p°žtmna plaeana v gotovini
Jlbb- p^taie i gmppo Cena 40 lir
TRST, nedelja 19. februarja 1961
Leto XVII. - št. 43 (4817)
' čigavem imenu?
t
°riH m° vŽe večkrat sto-danes	tudi
našega I1rir,prvi, strani ‘oerafit. , dnevnika fo-
£edila treh vlj*n?kega be' Posebnega K^wih členov fih se bn ,f ta’ 0 kate-Pimu na "epetno jutri v niu jugncil8 em zaseda-SKega' ?vansko-italijan-
t^Pravikjeffannga °dbora *>ede na °. Pa tudi ne Senjem ^edanje so o-Wo ‘ f^.zelo važni
0Vlr‘i2ma nmt- ofenzive ?	Slovencem
fe&2ive iri Pravicam, o-jPfenienilo se načrtno ffeti3aJnaobllko škva-
tl ®tanovp v. na na'
klicih p«
bo
fizičm
ulicah
na izved-
^r°(ineleS genocida naše Svilno Spn?stl- Saj je «?1 Andrei n i naš pisa' f!°ranom.3 ®udal: «’s™t ? ianašnHh eni stvamo tTeba nlr\ raz,merah, da Pa^ču nn ^kem poko-Puti brs Sv. Ani izko-11-000 ’n^.man? kakšnih j}*nii množi* Pr°hov za
*°Wa T t pok°l ali
če L mn°P°. mnogo ,0tfd' tudi tl Padete sl i7naio za n ?lovani’ ki , Privzeti Jfflane, ker on°o % l l}alija,nsko go->oiZ5° le bilo na-g°Pniki
k*renn -t
-	— na-
šo nekaj takega
Soli Povedali kl„ niE0 še ni nlajo dali> da se ne ČUčeiL ?Jlm P°koj-n3o J?'. ko je dejal, r“ ° risa! z zemlje!
n.^todo
?tenzive
/p način take
«■»)£
S*i
| čep
k dl^n° juvno obsta-
7‘ ves Tret 4, uieJ 0D’
Se nadal' • '*BUionst.ki. ie genooid-‘■Je	organizi
ofenziva
?tt or&n»r iAllta! J defc.ki Je
nadaljuje in
dr*-'‘jevi J-J^a kljub ko-& križe PrePovedi se ne tiin četnonct je d°ka-»«* ripj; nna «spre-iJfarrio^. oe® onstraci j a s
°krogSU^2icah v ter	P°
v
M
5°rzp
S* ^^čeiajšni; že
«8?1)0 5uiievinje k&-
SS ž°lah in S sred-
‘ h-ni Proti rtPoskus zb» blih. Ta dvojezičnosti
iZ Je bi? za bud-
&? i« iavn anovlien
2etlSestaS° / naPO-«ivLkoin šklJan Pred
je nJa, Ni»J rističnega • m zn&na J"0Va sestava iaed,nnmi Jeg0Ve člane bitJ ^ni konvte'jesPre-pj° Je dotmiSar- NeP°-
5Va odbor lan°’ da
obsije zgodi in -V 2a vse-t» ]a]o. T dl!° m kar vsi S^bor vkljub temu bste naj toS Ja in dela-stori'iCaki zločin °Značimo
^ Pa ngd obsojajo,
<f° .Poč^0to! Tisti, ki *o«b t Proti °,.se hvalilo iPamposeb:
Proti i 't 41 ’
‘aapfJehnegaV?ta<niu do'
Prav k°t vi ltatuta nič Pot" zaradi68. Trst, kajti
statut«6 ,pr°H
fi^tanol^ je bil i0 '■ Predsta- več:
sedi-
histiA ed noK i 1 ki so is>e o&taiki govi-6tJ^Sa . "Zlve. kakršna
Prun ki '^5rueo
ki
mserv, 1 lrria 7 5, sarni-oijami^ tiru -- nal°g° po Udi i. Pred mterven-v°dit avnithi zh?	in
1;jp i borb0 borovanji — Pravf^uta ?rotl izvaja-da Jn tudi tu
bi,
Jk a "sega govorijo Uspier?aibolj /stf- In še Hghi ^ovinistično
Je na stavnik. a Pr- Barto-
li, si upa celo javno zahtevati revizijo ne samo statuta, temveč vsega memoranduma in še mirovne pogodbe povrh.
No, če si podrobneje o-gledamo, kako je s to zadevo znotraj samih političnih gibanj, lahko ugotovimo da gre za take njihove predstavnike, ki pripadajo desnim in najbolj desnim krilom in ki so — ker je pač žabo zelo lahko nagovoriti, naj skoči v vodo — na javno sklicanih sestankih kaj radi in kmalu takoj pristali na «patriotične dokaze* raznih fašističnih kaporjo-nov in celo samega bivšega nacističnega župana a-li pa so «borbenim» besedam takih «patriotov» zlahka in sentimentalno nasedli. Gre torej za predstavnike tržaških bolj ali manj nacionalističnih strank, ki se nikoli niso do kraja prepričali, da je bil fašizem za vso Italijo, še prav posebej pa za Trst, prava nacionalna nesreča, ki se ne bi smela niti v drugačni obliki, niti pod drugačnim imenom ponoviti nikoli in nikdar več.
Vprašamo se torej, kolik del prebivalstva predstavljajo v Trstu in v vsej državi fašisti in desna krila omenjenih strank? Mar imajo pravico govoriti v imenu vse Italije in vsega Trsta? In če naj se lotimo številk na pr. na podlagi dosedanjih volitev, potem lahko izračunamo, da je ta njihov «ves» Trst le nekaj čez deset odstotkov fašistov skih volivcev in njihovih trabantov iz drugih strank.
Najnovejši dokaz za to našo trditev pa je stališče, ki ga je v petek zavzelo glasilo italijanskega dela Katoliške akcije, ki je jasno zapisalo, da je treba posebni statut v celoti izvajati. Kaj pomeni za vladno stranko Katoliška akcija po številčnem in po političnem vplivu pa je menda vsakomur jasno. Očitno je namreč, da je njeno glasilo končno moralo ugotoviti, da ofenzi-i a proti statutu vodi v nemogočo politiko revizije mednarodnih sporazumov, poulične manifestacije v Trstu pa v pogrome proti Slovencem.
Ni dvoma, da nekaj takega ne vidijo tudi druge stranke, ki pravijo da niso fašistične. Potrebno je le, da čimprej zavzamejo
2 Gli /appartenenti al gruppo etnico jugoslavo nella zona ammimstrata daU’Italia e gli appartenenti al gruppo etnico italiano nella zona amministrata dalla Jugoslavia godranno della paritd di diritti e di trattamento con gli altri abitanti delle dure zone,
Ouesta parita implica che essi godranno:
n) deJIa ugoaglianza con gli altri cittadini riguardo ai diritti politici e civili, nondhe agli altri diritti dell’uomo e liberta fondamentali garantiti daLFart. 1;
b) di uguali diritti nel conseguimento e neLPesercizio dei pubblici servizi, funzioni, pro-fessioni ed onori;
c) della uguaglianza di accesso agli ufBci pubblici ed amministrativi; a questo rigirardo le arnrainistrazioni italiane e jugoslava saranno guidate dal principio di facihtare, rispettiva-mente al gruppo etnico jugoslavo ed al gruppo etnico italiano sotto la loro ammiuistrazione, una equa rappresentanza nelle cariche amministrative e specialmente in quei campi, quali . Tispettorato delle scuole, in cui gli interessi di tali abitanti sono particolarmente in causa;
d) dell’uguaglianza di trattamento nell’esercizio dei loro mestieri o professioni neH’agri-coltura, nel commercio, nelTindustria o in ogni altro campo, e nelPorganizzare e dirigere as-sociazioni e organismi economici per questo scopo. Tale uguaglianza di trattamento riguar-dera anche la tassazione. A questo riguardo coloro che esercitano attualmente un mestiere od una professione e non posseggono il diploma o certificato preseritto per 1’esercizio di tale attiviti, avranno quattro anni di tempo dalla data della parafatura del presente Memorandum d’Intesa per conseguire il necessario diploma o certificato. Ai predetti non verra imnedito 1’esercizio del loro mestiere o professione in conseguenza della mancanza dei prescrilti titoli, Salvo che essi abbiano omesso di conseguirli nel predetto termine di quattro anni;
e) delPuguaglianza di trattamento nelTuso delle lignue come e precisato al successivo ^rticolo 5;
f) uguaglianza con gli altri cittadini nel settore delPassistenza sociale e delle pensioni (indennita malattia, pensioni vecchiaia e invalidita, incluse invalidka causate dalla guerra « pensioni ai congiunti dei caduti in guerra).
3. L/incitamento alPodio nazionale e razziale nelle due zone e proibito e qualsiasi atto del genere Sara punilo,
S. Gli appartenenti al gruppo etnico jugoslavo nella zona amministrata dalPItalia e gli appartenenti al gruppo etnico italiano nella zona amministrata dalla Jugoslavia saranno li-beri di usare la loro lingua nei loro rapporti personali ed ufficiali con le Autorita amministrative e giudiziarie delle due zone. Essi avranno il diritto di ricevere risposta nella loro stessa lingua da parte delle Autorita; nelle risposte verbali, direttamente o per il tramite di un interprete; nella ccrrispondenza, almeno una traduzione delle risposte dovra essere lornita dalle Autorita.
