Res, kako hiti čas! Zdi se mi, kakor da bi bili včeraj še skakali v kratkih krilcih okrog mene." "In danes že ena in dvajset in devetnajst let," je pristavila gospa. Milica ji je nekaj poše-petala na uho, se priporočila in šla. "Ta mesec je Milica gospodinja," jo je 9pravičila mati; "zatorej mora po opravkih. .Drugi mesec pride na vrsto Anica, ki mora zdaj šivati in pospravljati. Tako se vrstita in prpiravljata za svoj poklic. A nikar ne mislite, gospod Bojanec, da samo delamo in gospodinjimo. Časi tudi prepevamo, da vse odmeva, in klavirja še ni prepredel pajek." "Gospoda Bojanca bo zanimalo videti," je dejal gospodar in vstal, "kaj smo prenaredili zadnje leto." "Poslovili se bomo, ko se vrnete," je dejala gospa. Lovro, ki se je bil začel brigati za gospodarske posle, je jako pazljivo ogledoval vse naprave, povpraševal po tem in onem in se čudil na tihem in tudi glasno, kako pripravno je vse urejeno na Pristavi- Gospodar sam ven dar ni bil povsem zadovoljen, češ da bi to in ono naredil drugače, če bi delal novo; marsikaj je priporočil Lovru, marsikaj mu odsvetoval. Lovro je hvaležno po slušal. Ponosno je kazal Stojan svojo živino v prostornih, snažnih hlevih. "Tele stvari se je treba držati," je dejal, "ker z ogrskim žitom ne moremo tekmovati in vinogradi še dolgo ne bodo dajali polnega pridelka. Tudi sadje zaleže mnogo. Ta vrt se mi obnaša prav dobro. Navadno prodam lahko vse na#drevju, ker je dobra vrsta; če ne, mi pride za dom ravno tako prav." Ogledali so si bližnje njive, gozd in v gozdu kapelico, ozaljšano z dehtečimi cveticami, in se veselili prekrasnega razgleda z zelenega hol-ma, Lovro se je spomnil, da je ostal že dalje, kakor bi se spodobilo a z najljubeznivejšimi razlogi so ga pridržali še pri kosilu- Ker je bilo občevanje tako prijazno in neprisiljeno, se je čutil Lovro hitro zopet domačega; saj ga je rojstne hiše spominjalo razmerje med starši - in otroki, molitev pred kosilom in po kosilu, spoštljivo vedenje mladine. Zanimali so ga dogodki iz življenja gosp«da svetnika, Stojan je govoril prijetno in poučno o gospodarskih rečeh, gospa pa je znala razgovor vedno tako zasukati, da je čutil Lovro, da je važna oseba v družbi. In Lovro je začel spominjati zdaj Anico, zdaj Milico, kako so se "Pristen jabolčnik," je dejal Stojan, "narejen na vinskih tropinah, domač pridelek; a že mar-sikak vinoznanec in celo vino-slovec ga ni spoznal." "Med onimi sem tudi j^z," je dejal svetnik, "dasi sem že po skusil marsikatero kapljico v svojem življenju. A ker me je ta prevarila, jo za kazen uničujem brez prizanašanja." — Lovro bi bil ostal v družbi do večera, tako mu je ugajala in pri slovesu tudi ni tajil tega čustva. "Gospod Bojanec," mu je dejala gospa, "kadar ne veste kaj početi, pridite k nam v vas!" "Za gradom skozi gozd imate kratko pot," je pristavil gospodar. "čez dan jo vroče, a; proti večeru se hodi prijetno. Tu bomo potem razdrli kako pametno. Dobrodošli ste nam vedno." Lovro je menil, da se pač pride na Pristavo gor, a dol, dol se pot vleče, ker se človek ločiti ne more. "če je le tudi resnica, gospod Bojanec!" je opomnila gospa; "zakaj pravili ste, da se naprav-ljate k nam že cel teden, odpravljate se pa hitro." ' "Ne za dolgo," je trdil Lovro; "utegnem zlorabiti prijazno vabilo." "Tu je moja pisarna," je dejal Stojan, ko so šli po hodniku v pritličju, in odprl prijazno sobico, kjer sta ležali na močni pisalni mizi dve debeli knjigi. "O i^očitnicjah mi vodi knjigo Bogomir, sicer Anica ali Milica, ki pa potrebujeta natančnega preglednika, ker zapišeta marsikaj v napačen razpredelek." — Ko sta povili dekleti Lovru še dva šopka rož, enega zanj, enega za Metko, se je odpeljal zadovoljen sam s seboj. Začel je primerjati med potom Stojanovo družino z Majer-jevo. Tam vse preprosto in odkrito, nazori o življenju pošteni in resnobni, za šalo vsakdanje malenkosti; tu svetega, nedo- na misel, tem pripravnejša za norčevanje, o poštenosti megleni pojmi, uživanje poslednji namen, pogovor ničemuren, zunaj duhovit, znotraj prazen, namesto sramežljivosti pri ženskih etiketa, pri moških nič, sin očetu v sramoto, oče sinu v zasmeh. Najnatančneje seveda je primerjal petindvajsetletni mladenič dekleta. Dognal je, da je pač Ir-ma mnogo lepša kot oni obe skupaj. A vedel je, da ta krasota ne bo hotela skrita cvesti, da bi z njo ne dobil žene za dom, ampak za svet, in sklenil je, da je ne vzame po nobeni ceni. Onedve sta vzgojeni drugače, pohlevni sta, pridni in pobožni in ženska pobožnost je moškim jako nevarna. In grdi tudi nista. Ko bi se torej moral ženiti, moral — o