r 18. Številka. Maribor, dne 29. aprila 1919. 33. letnik. si fe tsi te m* » as, uN^BKMlvIi jmsasift iai»a — gHMUBaKM Mt fosrnj» iS ste: — Vn&nUSmi KmoIm Un«. fc — &sftsjlM m b« mftU». tes*^ >{» Bi3ainM> ««mM- »f pSefiEj» »I iROKisssM jiw«»wate n «ste« 43 vte« te fes tete» 1 krateftj mt&a&e Si «te. % «ešfevfe» «j* •«.te«» jašaHa »i«. — tnecaSl m «e — as - tštžri; K»i «¿i',1*fx>r-,«M.-i-i^v/-.»^', ;v> - v^V Vf •»* ^'-»- «TO-.I.»»*n»»vt«i MMBMMta v«atefaaap-««*k>'i»'i«nr%t%sm Prevoz telesnih ostankov prvih jugoslovanskih mučenkov v domovino. Precfr 248 leti, t. j. dne 30. maja 1671, so v Dunajskem Norem Mostu odsekali glavo hrvatskemu banu Petru Zrinskemu in njegovemu drugu Franjo Krete Frankopanu. Obsojena sta bila v mučeniško smrt In grozno dblgotrajno trpljenje v lečah, ker sta ho -tel a že tedaj združiti vse jugoslovanske pokrajine v a|kupno kraljestvo. Nasilni nemški Habsburžani so jima tudi uničili rodbino,. Nepopisne tuge in muke gta pretrpela ta dva moža pod nemško okrutostjo. Pa-flle so. sicer njune glave, poginiti je inoraj njun rod, a njuna nedolžna kri se js tisočero maščevala nad nemškimi raboljni In okrutnežl, NemStvo* ki je Hotelo s silo aatreti nas Jugoslovane, je strto, premagano. Prešernih nemških Habsburžanov ni več« Kri na tisoče in tisoče po nedolžnem od Nemcev v stari in no* si dobi umorjenih Jugoslovanov je vpila do neba iar lo dolgo, dokler ni zmagala pravica nad divjo nem-Hko silo. Jugoslovani omo dobili svobodno državo. In te dni se je izpolnila tudi vroča želja bratov Hrvatov: Prepeljali so si telesne ostanke obeh qrvih jugoslovanskih mučenikov v domovino. Iz Zagreba je dospelo v nedeljo, dne 27. t. m., s poseb -aim vlakom lepo število Hrvatov, Hrvatio in Srbov« Maribor, da pričakajo prihod Zrinsko-frankopanske-ga vlaka, ki pripelje oba mučenika iz Dunajske0» Novega Mesta, Brate Hrvate in Srbe je pozdravil mestni gerent dr. Pfeifer, odzdravil je Zagrebčan dr. Bradaška, VlaK je v Spilju pričakovalo posebno slovensko odposlanstvo. Spilje, posebno kolodvor, grad in oerkev, so bili okrašeni z zastavami, Vojaštvo je napravilo blizu demarkacijske črte čez železnico lep slavolok b napisom: „Prvima narodnima mučeniko-mj najsevernejša posadka Jugoslavije." Prihod vlaka (ob 2.14 pop.) so naznanjali topiči in salve pušk* Na kolodvoru je bilo na stotine obmejnega prebival-« intva. Ko ju vlak prispel na sloveaska tla, je pozdra- vil goste dr« Rosina, odzdravil Je vodja prevoza dr, j vaSke molitve in blagoslovil telesne ostanke obeK Deželič. Ljudstvo je klicalo: Slava in Živijo! Sve - ; mučenikov* čana sprejema sta bila tudi -v St» Ilju in na Pesni - ] Hi zopet so zagromeli topi, vojaški oddelki bo ci Nad vse veličasten pa je bil sprejem v Maribo - 1 oddali salve, pevoi so zapeli in godba je zaigrala ru. Na glavnem kolodvoru in po vsem Širnem pro- hrvatsko, srbsko in slovensko himno. Na slavnost« štoru se je zbralo gotovo nad 20,000 ljudi. To vam je i nem prostoru je bilo vse lepo urejeno. Vsako drugt» bilo morje navdušenih Jugoslovanov, Ko je vlak, ki vo, Šolska mladina in druga zastopstva so stala na je bil okinčan z zastavami in zelenjem,- privozil na tukajšnji kolodvor. Je bila nebo popolnoma vedro. Kljub ogromni gnjeČi je vladal lep red in mir. To* povl so grmeli» gpdba je svirala koračnico „U b0Jl nad pozor iščem pa je plul zrakoplov. Pevoi so zapeli turobno žalostinko „Ptički, jaz vprašam vas?" Godba j« zaigrala himno Frankopanko, Na oder je stopil poverjeni! flr, VerstDv-Sok, ki je slavil jugoslovanska mučenika in jo kli-oal ljudstvu: „Popolna zmaga ali smrti* In ves na- | rod je prisegal za njim. General M a i s t e * je na | koncu svojega govora vskliknil:, „Vsi jugoslovanski J vojaki prisegamo, da, dokler naša zemlja ni popolno- | ma svobodna, jo bomo branili in se borili za njeno ; srečo in svobodo do zadnjega moža, do zadnje kap- j Ije krvi!* .General je potegnil sabljo in zjv njim so določenem mestu,, Izmed društev smo opazili zastava Orlov, kat, del. društva, slov, kat. del. društva m Studencih, zavoda ČČ< šolskih sester, Sokolov itd« Ljudstva je bilo toliko, da je bil ves Širni prostor 0d Leiteršberga do Železniškega mostu poln ljudi. Celo na kolodvorski strehi in na strehah železniških vo * eov je bilo nad 1000 oseb, Nemoi so debelo gledali g »e niso mogli načuditi toliki množici in tako vzornemu redu« — Zvečer se je vršil v Narodnem domu pozdravni večer na čast hrvatskim in srbskim gostom. Voz, v katerem je bila krsta, je ostal čez nog na tiru« Častno stražo ob krsti so prevzeli že vi Spilju jugoslov anski visokošolci iz Zagreba, Glavna krsta je umetno delo« Narejena je iz cina« V njej je stara manjša krsta, v kateri so shranjeni ostanki O-beh velikih Jugoslovanov, Dr, Riesner, ki je preis- 11U A.1 Vi « Url J O pmU^lllA OUlUljU 1U 11J11U DU » prisegali ob navzočnosti nad 20.000 Jugoslovanov tal kosti, je izjavil našemu uredniku, da so še iste vsi njegovi častniki in rojaki, !To je bil zgodovinsko-svečan trenotek« Nato sta govorila člana zagrebškega odbora Rr, Karlič in gospa Kovačevičeva, Na krsto so položila mariborsika slovenska društva, razni vojaški oddelki in oblasti krasne vence Mariborska Zveza slovenskih kršč.-soo. društev je poklonila veneo ■ na-pJsom:> „Borilcema za jugoslovansko svobodo." G. knezoškol dn. N a p o t n i k je ob svečani asistenci gg. kanonikov: dr, Mateka, Moravca^ dr. Tomažiča, Arzenšeka in dr* Vraberja opravil mrt- ( dokaj dobro ohranjeno. Celo nekaj zob je še s io« \ banji» V pondeljek, dne £8. aprila* pred 10. uro, Je i bil sloves. Ljudstva je bilo zopet domala toliko, kot \ v nedeljo. V imenu obmejnih Slovencev se je poslo-\ vil od bratov z juga in mučenikov profesor dr^-Ant* iS M e d v e d. Za veličasten sprejem se je Slovenoem za-\ hvalil dr„ Bradaška« Pevci so zapeli, godba je igra^ \ Ia, topovi in salve so grmeie, bratje s severa in ju-! ga so se poslavljali in si obljubovali zvestobo -v ne-i sreči in sreči, ljudske množice pa so vsklikovale: * Slava "in Živijo! Mirno je vlak odpeljal proti jugu.