Gli atti pubblici concernenti gli appartenenti ai due gruppo etnici, comprese le sentenze dei Tribunali, saranno accompagnati da una traduzione nelJa rispettiva lingua. Lo stesso principio si applichera agli avvisi ufficiali, alle pubbliche ordinanze ed alle pubblicazioni vf-ficiali,
Nella zona sotto Tamrninistraziop italiana le iserizioni sugli enti pubblici ed i nomi delle localita e delle strade saranno nelJa lingua del gruppo etnico jugoslavo, oltre che nella lingua dell’Autorita amministratrice, in quei distretti elettorali del Comune di Trieste e negli altri Comuni nei quali gli appartenenti al detto gruppo etnico costituiscono un elemento rilevante (almeno un quarto) della popolazione; nei Comuni della zona sotto ataministrazione jugoslava, dove gli appartenenti al gruppo etnico italiano costituiscono un elemento rilevante (almeno un quarto) della popolazione, tali iserizioni e tali nomi saranno in italiano, oltre che nella lingua della Autorita amministratrice.
Po objavi odprtega pisma slovenskega dijaka italijanskemu tudi v italijanskem jeziku, smo prejeli Številne izjave, v katerih so nam čitatelji sporočali, da smo jim napravili koristno uslugo, ker so pismo lahko pokazali svojim italijanskim prijateljem in znancem ter jim na ta način omogočili, da so točno izvedeli, za kaj pravzaprav gre pri izvajanju posebnega statuta in tako imenovane dvojezičnosti. Zaradi tega objavljamo danes fotografijo členov 2, 3 in 5 posebnega statuta, ki je bil objavljen v reviji «Documenti di vita italiana*, (v Številki za december 1954), ki jo izdaja predsedstvo rimske vlade. Tako bodo naši čitatelji lahko ponovno kazali svojim italijanskim znancem, kako se točno glasijo določbe londonskega sporazuma, proti katerim so faSisti in ostali šovinisti priredili protislovenske rasistične demonstracije in napade na
naše u stanove.
Italija
Kairo: ZDA so glavni krivec za stanje v Kongu ZDA v poročilu odbora za dobre usluge
Lumumbova žena in drugih 42 oseb prišlo z letalom OZN v Stanleyville - Izjave maroškega generala Kettanija - Razdejano ameriško poslaništvo v Djakarti
čil, da je
Hammarskjoeldov predstavnik Dajal je prošnjo sprejel in dal na razpola-
r Twn/-.r Tvtrrr t i? ir  predstavnik OZN je sporo
LEOPOLDVILLE, lik rrais ^ ^ letalom
, soproga Lumum P	kongoške
OZN v Stanleyville, kjer je seaez	h ^
vlade. Bila je v skupini J ^^^viilu zaprosili približno polovica otrok, ki so	^ evakuacijo	v
za zaščito Združenih naro	nristaši	Lumumbe,
Stanleyville,_ kjer, so prijatelji in prigtasi wimumoe.
eo posebno letalo OZN. Prtljago bodo pripeljali z drugim letalom V skupini so tudi družinski člani Okita in Mpo-la Vso noč so bili v taborišču malajskih čet v Leopold villu.
Danes so sporočili, da je malajska vlada sprejela prošnjo Hammarskjoelda, naj pošlje še drugih 800 mož v Kongo. Sedaj bo v Kongu skupno 1413 malajskih vojakov. Celotno število vojakov OZN bo s tem znašalo 17,453 mož. Prve dni marca pa bo število padlo na manj kakor 15.000.
Vlada Malija je sklenila navezati diplomatske odnose z vlado Gizenge, ki jo bo odslej imela za edino zakonito vlado Konga. Sklenila je tudi priznati začasno alžirsko vlado in navezati z njo diplomatske odnose.
Maroški general Kettam je v Parizu ob povratku iz Konga izjavil med drugim: «Po sedemmesečnem bivanju v Kongu, kamor ne vem, ali se bom kdaj vrnil, lahko rečem, da je ta dežela danes na razpotju in da je mir odvisen od Kongožanov.
/
usluge# m srečno pot, Mi»ter!»
Toda da bo to mogoče, je potrebno, da OZN nudi velikodušno materialno in moralno pomoč. Cete Združenih narodov morajo ostati v Kongu. Bila bi napaka u-makniti jih, ker so sedaj edine, ki lahko preprečijo pokole med nasprotnimi plemeni.*
O smrti Lumumbe je Ket-tani izjavil samo, da OZN vodi preiskavo. «Vse kar lahko rečem, je dodal Kettani, je to, da Lumumba ni bil komunist in da so njegovi pristaši zelo številni.* Kettani je potrdil, da se bo 3300 maroških vojakov, ki so v Kongu, vrnilo v domovino prihodnji teden.
Komentator kairskega radia je prebral dolg dokument proti ZDA, v katerem je med drugim rečeno: 1. Od ustanovitve republike Kongo so ZDA in zahodne imperialistične države sklenile poveriti Belgiji in Franciji nalogo dobavljanja orožja prostovoljcem, ZDA pa skrbijo za finančna sredstva. 2. ZDA so obljubile, da bodo vodile dejavnost glavnega tajnika OZN na tak način, da bo služila interesom imperializma. 3. Ameriški imperializem je napotil svojega agenta Kasa-vubuja, da je izročil Lumum-bo Combeju, zato da ga umorijo. 4. Američani so obljubili Combeju, da ne bo kaznovan. 5. Nenehno dobavlja-
nje orožja Combeju povzroča veliko zaskrbljenost v vseh afriških neodvisnih državah. 6. Odgovorni krogi v Kairu so mnenja, da je ta imperialistična intervencija odkrito vmešavanje v notranje zadeve Konga po ameriškem imperializmu, 7. Izjave ameriških voditeljev o zatrjevani nevarni vlogi Z AR v Kongu imajo namen potisniti v pozabo, da je ameriški imperalizem prvi krivec za umor Lumumbe. 8. Ves svet je lahko ugotovil zločin, ki so ga izvršile ZDA, in dejstvo, da je ameriški imperializem iste narave kakor francoski in belgijski.
Posvetovalni odbor za Kongo, ki se je sestal pod predsedstvom Hammarskjoelda, je razpravljal o dveh poročilih odbora OZN za dobre usluge, in sicer o poročilu, ki vsebuje priporočila za rešitev kongoške krize, ter o poročilu, ki se tiče smrti Lumumbe. Sklenili so, da bodo obe poročili objavili, tako da bodo člani Varnostnega sveta, ko se bo v ponedeljek spet sestal, lahko zavzeli stališče do teh poročil. V posvetovalnem odboru OZN za Kongo so predstavniki držav, ki imajo čete v OZN, odbor za dobre usluge, ki je sedaj v Kongu, pa je podrejen temu odboru.
Med člani posvetovalnega odbora so nastala nesoglasja
v zvezi z zaključki poročila o položaju v Kongu. Zlasti so se uprlj predstavniki Maroka in Gane tem zaključkom, ki v glavnem zagovarjajo ameriško in Hammar-skjoeldovo tezo. Drugo poročilo, ki se tiče smrti Lumumbe, pa ne prinaša novih elementov.
Clan posvetovalnega odbora je izjavil da poročilo o položaju v Kongu velja kot odraz osebnega mnenja članov odbora za dobre usluge in v ničemer ne veže njihovih vlad.
V poučenih krogih pravijo, da odbor za dobre usluge priporoča Hammarskjoeldu, naj bi se zavzel za uvedbo federalnega sistema v Kongu. Rečeno je, da mora OZN delo-vafi na podlagi »temeljnega zakona* t. j. ustave Konga, k: pa ga ZDA in njih agenti po svoje tolmačijo. Glede tega je znano, da je tudi Ken-nedy izjavil, da priznava zakonitost Kasavubujevega u-krepa, kar se tiče odstranitve Lumumbe in imenovanja Ilea za predsednika vlade.
Omenjeno poročilo priporoča razširitev Ileove «vlade» v koalicijsko vlado. Poročilo pravi, da je sam Ileo v ta namen pustil šest mest praznih, ki bi jih lahko zavzeli člani «bivših Lumumbi naklonjenih strank*.
Dalje zahteva poročilo, naj
se kongoška vojska izolira od politike, in to bi lahko napravil državni odbor za o-brambo pod oblastjo osrednje kongoške oblasti ob sodelovanju z OZN. Odbor za dobre usluge ne omenja morebitne sestave odbora za o-brambo, toda verjetno bi mu predsedoval Kasavubu in v njem bi bil tudi Mobutu.
Poročilo, ki je bilo pozneje objavljeno, v glavnem potrjuje, kar so že povedali v krogih OZN. Dalje pravi poročilo, da je treba takoj ustaviti vojaške operacije v Ka-tangi in v drugih pokrajinah, da se prepreči nevarnost državljanske vojne, ki bi se lahko spremenila v vojno med posameznimi plemeni. Preprečiti je treba tudi sleherni poizkus vojaške rešitve sedanje krize, tudi da se onemogoči tuja vojaška intervencija.
Poročilo pravi nato, da bi bilo treba sklicati konferenco najvišjih predstavnikov na nevtralnem ozemlju in po potrebi izven Konga, da se sporazumejo o spremembi ustave glede strukture Konga. Te spremembe bi morale vsebovati večjo decentralizacijo oblasti osrednje vlade. Na koncu pravi poročilo, da bi po ponovnem sklicanju parlamenta morali vsi člani parlamenta dobiti zaščito OZN,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na zborovanju demokrist-janskih žena v Rapallu je predsednik vlade Fanfani i-mel govor, ki je v italijanski politični javnosti imel precejšen odmev. V tem govoru je Fanfani zlasti poudaril potrebo po novi politiki na gospodarskem in socialnem področju in prvič javno podprl politiko tajnika KD Mora _ n zvezi z reševanjem vprašanja krajevnih uprav, kjer je prišlo do prvih primerov sodelovanja med KX) in socialisti. Govor so pozdravili zlasti socialdemokrati in republikanci, pozitivno so ga o cenili tudi socialisti, proti njemu pa so nastopili liberalci, monarhisti in fašisti; monarhisti so celo predložili v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj Fanfani pojasni smisel svojega govora, hkrati pa so napovedali, da bodo od sedaj dalje stopili v opozicijo proti sedanji vladi, ker je po njihovem mnenju očitno, da Fanfani pripravlja sodelovanje s socialisti tudi v okviru vladne politike.