tem pa ni govora — torej po-sito, non concesso, in ko bi mu bili na i?bor samo Majerjeva in Stojanova družina, bi izbiral na Pristavi. A hvala Bogu, te potrebe še ni. D,a bi izbral na Pristavi veselo Anicp in ne resne Milice, to je sklenil tem laže in hitreje, ker ga sklep še ni vezal. Ko se je bil pripeljal v Gorenjo vas in ukazal hlapcu, naj ostane pri Bojancu, je začel ogledovati oba šopka in premišljevati, kateri bi bil Aničin, da bi ga obdržal zase, in kateri Mi-ličin za sestro Metko. Oče je bil jako vesel, ko je slišal, da je bil Lovro na Pristavi, in menil, da morata iti z ženinom tja najprej vabit, "zakaj Stojan je mož." "Janez, mimo Mlake poženi!" je dejal Lovro hlapcU in se hitro peljal mimo znanega kraja in gledal v stran, da ga ne bi kdo ustavljal. "Stoj! Stoj! Vraga, kam pa drvite?" je vpil gospod Majer z vrta; Lovro se je obrnil, privzdignil klobuk in izginil. Srečevali so ga kmetje, ki so vozili prage iz njegovega gozda, se mu odkrivali in klicali, da mu Bog povrni. Doma je naročil Lovro Janezu in Zefi, kaj naj se dela; ravnal se je po gospodu Stojanu. Janez in Zefa sta se spogledala in jela rahlo ugovarjati; a brez uspeha. Ko je bil postavil šopek v lepo posodico in prilil vode, pregledal, kar je bilo prišlo s pošto, je vzel izmed vseh novin v roke "Kmetovalca"; poiskal je tudi prejšnje številke tega lista in sklenil dobiti vse letnike. Potem je odprl gospodarske knjige rajne tete in jel pazljivo prebirati. Zapazil je marsikaj važnega, kar bi bil poprej prezrl, in spoznal, da je vodila teta knjige jako natančno, dasi ne tako pregledno in enostavno kakor Stojan. Kjer je bila nehala teta, je pričel nadaljevati on in je pisal in računal do večera; žakaj moral je napraviti red, preden bi vrnil pohod gospod Stojan, ki bo vsa- Gornja slika nam predstavlja sedanjega papeža Pij a XII., o katerem se poroča, da je zelo rahlega zdravja zadnje čase in je v zdravniški oskrbi. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOFOK.OJNEGA SOPROGA IN OČETA John Dežman ki je preminil dne 5. avgusta., 1933. Ob tužni obletnici Ti močno žalostna igrali v otroških letih. Milica se je skrivaj muzala tem spominom, Anica pa se je smejala z očmi, z usti, z vsem obrazom, da je Lovru neizrečeno dobro dela zavest, ida jb izlborno zabava,, živo ga je spominjala ljubljene kličem: Mir Ti bodi do svidenja nad zvezdami! ANGELA DEŽMAN, soproga. Cleveland, O., 5. avgusta, 1941. Gornja slika nam predstavlja dva vojaka svobodne AU the fuo 1» the world" It you« »t Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandj beach »tends out Into the blue waters of Lake Brie. Brery popular outdoor and indoor sport and amusement await jou, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beaudfiil summer ballroom. Bnd-less fun for all th« family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. «Mf m r«M tU » * *•*»4 ft mU**f bUmtu CtaWW Tiln/t. JUU or bmt to Sndusky. Stoamm Jhm OmUnd mrt Ditniu 1! ^ Ash for fold«. CEDAR POINT- ON-LAKE BRIE, SANDUSKY, 0. , —« puiflRomm of nuj fiBElVT Ukfill t IM» If IMfl F*B0B D*T AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 1941 Vse d emok Komaj dve in pol-letni Tirrell Jacobs pričakuje< postal krotilec živali kakor njegov oče. Na sliki vi$% lega Tirrella z posebne vrste srno, ki se imenu)* deer," ker ima malo podobnosti z mulo. P00 floUl "»> vol Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja% "" Vam in Vašim Otrokom | ^»d« KRANJSKO-SLOVENSKfcS KATOLIŠKA JEDMOT^l" a enaka] Najstarejša slovenska podporna organi^ v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125, oh a Sov JP «0 Čc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naj" v rj šteni in nadsolventni podporni organizaciji, j jj^. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTt Oi s ^ iK'lt kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, opcr»c' f Htl^j bolezni ir. onemoglosti. Wtle K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. '' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat , dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn0^, — obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drus1 K. S. K. Jednote, ali pa na: JSi (f w mPar URAD GLAVNI o. Chicago St ŽENINI IN WEVESTfl fes* Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder«0"' f1^ . • ■ ko nemarnost gotovo takoj za- sebi, kdor hoče vladati ^ : pazil. Večer mu je prinesel pri- mu je zdelo resnično m jetno zavest, da je nekaj stor- je tega pravila. V^ž jenega in da je prešel dan sre- so bile urejene knjig®' [ čno. Da mora £osporaditi sam (Dalje prihodnji^