- LISTEK. fe&JBKt Yojaški novince. BeJ^ijeka. povoat, Sfcafejo Kuiis^iis; pi-eložil za „Blorv, Gospo dar j a" AU B, '01 SOlnoe se jo bilo med tem visoko dvignilo ter iilo svojo luč čez pustinjo kot ognjeno reko. Vročina io bila tako huda, da sta popotnika hropela in jima 'je pot lil z obraza. Vojak pa ni tožil o utrujenosti in krepko korakal za svojo vodnico. Molčanje je pretrgal samo 21 opazko, da ga bolo oči, kakor bd pekočo Bolnoe pohujševalo vnetje. I Ko sta bila prehodila dobro uro, se Je deklica aenkrat ustavila, ne da bi bala kaj rekla slepcu. A 'On Jq začuden vpraša: «Katrica, kaj pa je, tla si naenkrat obstala?* „Leno sem jo zavozila, Janez!" odgovori Kat-«•tca» v,Kdo ve, kdaj sva že zašla s prave ceste, se-Baj pa stojiva pred široko vodo, ki leče preko celo tmstinje, brvi pa ne vidim nikjer nobene." „To pa ni prijetno", pravi Janez, „jaz sem res jI 'Že truden. Ali je voda globoka?" < „O ne, samo Širok potok. Prav lahko vidim na 3no; ako bi šla Čez, nama voda ne bo segala Bez kolena." „Poskusiva, Katrioa, potem nama ne bo treba delati ovinka.* „A ni mogoče, Janez, bregova sta previsoka. fH ne prideš niti dol niti gor. Kar sem pojdi, sila *Qla lomi." Slepoa polje na potokov breg, vrže skrinjico na drugo stran ter stopi v vodo: Mladenič je to slišal in vprašal: „Kaj pa delaš, Katrica?" „Roke mi ovij okrog vratu in dobro se drži* , odgovori dekle, potegne vojaka za roko k sebi in ga kljub ugovoru primora. da s« pokori ljubeznjiviemu povelju, In nesla je težki tovor skozi vodo na drugi breg in rekla:' „Janez, tam na brfigu stoji vrba.. — Poprimi veje in--splezaj gor, ti že pomorem." Storil je, kakor mu je rekla in brez truda, sto. pil na kopno. Katrica je stopila k njemu in si vodo otresla iz obleke. „Katrica", je rekel slepec. „Tebe je sama dobrota in ljubezen. Kako me boli, da ti nikdar, ne bom mogel poplačati tolike prijaznosti in usmiljenosti." „No, Janez, ali je vredno prazne besede razdirati zaradi tega?" mu deklica seže v besedo. „Soln-ce mi kmalu zopet posuši obleko. Zdaj le počasi za mano. V pol ure sva pri prvem zvoniku, tam bodeva počivala." „Ali je voda v potoku čista?" vpraša on. Cista kot ribje oko", odgovori deklica; „ali si Žejen? Čakaj, da ti prinesem požirek." Med temi besedami je bila že odvez tu; t -vojni kotliček s tornistra, a vojak je rekel: „Ne, Katrica, ne zaradi tega. Oči me silno peko; daj mi namočeno ruto, da si jih omifem, to mi bo dobro delo." Stopila je k potoku, napolnila kotliček s čisto vodo, stopila k slepcu, vzela iz nedrija bel lanen ro-beo in mu rekla: „Sedi, da ti umijem oči, sicer si zmočiš svojo obleko." Vojak je ubogal in sedel v travo s hrbtom proti solncu. Katrica mu je vzela senčilo z glave in mu oči umila z mokro ruto. Ker je rekel, mu to dob- r deje, mu je močila obraz in Celo, dokler ni odmaknil njene roke, rekoč: „Nehaj, Katrica, jo že dosti." \ Ko je bila stopila malo tstrain po senčilo, Jo slepec zdajci s čudnim vzkrikom planil pokonoi ten } roke iztegujoč proti tovarišici, tresoč se obstal, mi* I Hirajoč nerazumljive besede« '„Moj Bog, Janez, kaj pa ti je?" vzklikne deklica ter preplašena skoči k njemu. On pa jo rahlo odmakne ter prosi a „Katrica* pojdi nazaj tja, kjer si bila, lepo H prosim!" Čudeč se njegovemu izpremenjenemu glasa in nerazumljivemu veselju, ki mu je sijal z obraza» stori deklica, kakor je želel ter se ustopi nekaj ko«-rakov od njega. On pa odpre ugasle oči ter zaklige z iztegnjenimi rokami: „Katrica, križani Bogi .Videl Bem tevt Levo oko le ni popolnoma mrtvo!" Ona je vztrepetala po celem telesu, kakor bi jo bila strela zadela; opotekajoč se gre proti vojaku , rekoč: .,Ne, ne, Tanez, to ni mogOČe! Ne flaj, da zno* rim od v ¡¡a! Solnce te je zmotilo, siromak!"' „Videi sem te", pravi vojak ves zbegan od veselja, „v temi, kakor senco. Levo oko še ni popolnoma mrtvo, ti pravim. — fO Katrica, tvoje sinočnje sanje!" Deklici se izvije iz grla krik, rezek, kakor d® IA bil prišel iz izmučenih prs'; trepetale s povzdig njenimi rokami pade na kolena ter pošlje k Bogu tiho, a iskreno zahvalno molitev. Vojak jo je, dasi nerazločno in megleno, videl ter tudi pokleknil poleg moleče deklice. Ta je bila tako vtopljena v hvaležno molitev* da ga ni opazila in nepremično klečala nekaj časa * (Daljo prihodnjič^ olo iio_ I ¡i nnnm-rnl nnflivfHftfln flvniinrt 5 H« nri lmdfiTi. ki so že več dni ležali \ , Tako veličastne slavnosti slovenski Maribor 6e ni videl, Ljudske množice je prešinila jugoslovanska , misel tako globoko, da iste ne bo mogla več izruvati c src nasiti ljudi ne hujskanja in n« krut» šila. iako so zmagali Italijaii, (Jugoslovani na Piavi,( BivSi avstrijski poročnik Mijo Aijvazovič, doma is Dolac-a blizu Travnika v Bosniji, je podal ob koncu meseca oktobra 1918 jugoslovanskemu poslaništvu v Rimu sledeče poročilo (povzeto po „L^driar tico Jugoslavo" št» 4 z dne 22* 8, 1919): „Služil sem pri 50. avstrijski inianterijski di -^izlji, 100» brigadi. Divizija se je nahajala maja meseca 1918 v postojankah na Piavi onstran vasi Ala-no ia g«1"» Czok do onstran gore S^im^io, (Imena so povzeta po specialnem avstrijskem vojtiem zemljevidu.) fine 18, majnika je bil naš bosanski polk štev. i preložen ia postojank na Monte Madalo, Caok in Spinuzio v vas Nemeggio £111, bataljon) in Zermen £L in IX. bataljon). Dne 23. majnika nae ¡e obiskal maršal Boroevič, ki je imel nago vos na častnika in izrazil upanje, „da bo v kratkem zopet naš polk podal dokaz svoje priznane hrabrosti," Temu obisku je takoj sledilo pomnoževanje mu-nicije, vežbanje yojaštvfa^. delilo se je iotografične slike, načrte laških postojank in razne brošure, izmed katerih tudi eno, ki je podučila, kako se polastiti plena Velika oienziva je bila pred durmi. Častniki češko-slovnške in jugoslovanske narodnosti so takoj začeli premišljevati, kako bi se da-to preprečiti vsak uspeh te avstrijske ofenzive. Bilo nas je 16, ki smo se vsak dan shajali v neki privatni hiši ter natanko proučevali vsako posameznost, ki smo jo mogli dobiti glede postojank, zasedenih od avstro-ogrske vojske. Zlasti jugoslovanski in češkoslovaški letaki, ki so nam jih metali italijanski ero-plani, so nas podžigali k temu koraku. Letaki nam bo naznanjali, da je nemška ofenziva na Francoskem strta, da Amerika vozi v Evropo veliko armado, da se Jugoslovani in Cehoslovaki v Italiii zbirajo, da gredo v boj zoper osrednje velevlasti. Dns 13, junija- je moral naš bataljon iti v postojanke. Na predvečer je komandant bataljona, stotnik < Popoy, zbral okoli sebe častništvo. Določeno je bilo sledeče: 1. avstrijska ofenziva se začne dne 15. junija in bo segala od gardske-gs jezera do morja, 2, Glavne točke, kjer se bo skušalo prebiti sovražne vrste, bodo med Asiagom in Pnmolanom v smeri Vičenza—Padua, potem med M. Orappa in Piavo s ciljem Bassano—Citta della Ve -nezia tep med Monte Tomba in Montello z namenom obkoliti ti dve gori in priti posadki na M. Grappa za hrbet. 