V preteklem tednu se je povečala tudi ofenziva demo-knstjanske desnice proti sedanjemu vodstvu stranke, predvsem pa proti njenemu tajniku Moru. Ta ofenziva je v zvezi s sestavo občinskih in pokrajinskih odborov v Milanu, Genovi, La Spezii, Firencah in n drugih manjših centrih, kjer so upravne odbore sestavili skupno s socialisti. S tem v zvezi se celo govori, da se ustanavlja nova struja znotraj KD, tako imenovana «centristična koncentracija» (dejansko koncentracija desnega centra), ki naj bi vključevala vidnejše prvake KD, kakršni so n. pr. Pic-cioni, Andreotti, Pella, Gonel-la, Scelba in celo Tambroni. Ta koncentracija namerava voditi borbo proti sedanjemu vodstvu stranke pod pretvezo, da je njena politika v nasprot. ju s sklepi kongresa v Firencah, dejansko pa gre za borbo proti vsakršnemu sodelovanju med KD in socialisti. Moč te «koncentracije» cenijo na kakih trideset članov glavnega odbora KD, od skupnih 140 članov; vendar pa je njena dejanka moč neprimerno manjša, ker je notranje
razcepljena, in ker obstaja med vodilnimi osebnostmi precejšnja rivaliteta: vsakdo izmed njih bi hotel igrati vodilno vlogo. Težko si je namreč zamisliti to ekoncentraci-jo», ki naj bi vključeval a po tej strani Scelbo, po drugi strani pa izrazito fašistično nastrojenega Tambronija!
Glavna bitka bi morala biti na bližnjem zasedanju plovnega odbora KD, ki bo jutri. Menili so, da bo do prve bitke prišle že na zborovanju demokristjanskih poslancev, ki je bilo pretekli četrtek; vmdar je ta bitka v glavnem izostala- nobeden od omenjeno, nasprotnikov Mora ni odprl ust, ker so verjetno menili, da zbor poslancev ni najprimernejši forum za politični napad na tajnika KD.
V poslanski zbornici je vlada morala odgovarjati na vprašanje poslancev, ki so kritizirali njeno zadržanje v zvezi z dogodki v Kongu in zadržanje italijanske delegacije pri OZN — dogodki ki so privedli do barbarskega umora predsednika kongoške vlude Lumumbe in njegovih dveh sodelavcev. Ves teden so poslanci razpravljali, pretekli petek pa zaključili sploš-šno razpravo o vladnem petletnem načrtu za razvoj italijanskega kmetijstva. Zdi se. da bo kljub številnim kritikam poslancev vseh parlamentarnih skupin, predvsem pa socialistov, komunistov in fašistov, zbornica le odobrila vladni načrt, ker ga, z raznimi popravki, nameravajo podpreti tudi socialdemokrati in republikanci.
Kar zadeva deželno vlado na Siciliji, ki jo podpirajo tudi fašisti, si vodstvo KD prizadeva prepričati svoje levo krilo, da še niso dozoreli pogoji za likvidacijo te vlade, toda leva struja KD na Siciliji se s tem nikakor noče sprijazniti. Prišli so celo v Rim in vztrajno zagovarjali svoje stališče; do danes pa še ne vemo s kakšnim uspehom.
umor
V preteklem tednu je ves svobodoljuben svet pretresla novica o zločinskem umoru predsednika kongoške vlade Lumumbe, predsednika kongo. škega senata OJcita in obramb nega ministra Mpola. To novi' co je cinično sporočil Combe-jev «minister» v Elizabethvil-lu eno uro pred začetkom zasedanja Varnostnega sveta v Ne\v Yorku. V poročilu je bito tudi rečeno, da so Lumum-ba in njegova dva tovariša zbežali iz zapora ter da so jih ubili epripadniki plemena, ki je bilo ogorčeno nad njimi«, ter da «imena vasi in kraja, kjer je Lumumba pokopan, ne bodo objavili».
Svet je obstrmel ob tolikšnem cinizmu in spontano se je ljudstvo dvignilo, da z demonstracijami proti Belgiji, ZDA in Franciji izpriča svoje ogorčenje proti tako gnusnemu zločinu, kakršnih že dolgo ni bilo v zgodovini. V Kairu so demonstranti zažgali belpij. sko veleposlaništvo, v Beogra. du so belgijsko veleposlaniš-
tvo razdejali. Tudi v Moskvi je policija le s težavo zadržala razjarjene demonstrante, da niso opustošili belgijskega veleposlaništva. Demonstracije so bile tudi v Parizu in celo v Bruslju, dalje po številnih afriških in azijskih prestolnicah in mestih.
Vzporedno z vsemi temi demonstracijami pa so mnopi državniki, zlasti v Aziji in Afriki in v prestolnicah nevezanih držav, izrazili veliko za. skrbljenost, ker je pač jasno da umor ni bil naperjen samo proti osebnosti Lumumbe in proti neodvisnosti Konga, tem. več tudi proti političnemu raz. voj u še odvisnih afriških dežel in proti izboljšanju mednarodnih. odnosov.
Pri vsem tem se je ogorčenje mnogih spontano obrnilo tudi proti glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu in poveljstvu OZN v Kongu. Saj je Hammarskjoeld s pomočjo svojega poveljstva v Kongu od vsega začetka deloval v na. sprolju z navodili resolucij Varnostnega sveta in je od vsega začetka ignoriral zakonito kongoško vlado ter pripomogel, da so se okrepili raz. ni uzurpatorji in izdajalci ter ameriški in belgijski agenti, kakor so Kasavubu, Mobutu, Combe in Kalondži. Zato ima Hammarskjoeld zelo veliko odgovornost za umor Lumum. be in za poslabšani položaj v Kongu. On je s svojim poveljstvom v Kongu kriv, da se vedno bolj širi belgijska in francoska intervencija v Kongu. Povsem razumljivo je, da se je pritika mnogih predstav. nifcov mnogih azijskih in afri. ških držav obrnila proti njemu. Sovjetska zveza pa je spo. ročila, da ga ne priznava več kot tajnika OZN in bo prekinila vse odnose z njim. Predstavnik zakonite kongoške vla. de v New Torku je izjavil, da je Hammarskjoeld celo vedel že januarja za smrt Lumumbe. Vsem je namreč jasno, da je bila novica o «begu» Lumumbe izmišljena, in številne priče govorijo, da so ga ubili, takoj ko so ga z letalom pripeljali v Katango. In kako naj ne bi bilo poveljstvo OZN sokrivo tega grozotnega zločina, ko ni nič storilo, da bi preprečilo ugrabitev Lumumbe in njegovo izročitev krvniku Combeju. Pred očmi vojakov OZN so v Elizabethvtllu Lumumbo zverinsko pretepali.
Toda kolonialisti in imperialisti so s tem zločinom dosegli prav nasprotno, kar so hoteli. Z umorom Lumumbe »e je ideja za res neodvisni Kongo še bovj okrepila in z njo vse sile, ki se za to idejo borijo. Nehru je poudaril, da je mrtvi Lumumba mnogo močnejši kakor je bil živi Lumumba.
Na seji Varnostnega sveta So številni govorniki ponovili zahtevo za odstop Hammarskjoelda ter strogo preiskavo, da se krivci postavijo pred mednarodno sodišče v okviru zakona za vojne zločine. Hkrati so številne države sporočile kongoški vladi v Stanlegvillu, ki ji predseduje Antoine Gizenga, da jo priznavajo krt edino zakoni-sto vlado Konga. To je storila tudi Juposlavija, ki je že prej priznavala to vlado kot edino zakonito vlado. Predsednik Tito je izjavil, da zadene moralna odgovornost za umor Lumumbe Združene narode, glavni krivci pa so belgijski kolonizatorji, ker so Combe, Mobutu Kasavubu irt drugi samo slepo orodje v njihovih rikah. Dodal je, da bo mrtvi Lumumba še nevarnejši za koristi tistih, ki bi radi še dalje držali afriške narode v kolonialnem suženjstvu.
Toda Hammarskjoeld s pomočjo ZDA in ostalih kolonialistov še dalje spletkari proti pravi neodvisnosti Konga. Zahteval je razorožitev «vojaških formacij» v Kongu in predlagal, naj bi nato «iskali pot k sporazumu med posameznimi sprtimi strankami». K seji Varnostnega sveta je bil povabljen tudi predstavnik Kasavubuja, do-čim so ZDA, kakor je znano, svoj čas izsilile pri svoji večini, da ni priznala predstavnikov zakonite kongoške vlade. Katere evojaške formacije« hoče Hammarskjoeld razorožiti, pa je jasno. Dodati moramo namreč, da se je u-tvara, da bodo ZDA v bistvu menjale svojo politiko v Kongu, razblinila. Novi predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil da je »edina zakonita o-blast, ki je pooblaščena zastopati ves Kongo, vlada, ki je bila ustanovljena na podlagi mandata, katerega ji je poveril predsednik Kasavubu«. Dodal je, da je razširitev osnove te »vlade* Kasavu. bujevo vprašanje, ki ga je tre. ba proučiti, m da o tem sedaj razpravljajo v Leopold-villu in New Yorku. V tem smislu je obrazložil ameriško stališče tudi ameriški delegat v OZN Stevenson, in v tem smislu sedaj deluje Hammarskjoeld.
