191 2021 Ocene in poročila Vinko Skitek: Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina (elektronska izdaja). Ravne na Koroškem: Zgodovinsko društvo za Koroško, 2018, 490 strani (Obzorja Koroške, 2). Vinko Skitek: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek. Ravne na Koroškem: Zgodovinsko društvo za Koroško, 2019, 304 strani (Obzorja Koroške, 3). Pri zbirki Obzorja Koroške je leta 2018 v elek- tronski obliki izšel Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina.1 Pri isti zbirki je dve leti kasneje izšla tudi znanstvena monografija Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek. Avtor obojega je Vinko Skitek, arhivist, član Zgodovinskega društva za Koroško, zaposlen v mariborskem Pokrajinskem arhivu, natančneje v njegovi enoti za Koroško (na Ravnah na Koroškem). Skitek je doktoriral leta 2016 z doktorsko disertacijo Delovanje nemškega okupator- ja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945. Primarno se ukvarja z zgodovino območja slovenske Koroške, in sicer skozi daljše časovno obdobje – namreč med 16. in 20. stoletjem. Pri Skitkovem prvem delu (nastajalo je v letih 2016 in 2017) gre za popis in ureditev arhivov 13 župnij dekanije Dravograd-Mežiška dolina. Zraven spada še arhiv dekanijskega urada ter knjižnično gra- divo v župniji Prevalje. Gradivo obsega skupaj 301 škatlo, v nekaj primerih pa sega celo v dobo prote- stantizma. Treba je povedati, da je Skitek šele dru- gi zgodovinar, ki se je lotil popisovanja arhivskega gradiva za območje slovenske Koroške. Gradivo iz župnij Mežica in Šentanel je že leta 2000 popisal ar- hivist Marijan Gerdej, zato Skitek teh dveh župnij ni vključil v svoj popis. Urejanje dotičnega arhivskega gradiva se je sicer začelo s povabilom črneškega žup- nika, zatem pa se je nadaljevalo še v ostalih župni- jah. Najprej je bil opravljen pregled in razporeditev dokumentov po vsebini, in sicer glede na naslednje kategorije: premoženjskopravne zadeve, pastoralne zadeve, matične zadeve (splošno), matične zadeve (poročni spisi), matične zadeve (mrliški ogledni listi), šolstvo, osebnosti/duhovniki. Znotraj vsakega po- 1 http://zdk.si/wp-content/uploads/2018/05/popis_arhivov_ zupnij-1.pdf dročja so bili dokumenti razvrščeni po kronološkem vrstnem redu. Na prvo mesto je Skitek v svojem delu postavil arhiv dekanijskega urada Dravograd-Mežiška doli- na, jedro pričujočega dela pa predstavlja popis arhiv- skega gradiva iz koroških župnij. Pri tem je šlo za župnije Črna na Koroškem, Črneče, (proštija) Dra- vograd, Javorje, Koprivna, Kotlje, Libeliče, Ojstrica nad Dravogradom, Prevalje, Ravne na Koroškem, Strojna, Sv. Peter na Kronski gori (del tega gradiva je shranjen v Koroškem pokrajinskem muzeju na Rav- nah) ter Šentjanž. Na zadnjem mestu je že omenje- no knjižnično gradivo na Prevaljah. Že v uvodnem poglavju je Skitek podal tudi informacije glede do- stopnosti gradiva, orisal razvoj cerkvene uprave ome- njenih župnij ter celo dodal kratek slovarček z razla- go nekaterih pojmov, ki bo bodočim raziskovalcem gotovo koristil. 192 2021OCENE IN POROČILA, 191–193 Na začetku vsakega od naslednjih poglavij je av- tor opredelil čas nastanka arhivskega gradiva, njegov obseg (v tekočih metrih), obseg (v arhivskih škatlah), zvrsti arhivskega gradiva, natančen opis nastanka gradiva (historiat) ter slednjič jezik in pisavo, v kate- rem je gradivo napisano. Sledi natančen in pregleden popis vsebine škatel in posameznih dokumentov, kar bo bodočim raziskovalcem znatno olajšalo delo. Gre seveda le za popis. Gradivo sâmo se še zmerom hrani v prostorih obravnavnih župnij. S popisom knjižne- ga gradiva župnije Prevalje se delo konča. Čeprav bi bralcu pri uporabi dela še kako prav prišlo tudi imen- sko ali/in krajevno kazalo, tega ob koncu ne najdemo. Kljub temu je treba reči, da je delo zelo uporabno, še posebej, ker je avtor – vsaj kar se tiče gradiva po ome- njenih župnijah – dobesedno oral ledino. Skitkova monografija Guštanj in Kotlje skozi sred- nji in zgodnji novi vek je drugačne vrste besedilo. Gre za podrobno zgodovino srednjeveškega Gušta- nja (današnjih Raven) in njegove okolice. V izdelavo celotnega besedila s prilogami je Skitek očitno vlo- žil ogromno dela in časa. Njegovo besedilo je tako opremljeno s številnim slikovnim gradivom, tabe- lami, seznamom virov in literature ter krajevnim in osebnim kazalom. Ne gre torej le za obravnavo kra- ja samega, temveč tudi za gradove v trgu in okoli- ci, gospostvo Guštanj, opis prizadevanj posameznih plemičev in drugih gospoščin za pridobitev pravice do lastnega sodišča, trško sodišče in oblasti, grb trga Guštanj ter grbe domačih plemiških rodbin (Gu- štanjski, Gačnik/Schlangenburg