3, Cez Piavo se bo šlo na več mestih. 4» Bobneči ogenj se bo začel ob polnoči ali ob 2. uri v jutru. Da pa laška artilerija ne bi ovirala zbiranja avstrijskega vojaštva, bo morala avstirrska artile -rija skozi dve uri s plinovimi granatami obstreljevati italijanske postojanke. 3. Naša divizija bi morala zavzeti Monte Meletta in upostaviti zvezo z 20 . honvedsko divizijo, ki bi bila med tem zavzela Mon-16 Tomba in se potem sešla na Monte Tallone s 3 . bataljonom našega bosansko-hfircegovaškega polka fit. 1. Obe diviziii bi bili potem nadaljevali prodiranje proti Bassano. Stotnik Popov nam je razložil najmanjše po -Brobnosti operacijskega ^načrta. Vsak bataljon, vsak rod, vodovoja je imel svojo z matematično natančnostjo izdelano nalogo- Jaz sem bil določen za poveljnika oddelka za plen pri našem bataljonu (Sammel-offizierj. Kako se naj pleni, zlasti zasebno imetje, je bilo razloženo v posebni brošuri („Sammlung der Beute"). Častniki so se bilj v ta namen pfipravili z velikimi kovčeki, posebni nemški avtomobili so že čakali na plen» Za vsako vrsto plena je bila določena < posebna nagrada: za nepoškodovane topove nad 150 mm kalibra 900 K, za topove nižjega kalibra 400 K, za nepokvarjene mitraljeze 80 K itd» Tudi za živila. ebleko, obutalo,, avtomobile, ki bi se bili dobili, je bila nagrada. Za enega živega Cehoslovaka je bilo abljubljeno 300 K in takojšnji dopust. Dne 14. junija je bil III. bataljon naše divizije v improviziranih postojankah takoj za I. vrsto, v kateri je stal III, bataljon, II. bataljon bi nam moral slediti med ofenzivo. Od vseh, ki smo se dogovorili, da gremo k Italijanom, se nam je posrečilo sar mo štirim: poročniku Navara (Ceh), zastavonoši Petrovič (Srb), meni in nekemu podaniku (dipendente) Navare« 2e o bi 8. url popoldne smo se napotili proti italijanskim postojankam. Krila nas je nekoliko gosta mefila, drugače bi nas bili opazili. Radi slabega terena hodili smo Štiri ure med postojankami. Ob 548, nri zvečor smo dospeli do prvih italijanskih straž Povedal sem svoje in svojih tovarišev imena najpo-prej nekemu stotniku, in nato nekemu majorju, kar mi je bilo znano Pri stotniku je bil peki artilerijski Častnik, katerega sem opozoril, naj po 11. uri namerijo ogenj na dolino Alana, kjer se bo zbirala 20 . honvedska divizija in nato na vse črte, ker se bodo aavno v tistem času storile najvažnejše priprave za #fenziv0L Res, Italijani so pričakovali ofenzivo, pa niti tfntili niso o njeni moči, niti 'kje se bo začela in niti verjeti niso hoteli, da se bo začela že v nekaj urah. Naša poročila-so napisali na oele pole. Razposlali so brzojave na več vojaških poveljstev I» m pripravil!, da apcejmejo avstrijski oapaa. Proti TI. tisi po SLOVENSKI GOSPODAR, < i,oči so začeli obstreljevati avstrijske postojanke,- ka-N : kor smo jim mi to nasvetovali. VJetniki in begunci bo- nam pozneje pravili, kak velikanski uspeli da je imela ta kanonada. Po 10. uri zvečer so nas poslali k 50. diviziji 4 armade. Vprašani po vzroku našega bega, smo od-; govorili „iz političnih motivov." Pokazal sem od Trumbiča in Kujundžiča podpisano jugoslovansko proklamacijo, v kateri se je .poročalo, kako se.čeho-slovaški in jugoslovanski vojaki v Italiji bojujejo proti Nemcem in Madžarom ter sem posebej povda -ril, da sem bežal zato, da oškodujem avstrijsko ofenzivo in se pridružim svojim bratom. Majoi« višjega poveljstva, s katerim sem govo-$ ril, nas je najboljše sprejel, toda tudi ou ni verjel, da bi se ofenziva začela tako kmalu. Ko smo mu po- • vedali, da so Avstrijci že porazdelili rezerve za tri dni, da so yse priprave za napad že gotove, da je vse vojaštvo že na svojem mestu, kjer se bo bojevalo in da že vsi poveljniki prišli y obližje I. bojne črte — začel je verjeti. Povedal sem majorji, kolikor i sem izvedel od stotnika Popova ter sem mu do piči-' ae vse pokazal aa posebnena zemljevidu, kolilor sem [ videl na lastne oči in smo si ja» in tovariši napora -f nili. Povdarjam, 'da so tudi - te nage poflatve zabele-; žili in da se je pri tem pisalo na dolgo in široko. V slučaju potrebe sem pripravljen povedati »a drobno, ^ kakšni so bili dotiSni nagi podatki in kako so Lahi • naše nasvete dobrohotno sprejeli m far najzvostejfe Š izvedli. Morebiti bi bili Italijani brez naših obvestil Ooživeli drugi veliki pora», firugi Tolmin, Tako poročnik' Mijo Aj^azovik O Jugoslovanih, ki so v drugih odsekih piavske Brte na predvečer nameravane ofenzive Italijanom prinesli obvestila največje važnosti, tukai ni niii govora. Imamo še veliko listin, ki dokazujejo, kaj so storili "Jugoslo -vani, da bi ovirali avstrijsko ofenzivo -na Piavi, toda najkrajši in ¿lajbolj prepričevalen dokaz pa je u-radno noročilo 6d dne 28, julija 1918, v katerem je general Boroevič lakonično poročal, da se imajo Italijani največ zahvaliti za svoj uspeh izdrstvu Jugoslovanov, ki so se borili v avstrijski vojski. In Za olačilo nam hočejo sedaj Italijani ugrabiti rase kr;1-je! Kje je pravica?! T*m n&Se ljudi. Sedaj mrgoli med nsšim ljudstvom toliko raznih apostolov, raznovrstnih časopisov, da nafce Ijndstvo mnogokrat res ue more prav razločiti, kar je nafte ia kar ni. Med kmete prihajajo rdečkarji, ki t ji j o prd vodstvom Židov, prihajajo razne drage »vm kr»tske« stranke, ki pa so le tako dolgo pr j*t*!j ce kmeta in delavca, dokler rabijo njegsve glts ve Sociaidemakra8k«j in liberalne stranke ne stojijo na načelih krščanstva, temveč že komaj Č>k»io, U bi mogle uveljaviti1 s»ej protikrščanski pr gram: ločiti cerkev od države, vreči sv. razpelo iz s*l h povsod v javnem življenja strmoglaviti krSč*.niWo cb tla. To stoji! Vs3 politične stranke in organizacije, ki so prei vojnp bife ali seci&lde mokraške,, liberalne ali svobodomiielne ter so si sedaj radi lepšeta n*djale naslov »demokratske« ali kaj takega, sj več ali manj podružnice velike svetovne organizacije brezverstva. »Narodnost«, »demokratizem«, »skrb za kmeta in delavca«, vse to je le maska