Pri vsem tem je tudi žalostno, da skupina nekaterih bivših francoskih kolonij, ki so lani postale neodvisne, še dalje v marsičem nastopa ob strani kolonizatorjev in imperialistov. Prav s pomočjo teh držav Francozi, Belgijci in A-meričani lahko dobijo potrebno večino v OZN, kar se tiče Konga. Omenjene države so namreč gospodarsko še pre-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PFimorsTcT *fnevmk
19. februarjaj;
Za
slovensko
skupnost
V volilnem programu demokratične liste na Repenta-bru je poudarjeno, da bodo kandidati storili vse za ustvaritev pogojev, ki naj privedejo do enotnosti Slovencev v borbi za njihove narodnostne, kulturne in jezikovne pravice. Ta postavka je v čistem demokratičnem duhu najdoslednejša obveznost vse zadnje volilne kampanje.
Zakaj je potrebna enotnost Slovencev? Tega vprašanja ni treba obravnavati, ker je če razvidno iz najrazličnejših dogodkov, ki so se v zadnjem času razvijali na škodo slovenskega življa in še posebno, kar se je pripetilo v prvih desetih dneh tega žalostnega februarja, s strani odgovornih ali neodgovornih elementov, ki so s starimi fašističnimi metodami napadali slovenske ustanove in ljudstvo. Iz tega je razvidna nujnost slovenske skupnosti prav v tistem duhu, ki je omenjen v programu repentaborske občine.
Tudi če bi preko ene same noči, in sicer od danes do jutri, uresničili tako skupnost, bi bilo še vedno prepozno. Enotnost Ulove tičev je preko političnih in ideoloških sporov ali nesporazumov po mojem mnenju klila, zorela in s časom tudi dozorela že izza zadnjih mesecev I. 1953. Spominjam se zelo živahnih diskusij in tudi od ene ali druge strani postavljenih več ali manj dobrih predlogov. Začeli so se tudi skupni razgovori za najrazličnejše skupne pobude, ki so na žalost ostale na papirju. Začele so se s časom tudi razne skupne manifestacije tn prireditve, seveda, ne morem si tolmačiti, zakaj so bile samo v lokalnem, zelo ozkem merilu.
Ce posežemo s spominom v 1954. leto, doženemo, da so v tem letu nastale bolj učinkovite skupne pobude, ker se je v tej dobi pojavila neka laška mladinska ustanova, katera si je zastavila program osvajanja naših kulturnih domov. Iz tega leta beležimo bolj konkretne skupne nastope, ko se res ostvarjajo uspele prireditve in razne jubilejne proslave, med katerimi je pomembno označiti res uspelo slavljenje obletnice borščanske šole.
Iz takih dogodkov, ki so nadalje od časa do časa segali tja do l. 1956, kakor tudi iz diskusij, ki so se takrat razvijale, iz priprave neuspelega, oziroma, neskli-canega občnega zbora SHLP, ki naj bi se razvijal z geslom «Za slovensko skupnosti, je bilo pričakovati, da bi kulturne organizacije imele skupni enotni občni zbor. Znano je, da so posebno ob tistem času bili napravljeni uspešnejši koraki v zaželeno skupnost, ki na žalost ni prišla, čeprav so Slovenci čutili neko nevarnost ob političnem razvoju tiste dobe. Iz teh razlogov si lahko človek misli, da vodstva niso storila najpotrebnejšega, da bi res prišli do skupnosti. Dokaz temu je, da ljudstvo bodisi v mestu ali na podeželju, ni postavljalo problemov:	«to je
naše in ne vaše«, ali pa, da je ena ali druga skupina številnejša. Takrat je ljudstvo postavljalo stvar tako: «To je naše, mi smo vsi bratje, ki moramo skupno delovati in s tern prikazati, da smo tu doma ter da smo zedinjeni pripravljeni zahtevati in braniti naše pravice». Tako je bilo ozračje med Slovenci l. 1956. Taka Volja mora vladati med nami tudi v teh res težkih dneh, da se pripravimo, kakor pravi dr. Dekleva, ena učinkovitejše delo«.
K zamisli ali predlogu dr. Dekleve svetuiem: za sestavo koordinacijskega odbora naj bi se na kak način sklicala skupščina vseh Slovencev in posebno je treba upoštevati tiste, ki so na enem ali drugem področju imeli posla med Slovenci in ki res čutijo ljubezen do takega dela. Tu m rečeno, da morajo priti v tak odbor samo elementi voljeni v javne ustanove, pač pa tudi vsi tisti, ki bi se res zavzeli za naš vsestranski razvoj. Ni pravilno, da se za tako važen problem sestanejo samo voditelji dveh ali več političnih struj. Za zavzetje pravilnega stališča preko omenjenih zastopnikov, ki verjetno predstavljajo večje, kakor tudi pičlo število Slovencev, spadajo tudi ljudje, ki so morda izven politični h struj, ker so tudi dobri Slovenci, ki so se prej ali slej, iz prenekaterih razlogov odstranili iz političnih organizacij, katerim so pripadali.
Mislim, da že bo upošte-
Jutri vsedržavna 24-urna stavka nameščencev Rdečega križa
Na zasedanju glavnega odbora KD bo desnica sprožila napad na Mora
Voditelj socialistične stranke Nenni poudarja, da se preobrat v levo istoveti s PSI - Desnica PSDI proti sodelovanju s socialisti - Lombardi o Fanfanijevi vladi
ampak je že centrizem«, hkrati pa je zavrnil vse tiste (predvsem desničarske kroge KD), ki pričakujejo od bližnjega kongresa PSI, kdo ve kakšna »jamstva o demokratičnosti« socialistične stranke. »PSI ne more dati nobene koncesije, da bi si pridobili pristanek demokristjanske desnice, ki ga 1a ne da in ne more dati iz doslednosti s
RIM, 18. — Prihodnji ponedeljek se bo sestal glavni odbor KD; na tem zasedanju bodo proučili rezultate upravnih volitev, k> so se vršile preteklo jesen, in razpravljali o dejavnosti vodstva stranke v zvezi z reševanjem vprašanja krajevnih uprav V bistvu gre za to, da se glavni odbor izteče o dosedanji politiki vodstva, ki je predmet na-pada desničarskih krogov v stranki, češ da je sodelovanje s socialisti na področju nekaterih krajevnih uprav v nasprotju s sklepi strankinega kongresa v Fitencah. Ni nobenega dvoma, da bo ta ofenziva proti Moru propadla, ker je desnica izolirana, hkrati pa še razdvojena; po drugi strani pa ne more predlagati nobene politične perspektive, ki bi bila kakor koli uresničljiva, seveda brez naslonitve na fašiste.
Taka dosedanja politika vodstva KD pa je nujno potrebna tudi zaradi tega, ker bi vsakršna drugačna politika povzročila takojšnjo krizo vlade.
In temu se hočejo ogniti vsi: tako KD, kakor tudi socialdemokrati in republikanci; pa tudi liberalci — kljub najraz-ličnješim grožnjam in izsiljevanju — se dobro zavedajo, da ni druge izbire: ali tako (t.j. pristati na sodelovanje s socialisti), ali pa kriza vlade in nove volitve.
O dokončnem stališču liberalcev do sedanje vlade pa bo odločilo zasedanje glavnega odbora PLI, .ki se bo sestal 25. in 26. t.m.
Vsekakor pa se zdi, da so se Malagodi in njegovi pristaši nekoliko omehčali spričo okoliščine, da Moro pritiska na levico KD tako v Milanu, kakor na Siciliji: V Milanu, da pristanejo na centri-stično pokrajinsko upravo, ker imajo tam vladne stranke večino; na Siciliji pa, da ne vztrajajo pri svoji zahtevi po takojšnji likvidaciji deželne vlade.
V okviru priprav za bližnji kengres socialistične stranke prinaša jutrišnja številka glasila PSI »Avanti!« Nennijev uvodnik, v katerem voditelj PSI polemizira s Togliattijem glede pomena avtonomistične bitke PSI in poudarja, da na način, kakor si to zamišljajo komunisti, ni bilo moč ne pred 40 leti ne pozneje povesti proletariata do zmage v takšni družbi, «kakršna je naša ali v družbenih ureditvah, ki so naprednejše od naše, kjer se borba za socializem — razen v povsem izrednih primerih — more voditi le kot razvoj demokratične zavesti delavcev, s postopno krepitvijo in razširitvijo njihovih oblastnih pozicij«. Tako stališče so socialisti zagovarjali že leta 1921 in ga zagovarjajo tudi danes. In to je — pravi Nenni — »tista osnovna postavka, in kar le-ta vključuje v borbi za oblast, v izvrševanju oblasti, v odnosih med socialistično oblastjo in pravico do svobode, v čemer obstaja stalna veljavnost socialistič-nega nauka in prakse, ki socialiste loči od komunistov«.
Ob zaključku Nenni podčrtava, da se politika preobrata v levo istoveti s PSI, z njegovo «avtonomno sposobnostjo predstavljati koristi vseh delavcev s tem. da zna biti do kraja to kar je: stranka, ki se bori, da bi delavci — po poti demokracije in svobode — prevzeli vodstvo družbe in države«.
Riccardo Lombardi je danes na zborovanju socialistov v Milanu dejal, da bi bilo zmotno misliti, da PSI gleda z naklonjenostjo na sedanjo vlado, ki »ne drsi v centrizem,
svojim konservativnim in; v nekaterih primerih, reakcionarnim značajem, ne pa morda zaradi tega, ker PSI baje ne more dati zadostnih jamstev o svoji demokratičnosti«.
Desno krilo PSDI je danes zborovalo v Neaplju in odobrilo resolucijo, v kateri . nastopa proti sodelovanju s 1’Sl in zagovarja sporazum meri KD, PSDI, PRI in PLI, ki naj bi ostal v veljavi do prihodnjih splošnih volitev, s konkretnim programom »uresničljivih stvari«, predvsem kar zadeva tri »osnovna in nujna vprašanja: šolo, zaostala področja in brezposelnost«.
Prihodnji ponedeljek bo 24-urna splošna stavka nameščencev Rdečega križa; od 20. do 24. t.m. bo stavkalo upravno osebje italijanskih šol, 28.
t.m. pa bo ponovno stavkalo osebje finančnega in zakladnega ministrstva.