ter Pauer/Bauer). Skitek v posebnem poglavju obravnava podložnike guštanjskega urada, razdeljenega na več poduradov oz. revirjev, kot so jih poimenovali v urbarjih. V istem poglavju preuči različne dajatve podložnikov glede na urbarje iz različnih let, in sicer 1524, 1570, 1571 ter 1588. Zatem Skitek piše o razmerah v Kotljah (jugo- vzhodno od Guštanja). Najprej povzame krajevno zgodovino, zatem pa obravnava podelitve in prodaje raznih tamkajšnjih posesti, natančneje na območju Kotelj, Brdinj, Selovca in Križnega vrha. Nekaj vrstic nameni tudi koteljskim podložnikom. Ti so po nje- govih ugotovitvah imeli nekatere posebne ugodno- sti. Tako so lahko svobodno zapustili svoje kmetije, upravitelj koteljskega urada pa je v takem primeru prejel le 60 pfenigov. Naslednje poglavje je namenjeno župniji Gu- štanj. Skitek povzame njeno zgodovino, nato pa se posveti kupoprodajnim listinam v zvezi z njo, sporu s pliberško gospoščino glede ribolovnih pravic, pod- ložnikom guštanjske župnije ter tamkajšnjim duhov- nikom in duhovnim poklicem skozi zgodovino. Kot ugotavlja, so v župniji obstajale tudi tri bratovščine, in sicer bratovščina sv. Rešnjega telesa, bratovščina Naše ljube Gospe in sv. Barbare ter bratovščina sv. Nikolaja. Zatem se avtor posveti ohranjeni srednje- veški oziroma poznosrednjeveški sakralni kulturni dediščini. Že na samem začetku poglavja pove, da v naslednjih vrsticah ne bo šlo za klasični zgodovinski oz. umetnostnozgodovinski popis cerkva, temveč bo pri cerkvenih objektih izpostavljena njihova pojav- nost v srednjeveških dokumentih. Nato so dodane še tiste njihove značilnosti, na podlagi katerih jih sploh lahko uvrstimo med srednjeveške oziroma pozno- srednjeveške objekte. Avtor obravnava cerkev Device Marije na jezeru, cerkev sv. Egidija, cerkev sv. Antona Puščavnika, cerkev sv. Barbare v Zagradu, cerkev sv. Janeza Krstnika na Poljani, cerkev sv. Volbenka na Lešah, cerkev sv. Ane na Lešah in cerkev sv. Lenarta na Platu. Posebno pozornost nameni še grbom v cer- kvi sv. Egidija. Podobno poglavje je napisano tudi o vikariatu v Kotljah. Skitek najprej obravnava njegovo zgodovi- no, zatem pa posamezne cerkve: cerkev sv. Marjete Antiohijske, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, cer- kev sv. Roka in Boštjana na Selah, cerkev sv. Neže na Vrhah ter cerkev sv. Frančiška (kot piše avtor, gre verjetno za Frančiška Asiškega) na Strčkovem brito- fu. Vse naštete cerkve obstajajo (z izjemo zadnje) še dandanes. Po sklepnem poglavju sledijo – kot že rečeno – seznami arhivskih virov, objavljenih virov, literature, internetnega gradiva, ustnih virov ter slike nekaterih 193 2021 OCENE IN POROČILA, 191–193 pomembnejših listin, grbov in pečatov. Kot zaklju- čuje avtor, je predvsem raziskava arhivskega gradi- va med drugim pokazala, da so nekateri guštanjski dvorci, za katere se je domnevalo, da so nastali šele v 16. stoletju, dejansko precej starejši. Prav tako je arhivsko gradivo razkrilo pestro dogajanje v guštanj- skem trgu. Tam je Skitek odkril obstoj prvih cehov že leta 1609, dopušča pa tudi možnost, da so cehovska združenja obstajala že prej. Moramo se torej strinja- ti z recenzentoma Janezom Höflerjem in Tonetom Ravnikarjem, da je Skitek z neumornimi raziskava- mi do tedaj neznanega arhivskega arhiva v Celov- cu, Vidmu (Udine), Gradcu, Mariboru in Ljubljani (skupaj z župnijskimi arhivi v Libeličah, Kotljah in na Prevaljah) razkril mnoge nove dragocene zgodo- vinske podatke in si zaradi tega zasluži vso pohvalo. Slovenska Koroška je s pričujočo monografijo dobila izvrstno in celovito študijo. Skitkove raziskave so še toliko pomembnejše za- radi dejstva, da se je o starejši zgodovini Koroške, ki je po plebiscitu leta 1920 ostala na slovenski (jugoslo- vanski) strani meje, pisalo izredno malo. Medtem ko avstrijski zgodovinarji dogajanja na slovenski strani meje niso podrobneje preučevali, je bilo slovenskih zgodovinarjev, ki bi pisali na to temo, le za vzorec. Kot prvega je treba izpostaviti Matjaža Bizjaka, ki je leta 2008 pisal o teritorialno-posestnem razvoju gospostva Pliberk. Omenjeno besedilo se je nanašalo tudi na slovensko ozemlje. Drugi je leta 2011 o tem pisal Martin Bele, in sicer v svojem delu o rodbini Trušenjskih in njenih posestvih. Oba prispevka sta izšla ravno v Kroniki. Pred kratkim (leta 2018) je izšla tudi knjiga Toneta Ravnikarja z naslovom Slo- venj Gradec v srednjem veku, ki se je prav tako doti- kala dogajanja na današnjem slovenskem Koroškem. Ob vsem povedanem je Skitkovo delo še toliko bolj dragocen prispevek k raziskavam starejše zgodovine slovenske Koroške, ki bo v veliko pomoč kasnejšim raziskovalcem. Martin Bele