ali krinka, pod katero ssrivaj? svoje b atro in svoj pravi namen, ko hodijo me3 ljudstvo. Mi stojimo na shliSču, da bo troimenema jujto slovanskemu rodu Je tedaj zagotovljen obstcj, čet bo ¿ stal zvest krščanstvo. Narod, ki zgablja vero svojih o£etov, bo propsdel, Če tadi mu »rodoljubi« in »n&rrdoj&ki« pri polnih časah rajnega vinca napivajo in pres!a*I ajo njegovo svobodo. Z»to?ej slovensko ljudstvo,- slovenski kmet, slovenski ar&dnik, slovenski delsree, slovenski obrtnik iseg b«j ee onih, ki te bočejo na tihem ali javno odtujiti krščanstvu. Da pa Loste vedel: ločiti zeravo srno od nezdravega vam pokažemo, kar je n&še. Nepolitična organizacija za vse slovenske pokrajine je Vseslovenska ljudska stranka (VSL). Njene podorgin aacije so ali SLS. ali Kmečka Zveza (SKZ). Poleg tega še imamo celo vrsto o» kra'n:h rn krajevnih katoliškcnarodnih društev ter okrajne in krajevne odbore SKZ. Naši pristaši naj gredo le na take shode, zborovanja dragih strank niso za nas. Naša nepolitična organizacija je Slovensko krščansko socialna zveza, v kateri so združena bralna, izobraževalna drnštva ter mladinske zveze N#Ša delavska organizacja je Jugoslovanska strokovna zvesa v Ljubljani. Na3i goliti!ni časopisi so: »Strafa«, »Slov. Gospodar«, »Male Novice«, »Slovenec«, ^Večerni list«, »Domoljub«, »N&9a meč«, »Mir«, »Da.rnjske Novice«, To so listi, ki jih lahko vzame vsak ka toliftko s&roden Slovenec v roke, jih iiri in agitira ¿a njih napredek. Mi stojimo odločno na atalilču, da v strankarskem gibanja ne «me priti do ošabnih bojev, 80. aprila 1919* ne ¿o cstudaega bkteuj* in napadanja. Strankarski boji naj se vršijo ¥ mejah pošvenosji. Posebno pri naa na meji se moramo vzdržati kvarnih strankarskih bojev in raaprtij. Radi tega je izdajalec nfcSega ?odu vsak, ki iz samega stranktrskega »ta-1 rocijubja raje ia vrta taii »a jezikovni meji proti »afii stranki, dasir^vno mu je dobro znano, da ja j bila naša straaka edina, ki je v rssaih in težkih l čjs;h naše obmejco ljudstvo orgaa?sirala v boju ? proti Earcdšim nasproinikoai. Italija — brezmejna v svoji ■ ftft-.iiif^fi^t^fli^i. Brezmejni pohlep zemljelačnega f telijana je bil povod za predsednika Wilsona, da je v posebni sPo-' menici javnosti obrazložil, da šo italijanske zahteve pretirane, docela nmipraviČene ter da Dalmacije in z Reka ne moro priznati Italijanom, Italijanski zastop-niki v Pariau so nato pričeli igrati komedijo, kako® je to sploh pri Italijanih navada, ao se je nekdanja j avstro-ogrska armada umaknila z ozemlja, na kate -rem je Italijane opetovano pretepla, so italijanski vojaki nastopali v ulogi emagovalcev ter so z voja-žko močjo zasedli prazno ozemlje, f To ie bila komedijaška zasedba dežele, v ka-i teri ni bilo sovražnika. Komedijanti pa niso samo i-tali. anski vojaki, marveč tudi laški državniki. Ko so t.videli, da proti Wilsonu v Parizu ne morejo uspeti, so zapustili za nekaj, Časa Pariz, češ, treba je sklicati italijanski parlament in vprašati italijansko ljudstvo, kako ono sodi. Da pa bo .to ljudstvo sodilo tako, kakor želi italijanska vlada, zato že skrbi mini-srrski predsednik Orlando. Na svo em potu iz Pariza skozi Italijo v Rimj je vsepoyfeodi nastopil kot največji hujskač. \i Genovi je rekel, da bo Itali-ji» kljubovala vsemu svetu," Italija ne more poginiti v sramoti. SliČno in Še erše je hujskal v Rimu, Tamkaj ie naravnost podžigal ljudstvo za novo vojno. Po štiriletnih nepopisnih žrtvah, tako je rekel Orlando, r stojmo sedaj morebiti pred novimi žrtvami, Italija je ; v tem trenutku pripravljena. Italija je sedaj večja, ' kakor meseca maja 1915. Da bodo te nesramne huj-i skarije pri zapeljanem ljudstvu zalegle, Je gotovo in | Že naprej le sißurno, da bo italijanska zbornica, ki i se je sestala dne 29. aprila, pritrdila Orlandovi Po-; žrešnl Politiki. S tem eela reč dp bo spremenjena: j edvzetje slovenske in hrvatske zem]> je in ostane ; ro|) in če to sklene italijanski parlament, je s temle samo povečano število ropar'ev. Tako sodi ves omi-l' kani svet in tako bo tudi sodil Wilson, ko se bo Or-| lando vrnil v Pariz ter prinesel s seboj sklep itali-l ianške zbornice. Naj Italijani Še toliko kričijo ter rožliajo z orožjem, omikani svet bo ostal miren, ker ' poana italijanske pajace. /I Ureditev premeta s kvasom» "Od 1. majaika naprej »e bo sakascval kvas mariborskem okraju trgovinam, ki so spodaj na-tete. Vsaka trgoviaa dobi gotovo tedensko mno-iiao, ki je ozaarCena v kilog sinih ? oklepaja. Drage trgovine ne dobijo več kvssa. Pritožbe radi «pravilnega razdeljevanj ali radi premajhne množine ci (15), 30 Pclajnko Franc, Slivnica (10), 31 ohm, Frarn (5 . 32 Kodrič Ivan, Fram (10). 3i P janeé Ardrej, Račje (10). 34. Novak Franc Po c iva (5) 35. Macan Anton, Sv. Marjeta ob Drav i5) 36. Lete Ivan, Pivola (5) 37. R^vnjak Alberl >brovce (5). 38. Tišler filijalka, Pragersko (15 8 d. Sicherl Eogelbert, Sp. Po tkava (5). 40. Uri > ek Franc, Zgor. Polskava (5) 41. Pinter Anton f ov. B strica (15). 42. Oaierzu Drnijel, Slov. Bi i ica (5 5). 43. Krošelj Ivan Laporje (5). 44. Vo rv nik Franc, Bp. Poljčane (20). 45. Vorša, St ft utin na Pob. (8). 45. Košorok, Makole (5). tí / zemlje SFB v vojnam pasa prsspovaiaaa proslav», 1 maj? an vssm ozemija. .«■"WV ® JL rjf>> M ' Dr. Korošec, minister za prehrano sr nažt državi, potuje sedaj po Bosni in Dalmaciji, da s» pre-priöa, kako stojimo glede prehrane. Povsod ga sprejemajo zelo slovesno. Dr. Korošec hode vse kra'e nage Jugoslavije pravižno preskrbeti z živili. Odpraviti hoöe verižno trgovino in tako u oliv a ti, da ne bo-go iz sesalci ljudstva tirali cene kvišku. Slovenski delegati pri Wilsonu. Iz Pariza s0 poroča, da je v petek, dne 25. aprila, ob 11, uri dopoldne sprejel Wilson slovenske delegate dr, Ivana Schvregla z Bleda, dr. Gustava Gregorina iz Trsta '"•»M» iT Al m. ' Iv Današnjo številko »Slov. Gos^d&rja« smo rad-i 1 majnika morali «dati že v torek. Sclep ared-, RiSifa je bil v torek dopoldne nb 10. ori. Vsi po z*?eie došli dopisi in naznanila prireditev ali «bori v . r. .v * f ..