• ■	A.	P.
Trgovinska izmenjava med Italijo in FLRJ
BEOGRAD, 18. — Uvoz iz Italije je v lanskem letudose. gel 28,4 milijarde dinarjev (okrog 95 milijonov dolarjev)
I
Kennedyjcvi razgovori s Thompsonom
WASHlNGTON, 18. — Pred. sednik Kennedv je imel danes v Beli hiši nov razgovor z ameriškim veleposlanikom v Moskvi Thompsonom. * To je že tretji sestanek Kennedyja s Thompsonom v desetih dneh.
Navzoči so bili tudi potujoči poslanik Harriman, predsednikov svetovalec Bohlen in državni podtajnik za evropske zadeve Kohler.
Predstavnik Bele hiše je iz. javil, da je razgovor trajal približno dve uri in da hočf intčfi predsednik 'temeljit pret gjed 'nad sedanjim stanjem odnosov s Sovjetsko zvezo. Predstavnik je dalje izjavil, da Kennedy in njegovi glavni sodelavci niso 'skušali danej še prili do kakršnfe koli odlo« čjtve, temveč so nadaljevali izmenjavo misli.
SFOGRAD, 19. — Danes je odpptovala na obislj v. Gyij
s tem dosegel rekorden ob- JlKi0> Sierro Leone, Liberijo,
in
se’g. Med izvozniki v FLRJ je Italija na drugem mestu, takoj za Zapadno Nemčijo. Izvoz v Italijo pa je dosegel 22,4 milijarde dinarjev.
Gano in Nigerijp delegacija Zveze borcev Jugoslavije. Delegacija vrača obisk zastopnikom Zveze borcev .Sierra Leone in Gvineje, ki šo lani obiskali Jugoslavijo.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniuiiiiiiuiiiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiiimniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
Prizadevanja, da se odstranijo ovire za sestanek med Burgibo in de Gaullom
Masmudi pride danes spet v Pariz - Vse bo odvisno od tega, ali bo de Gaulle menjal dosedanje stališče
Za izvajanje posebnega statuta
Jutri se začne v Rim1
sedmo zasedanje mešanega odboj;
«Mladinski odbor za nacionalno budnost» je včeraj ponovno razd^ trobojne kokarde učencem italijanskih srednjih šol in poskušal v šol organizirati zborovanja proti dvojezičnosti
Z dograditvijo
ZUERICH, 18. — V pouče-1 ju Medjerda bombardiralo
nih krogih zatrjujejo, da ni več resnih ovir za sestanek med Burgibo in de Gaullom v zvezi z alžirskim vprašanjem. Zatrjuje se, da je Bur-giba «z nekaterimi pogoji« sprejel predlog, naj bi se sestal z de Gaullom v Parizu ali blizu Pariza čez en teden. O tem se bodo še sporazumeli po sestanku tunizijskega ministra za informacije Mas-mudija s francoskimi predstavniki v Parizu. Masmudi je imel davi dolg razgovor z Burgibo in jutri bo odpotoval v Pariz.
V Parizu trdijo, da so tajni stiki med Parizom in Zii-richom odstranili večino ovir za sestanek med Burgibo in de Gaullom. Burgiba razpolaga, po razgovorih, ki jih je imel Masmudi z de Gaullom in z alžirskimi voditelji, z vsemi potrebnimi elementi, da lahko presodi, ali je umestno, da obišče de Gaulla ali ne. Burgiba je že izjavil, da bo šel v Pariz samo v primeru, če je kaka možnost sporazuma. Vsekakor je mnogo odvisno od tega, ali bo de Gaulle opustil svoje dosedanje sta. lišče, ker drugače ni mogoč noben začetek pogajanj. Tunizijski minister Masmudi je že sprejel alžirsko stališče, da je potrebno istočasno začeti pogajanja o ustavitvi sovražnosti in o vseh političnih plateh vprašanja, med katerimi tudi o jamstvih za izvajanje referenduma o samoodločbi.
V Alžiru so francoski padalci in vojaki preteklo noč «kontrolirali» na tisoče prebivalcev in to zaradi več atentatov, ki so jih alžirski borci izvršili v zadnjih dneh.
Pred dvema dnevoma je ne. ko francosko letalo v gorov-
iiiiiiiiiiiiiimiiimii m imuni n iiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHtHiitiiiitimiiiiiiiimiiiiiii
«Venusik» nadaljuje pot in se približuje Veneri
Danes ob 10.30 bo oddaljen od Zemlje 2.537.000 kilometrov
MOSKVA, 18. — Agencija
Tass je sporočila, da avtomatična medplanetarna postaja, ki leti proti Veneri, redno nadaljuje svojo pot. Kakor napovedano, so sovjetski znanstveniki danes «izprašali» postajo in povezava je uspešno potekala.
Agencija Tass javlja, da je postaja bila 17. februarja ob 12.04 oddaljena 1.889.000 kilometrov od Zemlje nad Indijskim oceanom. Letela je s hitrostjo 3.923 metrov na sekundo. Jutri ob 10.30 bo oddaljena 2.537.000 kilometrov od Zemlje.
i Hlinim n m n umi n iii lunin n iiiiiiiiiiiiiiiim
van ta nasvet, se ne bo več dogodilo, da se bo odbor razšel, ne da bi si rekli nasvidenje. Čeprav je mnogo vprašanj, ki jim ne moremo do dna, je potrebno z dobri n namenom poseči po delu, bratsko stisniti roke, odpraviti vsako nezaupanje in ne čakati na rešite« političnih ali ideoloških nesporazumov, katerim naj bi žrtvovali svojo enotnost.
To naj bo prvi članek v podporo predloga dr. Dekleve Ne samo jaz, tudi mnogi' drugi dobromisleči Slovenci so pripravljeni prispevati najprej s članki nato pa tudi s svojim aktivnim delom k ustvaritvi tako zelo občutene slovenske skupnosti.
KARLO BERNETIČ
Na podlagi računov sovjetskih znanstvenikov bo postaja po 270 milijonih kilometrov letenja letela v drugi polovici maja v oddaljenosti 180.000 kilometrov od Venere. Tedaj bo oddaljena 70 milijonov kilometrov od Zemlje.
Tass javlja dalje, da znaša temperatura v postaji 28,3 stopinj C, pritisk pa je 900 mm. Znanstveni aparati, radijski od dajniki in baterije redno delujejo. Do sedaj so aparati oddajali važne informacije na Zemljo.
Sovjetski list «Krasnaja zvezda« piše, da je eden glavnih smotrov izstrelitve sedanjega medplanetarnega laboratorija ugotovitev gostote meteorov v vesolju, in da sovjetski znanstveniki upajo, da bodo dobili točnejše podatke o možnosti trčenja z velikimi meteori. Laboratorij bo dajal razen tega zelo važne podatke o jakosti zemeljskega magnetnega polja ter bo omogočil pojasnitev šte vilnih vprašanj, ki so poveza na s »strujami« kozmičnih žar-čenj, ki bi lahko nastala eksplozijami zvezdnega materiala
Sovjetske znanstvenike zani ma tudi sestav medplanetarne materije. Aparati na laboratoriju bodo omogočili nadzorova nje točnosti računov sovjetskih
francoske položaje z bombami ki jih je imelo odvreči na alžirske. položaje. Očitno se je. pilot 'zmotil. Uradno trdijo, da gre za ((tehnično napako« p~n letalu. Ubitih je bilo osem francoskih vojakov, enajst pa jih je bilo ranjenih.
V Earizu je državni pravd-nik na. procesu zaradi barikad zahteval smrtno kazen za Ortiza, dosmrtno ječo za Me-ningauda in strogo zaporno kazen za Jacquesa Laquiera. Vse tri sodijo v odsotnosti.
London popušča rasistom
LONDON, 18.	— Ustavna
konferenca za Severno Rodezijo je končala svoje delo, ne da bi dosegli sporazum. Afriške stranke' so zavrnile načrt, ki ga je predložila britanska vlada. Predstavniki enotne narodne stranke za neodvisnost in afriškega narodnega kongresa so izjavili, da je konferenca bila prava opereta in farsa. Pozvali so Mac Milla-r.a, naj se potegne, da se zadeva premakne z mrtve točke.
Britanski načrt je zavrnila tudi enotna zvezna stranka, ki pa se upira »prenagljeni politiki v korist Afričanov«. Samo liberalna stranka, ki ima povečini evropske člane, je izjavila, da je zadovoljna vladnim načrtom. Predsednik te stranke je izjavil: »Načrt ni v skladu z našim stališčem, vendar pa pomeni hud poraz za ministrskega predsednika Welenskega.
Afriški predstavniki so prišli v London v pričakovanju, da bodo dobili ustavo, ki bi jim omogočila večino. Znani Mac Leodov načrt ni bil nikoli izglasovan, ker je We-lenski postavil proti njemu veto. Tako je namesto do konference prišlo do zakulisnih pogajanj med britansko vlado in Welenskim. Po dolgih pogajanjih je Welenski sprejel britanski načrt, ki daje Afrjčanom samo tretjipp predstavniških mest.
Na zadnji seji konference je predsednik afriškega narodnega kongresa javno obsodil dvoličnost Velike Britanije m poudaril, da ravna z afriškimi delegati kakor z otroki. Mac Leod, ki je v preteklosti pokazal razumevanje za Afričane, je danes pod .pritiskom Melenskega in britanske vlade menjal stališče. Dalje je piedsednik afriškega narodnega kongresa omenil tudi britanske odnose z Južno Afriko v Commonwealthu in številne rasne diskriminacije v državah Commonvvealtha, kakor na primer v Avstraliji in Kanadi.