*4t( Duhovniške vosti. Na župnijo Sv, Benedikta v Slov- gor. bo dne 1. majnika umeščen 5. (g. Fr. S . GomilSek, dosedaj župnik pri Sv Pofru na Medvedovem selu. Neumornemu crsanizatorju želimo na :'cvsm mestu pbilo sreče Ln božjega blagoslova. — Novar; . _____arao j» zbolel in se priporoča sobratom v moli - in dr. Bogumila Vošnjaka iz Štajerske. V razgovoru, ; tev t> pranc Kompolšek, bivši kaplan na Muti ob gi ie trajal pol ure, so delegati razložili položaj Slo- Dravi, kateri leži-sedaj v l»lnišnici v Mariboru. — venoev. Predsednik je poslušal z živim zanimanjem i Prestavljeni so gg. kaplani Anton Pučnik iz Nove-ijihovo poročilo. Delegat.ie so izročili gdč, Wilsonovi gsrkv» za provizorja k Sv, Petru na Medvedovem glbum z 10.000 podpisi slovenskih deklet. / i «,8lu: Jožef Petrovič iz Trbovelj v Slov, Bistrico: f Zopetni nemški napadi. V petek, dne 25. apri- \ Martin Gorograne iz Slovenske Bistrice v Trbovlje; ia, zvečer so v Dedoncih pri Radgoni renegati vrgli ) Martin Erhatič, provizor pri Sv, Benediktu y Slov. | častniško Šolo, položili predsedniku izobraževalnega društva Pintariču gor.^ je nastavljen za kaplana na Črni gori pri Ptu- ¡izpolnjene tudi drage pogoje za imenovanje pra nesando oblasii po predpisih starega avstrijskega zakona o dri štvenem pr&ra z 15. novembrom 1867 Ssev. 1B4 drž zak. deželni vladi ^a Slovenijo, dasi ja ta z v tron že dtvno razveljavljen ia velj* sedaj naredi« Narodne vlade SHS v Linbijani štsv. 184 z dne 25. novembra 19:8 (uudni list Ste v. 14) Določba te nsredbe se g!*se: § 2 Društvo mora ustanovi tev, pravila in nedeS druStva, dalje čiaae vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratne, iraremembo teh ckolnosti. § 5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v m« stih z lsstnim Statutom magistrat (tam kjer je v mestu policijsko ravnateljstvo, pa to). § 6. Vse vloge draživa so proste kolka. - Občinstvo se opozarja ca to naredbo, da se je drli iu tako izogn časovnim zamudam in nepotrebnim stroškom. lova slovenska posest. Na Tržaški cesti v Po brežju št. 3 je kupil zaveden Slovenec Jos. Kiiček is Podčetrtka hišo z gostilno in mesarijo. Prošnje kadetnih aspirantov za sprejem v skupno I vojsko. Vsi oni enoletni prostovoljci, ki so dovršili častniško šolo, položili tozadevne izpite ter imajo ift dr. Kamnikerja." Zahtevamo takoj varstVa od vla- i v Št.. Janžu na Dravskem 'polju, in sa. naseli na svoji | «la*benim potom predpisane prošnje za sprejem v fie. Ljudstvo obupu i e, zaščite ni nobene. . rojstni župniji Sv. Pavel v Savinjski dolini, » skupno vojsko SHS iem prijavam se morajo pri Itdečkarii nastavljajo mreže. Stranka nezado- 1 t Stolni vikar Franc Simoni i. Ponedeljek dne s 1 eliti «e tozadevne listine ter izjava ča tniiiega nOfjnežev, t. }. brezverski socialni demokratje, huj- j 20. aprila prcdpoldne je pe daljSem bolehanju zbora glede sležbene in iavanslužbene sposobnosti, tikajo sedaj tudi med kmetskim ljudstvom in ga sku- \ m ir s o v Gospoda zaspal bivši mnogoletni, mno Oni enoletni prostovoljci, kateri so prošnje za po lajo dobiti v svojo stranko. Iz Vojnika nam pišejo o i gOZSSlo*ni stola! vikar« ▼ Maribora, č. g. Franc « vilanje že vložili naj predle žs sam!)' pravilno' iz h' zadevi: Kakor drugod, tako tud, pri nas hočejo Simcnič v leto svoje starosti Rojen je bil S polnjene formulare prijav za sprejem v s>apno ■riti sootjalm demokrah svoj evapgefij brezverstva. ' ' 5 r ' nezadovoljstva in boljševizma. Prirejajo shode in n&s vabijo, Češ, pristopite k nam, potem boste imeli dovolj vsega. Ustanovili bomo konsum, kjer boste do -bili blago in živila prav poceni. Tako tukaj slepijo nevedno ljudstvo. Pravijo^ kmečko ljudstvo moram0 pridobiti k sebi. ootem smo pa že dbbri. Rdečkarp pravijo: To bo Šlo brez težave, saj kmet je neumen, pridobiš ga na stran, katero hočeš,- ker ni politično izobražen. Tukaj se pa ti ptički zelo motijo. Mi se -sedaj dobro zavedamo, kako važnega pomena da je naš kmečki stan, ker je večji del ljudstva odvisen le od nas. Torej mi kmetje bodimo previdni, držimo se naše edino prave organizacije, t. j.: Slov. Kmečke rEveze leta 1865 pri Sv. Urbanu pri Ptaju in kot tretje I vojsko SH3. Predpisani fcrmularji se dobe v ad-ietaik v mtJnika posrečen ieia 1886. Kot kaplan ; jutantori Dravske divizije v Ljubljani, je služboval v Negovi, Zavrča in pri Sv. B?ne- Ai te ljube žemljice! Nemka iz Gradca je pri diktu v Slov. goricah do leti 1893, ko je bi ime | Sla v nedeljo v mariborsko goUiLao. Ko je zagle aovan za kornega vikarja v Maribora, Leto po- | dala na mizi žemljice, je vsklikaila: »Oj te ljub^ snejo jo bil imeaovan za stolntga kaplana, katero žemljice! Srečka dežela, ki ima3 svojih ijaiem sluSbo je opravljal do leta 1901, ko je bil imeno- f dati ^kaj jesti. Pri nas v Nemški Avstriji pa še van stolnegs v:karja v- Maribora. Rajni je bil izredno ljubeznjiv, ijgdomii in nad vse vnet katoliški duhovnik. Bila ga je v pravem pomena besede sama ljub*,r.njivošt, dobrotijivost in i j uda- V tei naši katoliško-slovenski stranki imaio | Njegovo pmenito sres ai oureklo nobe- vstop vsi naši stanovi! In Če nas bodo še alje nad- I »ema pomo i, t se je sateke< k njemu m o tegovali ti rdeči ptički, jim bomo ža peruti postrigli, j njena se po pn- ¡»me reči, da ni imel nobene Pregnanci. Italijani so pregnali iz Primorskega \ ga sovražnik s .iu - celo taki ljudje, ki sovražijo veliko žtevilo slovenskih železničarjev. Ti reveži . vsaki ga še taiu> s 'tega, katoliškega duhovni- . so sedaj dospeli v naše kraje. Pritožojejo se, da j ka, so se veeiej -«uko spožtljivostjo izražali o jj sploh ne dobijo zaslužka ali pa tak» slab, da ne rsinem stolnem »rju, Nebrtj ;e pa oseb, ka- " morejo preživljati svoje družine. Da bodo dobili j terim je delit t u= ? dobrote Čeprav po poklicu naši vrli primorski trpini dovolj dela in jsla pri duhovnik in n* d-**nik, je bil vendsr izborea nas, zahtevamo z vso energijo, naj vlada takoj ; svetovalec v razah ¡desnih ia od bliža in daleč odslovi ia polete čez mejo %se zagruene nemške • 30 ljudje kaj radi prihajali k njema prostt ga na-in nemčuirake železničarje in naj na njih mesta svetov v kaki težki ia »evarni bolezni — bil je nastavi obet« primorske pregnance. f torej zdravnik za'dušne in tudi za telesne bolez- Nemški delegatje odpotujejo v Pariz. Po poročila , ci. Nehalo je biti njegovo plemenito srce in ©■ pariškh listov je ententa po generalu Ncudaniu [ trpuela je ajegova reka, kaiera je delila toliko do-naznanila Nemčiji, da bo dne 18. aprila v Parizu bret Njegova zliFta'duša že oiiva rajsko veselje