«GaIeb» zaplul v Gibrallarsko ožino
BEOGRAD, 19. — Nocoj ob 19. uri, po jugoslovanskem času, je »Galeb«, na katerem potuje predsednik Tito na uraden obisk v Gano, v sprem, stvu treh jugoslovanskih rušilcev in trgovske ladje «Lov-čen« odplul v Gibraltarsko ožino. Jugoslovanska eskadra nadaljuje pot ob zahodni oba. li Afrike proti Akri. Dosedanja plovba je bila zelo u-godna.
 «»-------
Velika Britanija in decimalni sistem
LONDON, 18. — Zavod za gospodarsko in politično načrtovanje v Londonu je izdal brošuro, v kateri zagovarja potrebo, da Vel. Britanija uvede decimalni sistem in decimalni valutni sistem. To potrebo utemeljuje s tem. da se bo Vel. Britanija čez nekaj let znašla
Fo mnenju Zavoda bo uvedba ralni ministri odsotni, so se se-
decimalnega sistema v Veliki Britaniji postala neizežna čez kakih 50 let.
 *-««-----
Sklepi konference v Tunisu
TUNIS, 18. — Konferenca za borbo proti kolonializmu v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, ki se je bila začela 14. februarja, se je danes zaključila. V resoluciji o, Alžiriji pozdravlja konferenca vse žrt. ve- kolonialnega zatiranja in zahteva izpustitev jetnikov. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo poslali advokate v zapore in koncentracijska taborišča V Francijo in Alžirijo, da posredujejo za jetnike.
Sprejeli so več resolucij, ki se tičejo Malte, Omana, Bah-reinskih otokdv in Palestine.
V zvezi z Omanom ob&pja zadevna resolucija■ britanski napiad, ki traja že pet let v tej deželi, in zahteva takojšnji umik britanskih čet s tegfc področja.
Konferenca je poslala brzojavko predsedniku Varnostnega sveta, s katero zahteva takojšnjo preiskavo o okoliščinah Lumu-mbove smrti,
Alžirski delegat Ben Jahia je bil izvoljen za predsednika stalnega odbora konference.
—— »e-----
Kriza vlade v Belgiji
BRUSELJ, 18. — Predsednik belgijske vlade Eyskens je davi izjavil, da ne bo kolektivnega odstopa vlade pred ponedeljkom Davi bi morala biti
stali samo krščansko-sogjalni ministri. Eyskens je nato obiskal kralja,. kateremu je sporočil ostbvko liberalnih ministrov. Zatem je kralj sprejel tudi ministrskega podpredsednika liberalca Lefebvreja.
Po sestanku krščanskosocialnih ministrov je Eyškens izjavil, da nesoglasja med obema skupinama v vladni koaliciji niso velika in se tičejo samo nekaterih tehničrjih plati ((enotnega zakona« Domnevajo, da bo še pred 27. februarjem s kraljevim dekretom razpuščen parlament, tako da bodo volitve 26. marca.
Kriminaliteta v ZDA
NEW YORK, 18. — V primerjavi s 392.969 • kaznivimi dejanji v letu 1959, se kazni* va dejanja v lanskem letu naj rasla na 410.828 primerov. Med mladoletniki se je krimi* naliteta povečala za 6,7 odst. (izpod 16 let), oziroma zi 8,9 (med 16, in 20. letom starosti).' ——------------------
Kriminalec Mcngele
FRANKFURT, 18,- — Nagrar do 20.000 nemških mark (okrog 3 milijone lir) so razpisali na glavo dr Josefa Mengeleja, ene-i ga najzloglasnejših zdravnikov v nemških koncentracijskih taboriščih. S svojimi injekcijami je povzročil smrt številnih internirancev, med njimi mnogih otrok. Pred ugrabitvijo Eichmanna je bil v Argentini, nato je zbežal v -Brazilijo. -Bo mnenju nekaterih se je baje
seja vlade, ker pa so bili libe- vrnil v Evropo.
IlllifllllllllllllllllllllllllllllllVIIIIIIIIIIIIIVVVllllllivillllI9tl111»II liliIIllllllllllllllllllllllIIIItpi11lllll
ZDA so glavni krivec
Sinoči je odpotovala skozi Trst jugoslovanska delegacija na sedmo zasedanje jugoslovansko-itali-janskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Delegacijo vodi opolnomočeni minister Bo-rislav žulj, ostali člani pa so isti, kot so bili na šestem zasedanju odbora, ki je bilo junija v Beogradu.
Prvi dan zasedanja bo v ponedeljek 20. t. m. v palači Farnesina, kjer ima sedaj sedež italijansko zunanje ministrstvo,
Italijansko delegacijo bo na tem zasedanju vodil namesto pok. veleposlanika Confalonierija veleposlanik Manlio Castronuovo. Ostali člani pa bodo, kot smo že poročali, isti, kot so bili že na šestem beograjskem zasedanju.
Dnevni red zasedanja ni bil objavljen, vendar se je moglo zvedeti, da odbor ne bo mogel mimo obravnavanja zadnjih demonstracij proti Slovencem in njihovim pravicam, ki so bile v Trstu. Vsekakor bo na dnevnem redu tudi pregled izvajanja sklepov šestega zasedanja; dalje vprašanje šolstva, uporaba jezika in dvojezičnih napisov ter vprašanje pravičnega zastopstva v javnih u-radih v smislu čl. 2 posebnega statuta. Glede prve točke je zlasti važno vprašanje zakona o slovenskem šolstvu, za katerega so bili doslej v parlamentu predloženi trije zakonski o-snutki; skupine poslancev PSI, skupine poslancev KPI in zakonski osnutek vlade. Prva dva osnutka sta bila prejšnji teden že na dnevnem redu pristojne komisije poslanske zbornice za šolstvo. Nič manj važno pa ni vprašanje izvajanja čl. 2 in čl. 5, katerih vsebino objavljamo v italijanščini na prvi strani.
Prav v zvezi z zasedanjem je včeraj «Mladinski odbor za nacionalno budnost», ki je vodil in še vedno vodi vso protislovensko ofenzivo ter organiziral rasistične protislovenske demonstracije, ponovno razdelil dijakom po nekaterih italijanskih srednjih šolah trobojne kokarde. Kot smo zvedeli, je poskušal ta odbor, ki je tri tisoč takih kokard razdelil že dva dni pred znano petkovo protipostavno demonstracijo, organizirati včeraj dopoldne znotraj o-menjenih šolskih poslopij srednjih šol zborovanja «proti« dvojezičnosti«. Ne vemo, v kolikšni meri mu je to uspelo. Za eno izmed teh srednjih šol smo zvedeli, da je takšno zborovanje preprečil ravnatelj šole.
nom in Washingtonom. Bonn-ska vTada je baje sedaj pripravljena sprejeti načelo, naj bi bila zahodnonemška pomoč nezadostno razvitim deželam trajna. O večjih prispevkih za stroške NATO pa bodo morali razpravljati v tem zavezništvu.
Pakistan
elektrificira
vasi
KARAČI, 17. — Pakistanska vlada pripravlja obsežne načrte za elektrifikacijo vasi ob reki Kabul v severnem delu zahodnega Pakistana. Pred nekaj dnevi je začela v tej pokrajini obratovati velika hi-drocentrala z zmogljivostjo 160 tisoč kW, ki bo oskrbovala z energijo vse to področje.
List »Pakistan Times« piše, da pripravlja vlada načrte, po katerih bodo na leto elek-ttificirali v tej pokrajini približno tisoč vasi in začeli graditi namakalni sistem. To je biia doslej ena izmed najbolj zaostalih pokrajin v deželi.
Kabu in zgraditvijo trarne so bili ustvari^ pogoji za namakanje oralov zemlje, ki Je , slej skoro popolno
dovitna.	.
Hidroelektrarno ., reki Kabul so zgradi ^ nadko pomočjo. ^ A jala pet let in je x tisoč delavcev ter Pj) 150 kanadskih strok (tj
Stavka
mehanik^
«PanamericSl
WASHINGTON, ^ har.iki ameriške
namerican World
Air*1
ob
objavili, da bodo tedna začeli stavka bo onemogočila veSij pregah družbe. “ „ sindikata mehanikov ^ be Paul Chorbadian ^ da bodo stavkali, _k S
sklenjena nova “e ^ godba z delodajalci' o zahtevajo zboljšanje delovnih pogojev.
(Nadaljevanje s 1.
rani)
—
str a
vTl
znanstvenikov, na podlagi ka- i izolirana v Commonwealthu in terih se gostota te materije ve- od ostalih velesil, če ne bo u-
ča v bližini Sonca.
veljavila decimalnega sistema.
se zajamči njihova imuniteta.
Priporoča se tudi splošna politična amnestija in izpustitev več sto zaprtih oseb. Tqda poročilo baje ne vztraja, naj bi znova sklicali kon-gošla parlament, temveč priporoča, naj se skliče šele te-' daj, ko bodo izvršena prejšnja priporočila. Tako bi parlament lahko spet sklicali, da pripravi novo ustavo.
Na koncu predlaga odbor, naj se pozovejo vse države, naj prenehajo z vsako vojaško pomočjo kateremu koli delu Konga in naj se ne vmešavajo v notranje politične zadeve Konga.
Kakor se vidi, odraža to poročilo v celoti Hammar-skjoeldovo in s tem ameriško tezo in zahteva uzakonitev izvršenega dejstva, ki so ga ustvarili ameriški in belgijski agenti.
Demonstracije zaradi umora Lumumbe so bile tudi danes v raznih krajih. Iz Dja-karte poročajo, da je tam večje število indonezijskih študentov razdejalo tamkajšnje ameriško poslaništvo in rezidenco ameriškega poslanika. Demonstracije so bile tudi pred belgijskim poslaništvom, kjer so demonstranti razbili okna, a jim ni uspelo vdreti v poslopje.
Demonstracije so bile tudi v Bonnu, ki so jih organizirali afriški študentje, katerim so se pridružili tudi nemški študentje. Prav tako so bile demonstracije v Pekingu, kjer se jih je udeležilo okoli sto tisoč ljudi. Sinoči so študentje demonstrirali pred belgijskim konzulatom v Lil-lu v Franciji.
Adenauer poleti v ZDA?
BONN.^lB. — Zahodnonem-ški zunanji minister von Bren. tano je še pred povratkom v Bonn obvestil kanclerja Adenauerja o svojih razgovorih s Keunedyjem. V krogih blizu kanclerja so mnenja, da bo Adenauer verjetno obiskal Wa. shington v začetku poletja, da bi se tam sestal z novim ameriškim predsednikom.
Kar se tiče izida Brentano-vih Razgovorov, potrjujejo v vladnih krogih v Bonnu, da Ubdo v kratkem nadaljevali nemško-ameriška finančna pogajanja. Pripominjajo, da nesoglasja glede višine bonnske. ga prispevka za stroške NA TO in za pomoč nezadostno razvitim deželam niso vplivala na prijateljstvo med Bon-
iHHiniiiiiiiniiHiiiniHiniHliiiiHinniHiHMniiimiiHHiniHiiHHHiiiiiiniiiiHiiiiHiiiHiiiiHiiii
< N ADAL3 E VAN D E >
New Vorku stf študentje vče--raj ponovili demonatracije. Venezuelski zunanji minister Je sporočil, da je posla/ OZN
odločen protest zaradi umora Lurriltmbe. Protest' jJdudarJK, da politični umor ne more Veljati v civiliziranih državah kot formula za reševanje političiiih-yj»ražanj. i ^ Malajska vlada pa je pozvala Belgijo, naj umakne vse svoje čete jz Konga. Belgijski vladi je posiaia noto, s katero obtožuje Belgijo stalnih kršitev resolucij Varnostnega sveta.
šibke, da bi se lahko odločno uprle francoskemu pritisku in začele voditi samostojno politiko. Predvsem pa so tam na oblasti ljudje, ki so vse preveč vezani z zahodnimi imperialističnimi krogi. To velja še posebno za bivši francoski Kongo, kjer je predsednik duhodnik Julu, ki je v veliki meri pomagal prt organiziranju umora Lumumbe in pri podpiranju ameriškega agenta Kasavubuja. Toda ostale afriške in azijske države, ki uživajo vso podporo večine nevezanih držav, med katerimi Jugoslavije, ter držav iz sovjetske skupine, ne mislijo odnehati z napori, da preprečijo, da bi se kolonializem v Kongu spel do kraja ukoreninil
Tito v Afriki
Maršal Tito je v preteklem tednu odpotoval na uraden obisk v Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo, Maroko, Tunizijo in ZAR. Ta obisk jugoslovanskega predsednika je v skladu s Tudi pred sedežem OZN v I splošno zunanjepolitično u sme.
ntvijo Jugoslavije m njenih naporov za boljše mednarodno sodelovanje. Obisk je tudi logična posledica prijateljskih odnosov Jugoslavije s temi dr. zavami ter podobnih pogledov na številna pereča mednarodna vprašanja. Zato bo ta obisk tudi nov korak za še tesnejše sodelovanje Jugoslavije z iz-venblokovskimi državami Afri_ ke in Azije. Pred odhodom je maršal Tito izjavil, da je namen njegove poti predvsem sestati se z najodgovornejšimi državniki teh dežel in se z njimi posvetovati o različnih vprašanjih splošnega značaja in o dvostranskih odnosih.
Zaradi sedanjega zapletenega mednarodnega položaja bo. do Titovi razgovori z afriškimi voditelji še posebnega pomena, zlasti kar se tiče skupnih pogledov na vprašanja, kakor so borba proti kolonializmu, vsestranska pomoč nerazvitim deželam in prizadevanja za ohranitev miru. Razgovori bodo tudi širšega mednarodnega pomena, ker bodo prispevali k okrepitvi najbolj pozitivnih prizadevanj za reši. tev aktualnih mednarodnih vprašanj.
predvaja danes 19. in
Pod desetimi zastavah
Igrajo VAN HEFLIN, CHARLES MYLENE DEMONGEOT in FOLCO
LAva'S5>.
■eW
p' MADALOSSO
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške žimnice — originalne PEHMAFI.EX — Cen®
SPL0SNA PLOVBA
..epresna potniško.tovorna linija .iADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York.
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na naše*- j
Via
AGENZIA MARITTIMA M EDITERRANEA,
no 4-1, Trst — telefon 24-188
Gospodarstvenik! vsega sveta sodelu.ieio na priredItv11 J
organizira	„	^	jfl
ZAGREBŠKI VELESE^
Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem
14.-23. IV. 1961
Proizvodi široke potrošnje — Pretirana in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja nj» vr» gostinstvo — Medicina iri tehnika — Tehnika varj tr0go ruka merjenja in urejanja — Avtomatizacija •— teratura.
Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb. Alej* driča, tel. 51-666
PotnStv«
Najnovejši izum moderni Supcrautomatic s 57r
Preko 50 vrst
i;«1'
švicarskih ur Vain J
izredno natančno91 izredno vzdržljiv0®1 izredno nizko ccn°
(A)
ŠVICARSKA
•i
1
i}» T, St) ep o lih
VBwem drugi telegrafist Ure na'1aovi .^špediciji, ka-ti Wnnri°ga	Preiska-
na n°V- ZallV ln okolico, ■o virti*rVl pogled ne bi bi-
ne ^ vedeli8 d° Stra*n°’ Če lica orn.«	Pomeni	oko-
tegg ari, .®°° km siikovi-Prekritega _tlČn®ga P°dročja, P°d kaw vecnim ledom, Wiliis „1?, si naš šef ••jdišča 6 naiti bogata Teg HUTanove ™de. Galathea Sem sedel v vili Predse d,'" mrko strmel f>°ram takoine bo Pomote, le bila „ , 1 Poiasmti, da 11 moia !. ,■Galathea naziv
kila poleg !»°’ V kateri je Peizbej,, omare, postelje in
'elotna :nPetro,eiske P^i še oria -rejentna aParatura. 'len 3 ul]I"k 'e bil postav-bi |jru, "? vzbodneje, da ne »0« drugega motili.
!iiveiša,C?eVl„b0d° razum-na; ,t’ ,ce Povem, da je
laci1° radiilk^^ ZS organi-lelo ul J ke veze' drugače
kemington plaYol?ska D‘ana
den s«.- ’ olavila rojstni
W ^ta,n°St je na ža-
geH bar.v V Moulin Rou-«evir,e " l 1Z valovite plo-n.ešč ’ r ka*Bri ie bil na-
ie hotela °dda.inik- Nesre-®e doletel, a - -1® prav me* " De dežurstvo.
tazPolo>»ia‘ Sem' ~ sem ne-^°dn rarr^i S'ka' v telefon.
jL°i PoPrTviloŽekje 36 Je ta' ^al Dianin	Sem sp0‘
" želo m<’ldS' n>°rete v,;.- 1 le zal> ker ne - n b,ti Pri nas.
" No ?®žuram ves dan. Xfc, ' iepo’ tedaj se vidi-Bilo iP r mrak. ka;.i j ° zelo brezobzirno, h‘ mrak- n !■ Sm° december l^bega tPade v krajih okrog ieem Se v3',3 ae'e v aprilu. Pirati na b°tel 2 ^ano pre-*“*• Da k prekinil pome-Popil skort., Se pomiril, sem ^išljat; Ic° čala in začel
dai SO se j° bl zabil čas-^edal	0lPrla vrata in
Johna k" rdehelaso gla-!* le bil ,nedyja- Miede-}‘ant, meCl „! Kaen Praktiki! peto kot povedano — *kspediciii ° na vozu. Naši Zaslug, *? Je priključil
«‘h°® ni ved.i ,Vih zvez in ^ Počel	i bi nai z
se , m' črkarT nb° 8 „ 2 «e»? _	’	začenja pa
oril, e le Plašno na-
ac^bke, VI3gU , še te vaše SnZa'°Val	“da	takoj sem
,*>» sem	ostri ton.
st. y lahko	SS'	da bi Ken-
T i! elan »i Postal še kori-J°hl>ny	veške družbe -
liki01' nežninT ?adalleval z gra,r vern, vi 8 asom — ko-
' 1° abecedo?°Znate tele‘
JU, J®£** 1B0 .rk v m.
kosteV°riamem vam ten,, Povedali p"\.,vse' kar So ' ad bi Pr,d>te malo D^ Odgovor	Zaupal važ-
Vn et n°.	nalogo.