sprejela nemške zastopnike, katerim je zasigarano \ nad zve;dami, Pig'eb predragega rajnega se vrši pepoluoma prosto gibanje ter s^tbodna uporaba ' v sredo dne SO. aprila popoldne eb pol 4. uri na telefona in telegrafa. I staro cestno pokopališče. Svetila mu večna lač Zavezništvo med Jngoslaiijo in Grčijo. List ia blag m : spomin! »Temps« poroča, da se trše posojanja med Jogo f Župnijske izpite delajo ie dai v Maribora na-slavijo in Grčijo z namenom, skleniti zavezništvo slednji gospe d,e: Jakob C a b a š e k, kaplan pri med cbema državama. [ Sv Martina pri Š s teko; Alojzij Sag a j, kaplan v Palestina samostojna država. Po p ročilih iz : Si. Janla na Drgvakem polju; Franc Časi, ka-Pariza bo postala Paestina s&mostsjsa država pod plan pri Sv. Miklavia pri Ormožu m Mutia Ko-pr;tektoratom Anglije. Sv. Oče pa zahtev», da se z ar, kxplsn pri Sv L«nartu v Slov. gor. proglasi J*ruž8lem zr mednarodno la t. Odvetnik, član SKZ v Maribora je edinole dr. Organizacija Slov. Kmečke Zvete v mariborski | Josip Lsskovar, ki ima svojo pisarno na Korošzi okolici prav lepo napreduje. Sedaj je skoro ni več občine, kjer ne bi bila isvtšena organizacija naše i stranke, v kateri se zbira ne samo kmet, temveč tudi delavec, cbrtn k in mumniitvo. Zadnii shodi so se vršili: dne 23. aprila v Pobrež.a, kjer sta govorila poslanec dr. H hojec in urednik Žebot, dne 24 na Teznu ter 26. aa Radranja. Na teh dveh shodih sta govorila dr. Leskour in arednik Žebat Da je »aša stranka radi svojega krščanske ga in čistega narodnega programa tra v peti nem Čurjem in rdečkarjem, »pričuje shod v Radvan u, kjer so sociji in nemčur|i na slodu močno rogo vilili. A ustanovitve krajevne organizacije vendar niso mogli preprečiti. — Voditelji, somišljeniki! Prirrjajte pridno shode vs, ko t fdeljo in praznik po vseh župnijah in vasth. Z govorniki si poma gsjts eami, ker so mariborski večinoma oddani že %a več mesecev t?a delo! Jugoslovanska Kmečka Zveza se bo ustanovila ¿ne 6. maja v Ljubljani. Vabimo somišljenike iz štajerske, da se udeležijo tega velevažnega zborovanja. Začetek ob lOh dopoldne v Unioau. Prepovedano slavlje 1. maja. »Slovenec» po- cesti št 1 (bogoslovno poslopje), članom Slov. kmečke zve&e pripore čsaio, da se v pravnih zadevah z^teksfo k temu odvetnika. Nadvojvoda Evgtn bivši maršal in vrhovni po-Teljok bivše avistdjske armade na italijanskem b -jiS'u ki se je toliko č«sa gradil v Mariboru, je dne 25 aprila zapustil Dunaj in se odpeljal v §vico. Soi/rli se za i jim ne bodo nikjer. Srečno pot! Novi dnevni čas na železnicah. Valed odredbe vdnistrslva za železnice z dne 10. aprila 1919, t 1884 začno s 1. mr.jaikom t. 1. železnice v kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev iteti dnevni čas cd 1-24. Centralna uprava za tr^ovački promet se ino-&lrasstvom (Prthjdno gospodarski urad) podrafnica v Ljubljani. — Glasom sklepa Upravne komisije agoraj omenjenega arada so se določile ur dae ure od 8. zjutraj do 2 papoludne. Stranke se sprejemajo braz izjeme le ob delavnikih od ¿0. do 12 ure. Ostaii čas je strogo rezerviran za notranje poslovanje. Ustanavljanje društev. V zadnjem času se množe ■Toča ia Zagreba, da je z ozirom na to, da je o- l slučaji, da pripravljajo ljudje ustanovitev draStev otrobov?g £ kraria nimamo.« Nove telefo ske govorilo ce. Pri poštnih uradih Ivsnjkovci, Št. ilj v Slov. goricah in Brezno so se >tvo?ile telefon^ie centrale z javno govorilnico za itrajevni in medkrajevni telefonski promet. Izpremembe v osebja. Odšlo vi jeni so: okrajni sodnik in soda k prodate j n'k dr. Viktor Pavliček v Rogatcu, okrajni sodnik Karel Lobinger v Rogatca a k» n celi i t Ivan P« j k v Ljutomera. Upokojeni železničarji. Ker je Delavska zava-ovalaica zoper nezgode v Ljubljani prejela z Du-laja seznam železničarjev, si so prejemali dosedaj nezgodne rente, se izvrši tekom prihodnjega tedna • skazilo rest potom takajšnjega čekovnega urada, amo oni, ki do 1. maja še ne bi prejeli rente, %j se zglasijo pismeno ali astmeno pri Začasni elavski zavarovalnici zopet nezgode v Ljubljani, šolski drevored, 2 krssija. Kaj je to? Občinski urad Velenje razpošilja ta le ogias: Vsa privatne esebe, katere posedujejo ojna posojila in police voinii zavarovanj od 1. 0 8. vojnrgs. posojila, se vabijo, da se morajo idi n&t&sčnih tozadevnih poj«9uii zglasiti v časa 1 13. aprila do 15. maja 1919 vsak dan popolne od 2. ure naprej v občinski pbarai v Velen-i. Icvzitd so #upiiaraa, cerkvena in posojilnična v oj. po3ojiik. Vsak mora prinesti s sebaj listino it'polico vojnih posojil in zavarovanj. Nihče naj ae zamudi prilike, kamera se bu v tem kratkem f .sa mudi. Podpisan je nek Vičič, Kaj hoče ob-c nski urad Velenje s tem ? Kdo je g. Vičič ? Ve-sjslri žapan Sv a za pa napreša na drugi strani ga oglasa iap^astva sosednih občin, naj. ta Vaz-r iis vsako s.edleljo in praznik do 15 maja javno "i cerkvi pri maši (! ?) razglasijo. Naj nam nekdo t ¿zjasni skrivnostni pomen tega oglasa Kraljica cerkvenega leta — Smarniee za leto i 319, spisal M. Volčič, i upnik v Brezna, izdala Crilova tiskarna v Maribora, so r&vnok&r izšle. V suični obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Oosegajo lepe »aoke m Manjine častilce Ob kou-¿a so pridejano mašae, t.,>ovedne ia obhajilne mo« lUve in litaaije Matere božje. Gena lični knjižici s pošt A.fto vred aaaša K 3 40. Naročajo se v Gi-r.-.ovi tiskarui v Maribora. Častilci Marijini, esžite takoj po tei najnovejši knjižici Najlepše darilo za bkmanca je molitveaik. Moli ivenikov še ima nekaj na razpolage Tiskarna sv. C rila v Marb tu, katero topl3 priporoča. Zrinsko-Fradkopanski vlak so posdravliali in s ovci-na spiejtli po vseh postajah na Slov. Štajerjaj K .lodvorska poslopja so bila povsod sijajno okrašena. Svečan je bil sprejem v Celja. Okrajni glavar d\ Andrejka je imel slavaostni pozdravni govor. Ko e vlak odhajal, je oddalo moštvo tri salve, in 21 krat se je izstrelilo iz topa, Med sviranjem godbe 7nin io nomfl in nnftafln ih korakov stODala da- i i3 onazoval nočivniočo (lvoiico. Ho nri lindftTi Vi «n žft vfift fini lfižnli in pete» «ffiiodaifa pefcmi, j« vlak odpeljal proi jugu. Sijajen sprejem je bil todl na Zid» nem mo#ti, kjer «r navzoč. francoski častniki niso mogli na Zagorje pri Pilštanja. Due 14. aprila j« umrla pridna in skrbna žena Marija Kolir, roj. Vo-laske. Po kratki bolezni ia v najlepših Istih je «oditi sijaju, s katerim spremlja ves jugoslovanski » zapustil* ta svet. Kake js bila priljubljena, j« po rod svoja prva mučenika za svojo svobodo. Na i katal njen veličasten pogret». Na svidenje nad meji ned Slovenijo in Hmtske je pričakovalo vlak j zvezdami! na tisoče in tŽscče prebivalstva, ravno tako v Za [ -——-—--- /-—-—--—- grebu, kamor je de spel vlak v penddjek ob 4 ari f Cenjeni naročniki! Cene tiskarskih po popoldne. Kosti mučenikov je iiroCil dr. Vfelemir j trebščm rastejo vedno bolj. Kilogram papirja Deielč z?grebikeiiu župana dr Srkulju. Za tem ( j ^ j ^ ^ jdaj itane K 3 30; barva je krfnsl sprevod «o zgradbe jugcslov&oske akade i 1 f J. » ?' mije. Na čelu so Sli oddelk. jugoslovanske vojske | PreJ K 1 10» zdaJ K 10 8Jrovo ol)e Pr*J mije. W,a Celu so Sli oddek jugoslovanske vojske vojsSka godba, srbski in hrvaški sokoli, sokotoke fanfa e. Zemeljske ostanke Zrinske^a in Franko- Maribora v šole II (Reiserje-ulice) ob 4. uri organizaciji ml a Vib mo k pre- 14 vin., zdaj K 1*50. Vsled draginje smo morali stavcem iii sploh vsemu oaobiu pana so nosli akademiki. Za krrsto so koiakali i y tiskarni zvišati plačo sa okroglo 100 vsi častniki SHS, na čelu jim general Belo Jan j odstotkov. S tem so se stroški za naš lise po kovi«, zastopstva vseh sagrebških društev in velika k pride za enega naročnika Mesto je svečano okrašeno * .. ' , , f, 6 ? hst na 4 straneh na K 8'- na osmih stra- množica občinstva zastav»mi. Nad kolodvorom in sprevodom ¿ta kro lila ,dva «cptan», ki sta letata jako nizke. Prihod j neh pa skoraj K 16'—. Dasiravno neradi, vlaka je naznanilo 21 strelov iz topov is zazvonili ž bomo veiidar morali zvišati naročnino našemu so vs. zvenovi vseh zagrebških cerkva Sprevod se \ ligtu. Zvišali pa še ne bomo zdaj, ampak ie-le je izvrlil v polnem r»du Pogreb se je izvrtil dne | takrat> ko bomo dobjli toliko papirja> da bo 8°- SJeana Dne 6 t. je bil j f ^ - «I v papiževi prisotnosti izvršen obied čitaaja dekre , llstl 80 dišali naročnme prvo- ta. ki znači pripravo z» proglašenje za svetnico. \ krat ob aovem letu in zdaj zopet s Papež je ob ti priliki izrazi nado, da bo svet» | 15. aprilom, mi dosedaj še tega nismo Ivana ona vez, ki bo spajala domovino int vero, ; storili, ker smo pričakovali, da bo Francijo in cerk.v, zemljo in nebo j draginja izginila. Ako pa bomo morali Dobrim srce«. V ja\ni bolnišnici « Mariboru ) fcratfcem t() gtoriti j^j mm cenjeili na. Imajo Štiri tedne starega dečka, ki je brez star Ser in i * " ' .. J ."J brez vsakega sorodnika. Fant je zdrav in Čil, Pro- j rOČniKl tega ne Zamerijo, ker priillde SO nas Bimo dobra srca, da vzamejo ravčeka-Pepček« «a v to draginjske razmere. Posamezne številke našega lista stanejo od 1. maja naprej 30 vin. Gospodarske x&oviee« Boj proti mraza. Vss znamenja kažejo, da bo mo imeli letos meseca maja mrzle dni, ki utegnejo škodovati rastlinstvu. Za boj proti slani je najbolj!« sredstvo kažiganje dračja in drugih stvari, ki dajo Bvojega. Oglasiti se je pri oskrbni št vu bolnišnice v ' Maribora. DepieL Leitersberg—Krčevina. Ker je v četrt«; k dne 1. maj? rasfieliimca v Krčevini ves dan zaprta, se vrši razdelitev moke za občino Leiteršberg v sredo, dne 30. aprila in za občino Krčevino v petek, dne j 2. m>j*ika N Dev. Marija v Puščavi. Letos se bo obhajal ro- " dosti dima. Posebno priporočamo vinogradnikom, marski shod 3. nedeljo po Veliki aoči to je dne j da si pripravijo obilo take tvarine. Kresove saj 11 maja in ne na 4 nedeljo kakor navadno. j zažigajo v slučaju nevarnosti vsi vinogradniki, n Sv. Peter pri Mariboru. Sprejema telesnih o- : samo kak posameznik., stsnkov naših narodnih mu Cenik o v Zrinskega in j Živila in droge potrebščine za Jugoslavijo. An-Frankcpana so se udeležili v obilnem števila tudi | glefiki poslanik je naznanil trgovinskemu ministr šantp, lerčani. Prisotni so bili pevski zbor, šolska j »tvu v Beogradu, da se nahajaj© v angleških pri mladina in drogi v prav obilnem števiiu. Uiis sve \ staniščih sledeče množine blaga i« živil, ki so čanosti je velik, naj ne Izostane tudi narodno delo j namenjena sa Jugoslavijo: 100 000 ton moke, za ktero smo se navdušili ob tej priložnosti. j 300 ton špeba, 250 ton olja, 6000 toa sladkorja, Sv. Boifenk v Slov. gor. Na Belo nedelje nam | 400 ton k*ve, 100 ton čaja, 800 ton riža 400 ton je državni posianec dr. Hohnjec raztolmačil na! [ mila, 100 ton sveč, 600 ton soli, 300.000 pirov zunanji in notranjepolitični položaj. Sklenili smo resolucijo, ki jo pošljemo vladi, da z vso odloč nestjt zahtevamo za Jt gosi»vijo «so jugoslovansko zemljo: Prekmuije, Štajersko do skrajnega sloven skega kri ja, K:reško s Celovcem in Beljakom, čevljev, £00 ton nsn a, pol miljona rasnih s^ajc, 500 ton blaga za moške obleke, 100 ton sukanca, (inmbov, šivark, 600 ton bl?ga za ženske obleke, 50 000 ton premoga in 120 ton petroleja To blago se bo nahajalo do konca meseca maj» Že v Gorico, Trst. Istro in Dalmacijo Sk enili smo | naši državi. Blago bo izročeno trgovcem in cene tudi, kakor Pas je k temu izpoiibujal dr Hobnjec, ^ bodo nizke, država bo pa nadzorovala prodajo. ustanoviti in izpopolniti pri nas krščansko ,in na rodno organizacijo, politično in nepoiitičio. Ubrali smo si kiajevni odbor SKZ. nov cdbor za izobra Sevalno diuštvo, izvoljeni sta tudi bili predsedstri i ?8gone, štajersko in koroško čebelarsko društvo mladeniške in dekliške zveze. Spomladanski duh l vsako pe 2 vagona sladkorja Pravico do sladkorja imajo vsi čebelarji, člani in nečlani druSha, ki »e Sladkor za čebele. Drželna vlada za Slovenijo je izpesioval» v Pragi sladkor za čtbele ter do ločila, da d »bi čebelarsko društvo za Kranjsko 3 je zavel tudi v naših droštvih. Sv. Andriž v Slov. gor. Sbod SKZ na Belo nedeljo popoldne je bil kljub slabemu vremenu prav dobro obiskan. Govoril je poslanec dr. Hohnjec. Izbran je bil krajevni odbor SKZ. Z vsesplošnim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ?.a jugoslovansko državo vse slovensko ozemlje s Prekmurjem, z vsemi slovenskimi kraji morajo prijaviti edinole pri čebelarskih pedroimcah. Pod rožni ce imajo sestaviti nabiralne liste, ki naj obsegajo ime ¿cbelarjevo, kraj, pošto, število ple menjakov, vrsto panjev in množino sladkorja. Roji ne pridejo v poštev. Nabiralne liste in denar naj pcšljejo podrntnice najkasneje do 6. maja svojemu osrednjemu društvu. Cena 6 K za 1 kg Morebitni na Štajerskem, Celovec, Beljak, Gorico, Trst in f večji stroški se bedo dpplačali pri prejela blaga Istro, t«r izjavlja, da nak narod kakšne druge od j Podružnice dobe sladkor le pod pogojem, da po ločitve mirovne konference v Parizu ne bi mogel \ šljejo same ponj po prejetju obvest la in sicer s sproj^i [ svojimi vrečami, ker vreče, v katerih poS']e tovarna Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Tukaj se je g'eds j sladkor, so ie papirnatega blaga in niso sposobne narodnostnih razmer zelo malo izpremenilo, skoraj ^ za prekladanje. Sladkor je bil t? dni oddan v bi rekel nič. Nemškutarija evote in rogovift v polni £ Pragi/ meri še naprej. Zlasti ena trgovina se v tem ozi ru posebno odliknje s svojim še vedno nemšku tsrskim napišem, namreč H*nsa Tepla k, čeravno je dotični že umrl lani. .Tadi v trgovini se često krat sliši, da osebje govori med sebej samo nem »ki. Ali smo še vedno v stari Avstriii, kjer bo imeli renegati prvo besedo? Odločno zahtevamo, naj se dotični nemškutarski napis odstrani. . Malanedeija. Pretečeno nedeljo smo priredili tu dve igri: Marijin otrok in Razporoka. UJeletba je bila tolika, da so bili vsi prostori premajhni. Na Belo nedeljo so se igri ponavljali. Kahteve slovenski^ limetov. Zastopniki Vmeto« .vaJoev župnije Smiklavž nad Laškim so dne 27. s m. soglasno sklenili naslednje r*- nl-ucije: 1. Zahtevamo. da se prej kot mogoče sklit zbor v Ljubljano. 2. Ugovarjamo najodločnejše zoper prekomerno povišanje vozilih tarilov južne, železnice in zahtevamo. da znaša povišek za III, razred le 55%, kot v Nemški Avstriji* 3. Zahtevamo, da se davek na vojni dobiček začne še le pri premoženju nad 30.000 K in da znaša pri 100.000 K vojnega dobička najmanj 80%. 4, Zahtevamo, da se pri dohodninskem davtu šteje med dohodke samo vrednost za davčnega obvezanca porabljenih domačih pridelkov, ne pa tudi za njegevo Ženo in njegove nedorasle otroke,, 5. No »prajmomo »obeso sotste postavo, ki bi se sHe-sila brc« sodelovanja izvoljenih fcmečkih ¡ioslaneev. f fcahtiiTa?ne v^ilno pravico za ženske. Shodi In priredit?«. T četrtek, dne 1. majnika v telovadnici ljudske in meščanske va ulca — vbod iz Euzabetme pop. predavanje dr. Hohnjeca o ^ine, zlasti »Orlov« m »Orlic«, d&vanju vie, ki se zanimajo za naše organizacije. -— Ob enem »e vrši delivaki Bhod Kato ško delavsko društvo poživlja vse člane, rr;oške in ženske skupine jugoslovanske strokovne zveze, da pridrjo zanesljiva In polnošteviino na ta delavski shod Govorita dr. Hohnjec in dr. Capuder. Zaupniki in zaupnice agitinjte med delavstvom, trgovskimi in obrtniškirr i nastavljenci in somišljeniki, da bo udeležba častna. Po zborovanju izvolitev odbora sa Žensko skupino, zalo naj zaupnice, ki so prevzele agitacijo in nabiranje Članic, pridejo zanesljive in prinesejo nabrane pristopnice in nabiralne pole. V nedeljo, dne 4. aaja v Vuzenici in sicer pri Devici Mariji na Ka nnu ob 11. uri dopoldne na prostem velik ljudski sbod. Nastopi več govornikov iz Maribora in d;ugod. Vsi na shodi — Na Vranskem po ranem opiaviiu velik sbod SKZ. Govori državni poslanec dr. Hohnjec.— VRa-čah ob 2. nri popoldne v zadružnem prostora redni občni zbor Kmetijske zadrug» z navadnim dnevnim redom. — V Slivnici pri Mari boru ob 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih redni občni zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnevnim redom. —Pri Sv. Pavlu pri Preboldu popoldne po večernicah v društvenem domu gledališka predstava izobraževalnega društva. Spored: »Janaška deklica«, žaloigra s petjem; in »Prepirljiva soseda« ah »Boljša kratka sprava ko dolga pravda«, burka. — Pri Sv. Križu pri Ljutomsra po rani službi božji v Slomšekovi dvoraai sbod SKZ. Gomori Vlad. Pušeniak iz Maribora, dekan Ozmec, Dragotin Novak Takob Rajh iz Ljutomera Pridite vsi poLnoštevilu^ „a ta važen Bhodl — V št II j a pri Velenja po poldne pri večernicah Vodnikova slavnost z govori, petjem in srečolovom. — Sf Raz vanju pri H o č a h popoldne ob 3. uri shod SKZ. Govori dr. Leskovar. — VBraslovčah popoldne po večernicah sbod SKZ Govori Član Narodnega pred-fstavnižtva prot. dr. Hohnjec. — Pri Sv. Križa pri Maribora popoldne po večernicah piirOdi-tev bralnega društva. Uprizorijo se dve igri: »Tri sestre« in »Trije tlčki«. — VRajhenburga takoj po prvem sv. oprav lu v dvorani nove ka-^lanije politični shod BKZ., na katerem govorita poslanca narodnega p?«dstavništva dr Jankovič in Pišek. — V Orehovi vasi popoldne po večer-n cah pri Pišeku čebelarski shod. Govori potovalni učdelj čebeloreje Jurančič. — Sv. Anton na Pohorju. Shoda pri Devici Mariji na Kamna v nedeijo, dne 4. maja se udeležimo tadi Antončani v obilnem Števiiu. — Tretjo nedeljo po Veliki noči, d>e 11. maja je takaj romarski shod. Slovesno i veto opravilo bo ob 10. uri. — Pri Mali Nedelji popoldne po večornicah sbod SKZ. Govore osi. in dekan Ozmec, Vlad. Patenjak, Diadjtin Novak in drugi. Dogodki na Koroškem in Ogrskem. 013 sMepu uredništva 6mo dobili zasebno pO * rodilo iz Velikovca, da so se v slovenskih krajih, kS so zasedeni po Nemcih, ljudje uprli nemški boljfcevi-šld sili. Poslali so glasn:ke k našim četam, naj pridemo na pomoft. Novejša poročila pravijo, da so na-li Y>rodrli Že dokaj naprej. — Srbi, Cehi in Rumuni prodirajo na Ogrsko. Zasedli so že velik del ogrskega ozemlja, Vjer prebivajo Slovani in RumunL Ustnice irediiBlv» Mala Nedelja: Dopis proobširen. Sicer pa he za take laži nihče ne zmeni. — J, D o b r la ac eobširno. Glede pošte pa se le pritožite na poštno ravnateljstvo, — Clankar „K preosnovl šolskega zakona": Uredništvo smo morali ra-cu praznovanja 1, maja zaključiti že v torek opoldne* Radi tega je dospel Vaš Članek za tokrat prepozno w — S al ovci: Dotični izkaz je nabit v vsaki trafiki. — Ljutomer: Vašo pritožbo o županu« me» sarju itd. pošljite okrajnemu glavarstvu ali pa odse« ku za prehrano pri deželni vladi v Ljubljani, — Si. H., Št. Peter na M e d v, s e 1 u: Prošnjo na okra glavarstvo. — Konjerejoi Hrastje Mo« t a: Vašo pritožbo smo poslali deželni vladi v LiuB«. Ijanl. i. EaflajatoiJ fai mtataOk:, Kot. tiskovno U«gnvnH»A REaf tlfi« finala &nbat> BM tiskar n» wsm nkJJm u Maribora.