)CZal Pse v' P°tem sem «am Po|ožaju Sani> na svo-
ga mi^tnega	S6m pustil
žo u odesiča kj 'n P°nosne-Post. Ijal n )e sedal lah-V>	Vo radijsko
n 8eHl
Cugbbtil8^ SP> kako bom ^ Zau, ° v Moulin
‘b p ° .Pot 'Lt* ^
‘b ni* p°t vnrt?i1"'““ mogel, biota? vSeh °nla ob obah,
v 2Pr';ti na °eufUn,b sem ^de?0° btinutah J najkasne-
to],.. u 3f» V
vei.0v8a meha '1e'K da so iz ‘e bii‘j Grob m P e.gnili vsi 'a o g0 snežni prah
le
bi., „ » o -•'-‘■■i pran P'egi ‘dei Pr,e ' da sem ko-f°. a 88 je „ , Pse v za-aSl.i	PSl-Slo tak. K i _
že ■ ki
Nd^ ‘zgubi® zg°dilo, in et s	Ss	r.is.	or‘entacijo.
a Poletnihr8ZbUrjal’ dl, „ krajlh ‘h mesecih
®ž’ «in®badoma<lgn0st(° d°go-udi , Prav t"! astopt me-b‘ Ug!g'be. r,j ° nenadoma «0 t5'a'o, ^ 0 kar mi
čer, P*« izguh- 0 t0’ da ^ kot	av	soZg	orienta-
aSieni	'az	vert	! V tako do-
:aH J®b‘. Kar ®n ' !am »mo N J Ovijati n Pem so
!!1‘. J btora, ”a d.osno in
Ptavj	sem i,)!	ecei nainu-
^Poti. i‘h obdržal na
ft^ve-8 bom oa
vse j	pse	v	za-
l še nis tako h‘-fj st i6"1 prav do-i® zSodil0, in
tilj P*1
b'ai'več8 2 b°m na P Strašn0 mibut, zafoamudo
“r, 0 Pren.rt. at0 sem
hi, d"4110 P^pJd 23t0 sem
“tinut „ 36 mi-• o anten-
skem stolpu pa niti sledu. Človek bi si nikoli ne mislil, kako težko je oceniti brzu-.o gibanja, kadar je vidljivost slaba. Priganjal sem pse, naj pohitijo, ker se mi je zdelo preneumno, da bi zapravljal svoj čas tukaj na saneh, medtem ko se drugi tako lepo zabavajo. Toda minilo je še dvakrat po četrt ure, cilja pa še nikjer. Počasi se mi je začelo svitati. Izgubil sem se v tem mete-žu in šel mimo cilja verjetno po levi strani, prav gotovo bi bilo mnogo bolje, če bi se prepustil psom, ker jih je njihov instinkt, vodil v pravo smer, jaz pa sem jih obrnil na levo.
Orientacija s pomočjo kompasa je tukaj nemogoča. Ko sem primerjal uro s soncem, mi je postalo jasno, da v tej smeri ne bom nikoli prišel do obale. Potoval sem namreč ra jug namesto na sever Lahzo rečem, da je tedaj najpreprosteje obrniti se proti soncu, na sever. To sern tudi storil, toda nisem veder, kje bom prišel na obalo.
Ni v levi sem zagledal neznano izboklino. Takoj sem se obrn.l v to smer in ko smo se začeli vzpenjati, sem stopil s sani, da bi olajšal delo psom, ki so že utrujeno di-nali. Ko je bilo do vrha še samo kakih 100 metrov sem opazil, da je koristno, če je človek kdaj dober s svojimi psi, kajti moja vprega skupaj s sanmi je izginila, kot da jo je zemlja požrla.
Drugače sem precej nagle
/
Ljubica Sokič Iz ateljeja
jeze, toda dogodek je bil tako nenaden in obenem grozoten, da sem prvi trenutek ostal miren. Previdno sem se približal kraju, kjer so prenehali sledovi sani, in prepadeno buljil v prepad, kateremu nisem videl dna. Psi so naleteli na razpoko na ledu, ki je bila prekrita s tanko ledeno skorjo. Po malem se mi je začelo svitati, da so šanse mojih naslednikov občutno zrasle in sem začel sočno preklinjati.
Ce bi takrat več premišljal in manj preklinjal, bi bilo bolje. Mraz je začel prodirati skozi obleko tudi lakota me je pričela mučiti. Da bi se segrel, sem začel poskakovati z noge na nogo, toda nespretno sem stopil na kocko ledu, ki se mi je iz,-maknila izpod nog, tako da sem .začel drseti proti vznožju hribčka. Sreča je hotela, da me je ta padec popeljal proti severu. Pazljivo sem preiskal svoje telo in ugotovil, da so vse kosti cele in na svojih mestih. Začel sem se hrabriti, da nisem tako dolgo na poti, da ne bi zmogel tega koščka tudi peš. Zavestno nisem hotel vedeti, da je ta košček poti lahko dolg tudi 30 km, kar vsekakor presega moje moči. Pogledal sem na uro in ugotovil, da sem že šest ur na poti. Potem je mojo pozornost pritegnila razpoka na steklu, preplašeno sem približal roko k očem in opazil, da sekundni kazaiec miruje Cc se je ura ustavila sedaj, ko sem padel, ali že prej, nisem mogel ugotovith
Zbral sem vse svoje moči in šel proti severu v brezupnem pričakovanju, da se bo zgodil čudež. Toda čudež se ni zgodil, čeprav so me začeli obkrožati najneverjetnej-ši pojavi Ne vem, zakaj sem se ozrl proti vzhodu in opazil svoj usnjeni naslonjač poleg kamina, pred njim po tople copate. Bil sem tako utrujen, da sem odločil spočiti se, toda kljub temu sem očital. Ani, zakaj m pripravila še domačo haljo. Komaj sem naredil deset korakov, pa sem se že znašel v ledeni puščavi, a od vse-»a je ostala samo zavest, da so moji živci od lakote, utrujenosti in razourjenja tako napeti, da se ne morem več zanesti na svoje čute.
K >liko časa je minilo, ne morem povedati, toda med-tem sem videl svojo hotel-
sko sobo v Capetownu, avtomat za obložene kruhke in vroč čaj z rumom. Na koncu sem prisostvoval nedeljski pridigi, ko je pastor grozil s peklenskim ognjem, kar me je še posebej privlačilo, saj sem se tresel od mraza. S težavo sern premagal vse te privide. Napor je bil tolikšen, da mi je začelo v glavi brneti in pred očmi se mi je bliskalo.
Nenadoma sem opazil, da hodim ves čas na istem mestu. Pojav se mi je zdel tako nenavaden, da sem se ustavil in se odločil, čeprav se mi mudi v opero, da bom pogledal, kakšna zapreka ie to.
Ugotovil sem, da tičim v ledeni luknji, tako globoki, da mi je samo glava molela iz nje, in jaz sem kdo ve kako dolgo mencal na mestu, buljil predse, medtem ko so se noge komaj premikale Nisem se pustil zmesti. Moral sem zbrati čim več moči.
Spet se mi je začelo bliskati pred očmi. Včasih je svet-tloba postala tako močna, da sem moral zamižati. Ko sem spet odprl oči, sem zagledal pred seboj močno osvetljeno površino, preko katere je divjal strahoten metež. Iz meteža sem nenadoma zaslišal glas, ki ni imel v sebi ničesar človeškega: — Tukaj!
— Robert Falcon Scott! — Neki beden, izmučen glas odgovarja; — Tukaj! — Spreletelo me je. Ali je mogoče... Lawrence Oates — še malo pa bom znorel. No, sedaj je manjkalo še samo ime doktorja Adriana Wilsona in zares, nemogoče se je zgodilo.
— Doktor Adrian Wilson!
— je grmel glas iz burje. Od groze sera ^e oznojil. Glas je še klical poročnika Bo-wersa in stotnika Evansa. Točno tako, kot sem predvideval. Vsi ti so 1 ili člani tragične ekspedicije, ki so nesrečno končali tu nekje v bližin1 pre«J 45 leti.
Ostal sem kot okamenel, kar je slednjič bilo tudi točno, potem pa sem doživel še več'e presenečenje. V svetli stožec je stopilo nekaj ijudi, v; so z utrujenim korakom vlekli troje sani. Naštel sem jih pet. Nenadoma se je četrti človek spotaknil in padel z obrazom v sneg. Tisti za njim je kriknil; »Kapitan, Bowers je padel!«
Vsa povorka se je ustavila, prvi pa se je počasi ozrl, tako da sem mu dobro videl cbraz. Bil je to sam kapitan Robert Falcon Scott, ki je zavpil svojim ljudem; »Položite ga na moje sani, sam ga bom vlekel!« — Nima smisla — je jecljal na ledu ležeči Bowers, — z menoj je konec.	—
Nisem se zavedel, v kakem stanju sem sedaj. Začel sem se spravljati iz svoje jame in nisem pazil, kaj delajo pokojniki pred menoj. Ko sem oil spet na nogah, sem odtaval proti kapitanu Scottu. Ta sc je že vpregel v svoje sani, na katerih je ležal Bo-wers.
— Oprostite, kapitan, — jezik se mi je nekoliko zapletal, ker sem bil zmeden, saj se še nikoli nisem pogovarjal s človekom, ki je umrl pred 45 leti. — Sodim že k vam ali moram počakati, da me pokopljejo?
Kapitan Scott je začudeno buljil v mene in ni nič odgovoril, toda zato je zagrmel tisti glas, za katerega sem rekel, da nima v sebi ničesar človeškega.
»Kamera stop! Reflektorji stop! Propelerji stop! Kakšen tepec nam je zašel v kader?«
• • *
Zbudil sem se v toplem prostoru, pokrit z debelimi odejami. Poleg mene je sedela bolničarska in me zaskrbljeno gledala. Ko je opazila, da sem odprl oči, se je nenadoma izgubila v drugi sobi. Nekoliko kasneje sem slišal iz istega prostora, kako nekdo kriči;
«Halo, tukaj ekipa Gloria-filma. Kličem štab Austino-ve ekspedicije. — To se je ponovilo nekajkrat. In ko je bila zveza vzpostavljena, je j ms nadaljeval: - Da, vašega fanta smo našli. Padel nam je v kader prav takrat, ko smo snemali sceno po dnevniku kapitana Scotta... Da, da, je že izven nevarnosti. Tepci imajo srečo. Škodo smo utrpeli samo mi, ker srnj zaman porabili 300 m traku, 25 litrov bencina za pogon ventilatorja, ki je proizvajal metež, in reflektorje.
Dalje nisem poslušal. Obrnil sein se in ponovno zaspal. Odpustil sem jim tudi tistega »tepca«. Saj ni važno. Glavno je, da bom spet videl Diano.
Nikoli si ne bi mislil, kakšna sreča za človečanstvo je dejstvo, da snčmajo / dokumentarne filme po vsem svetu.
Dodam ul sestim in sedmim zasedaniem
Pred sedmim zasedanjem jugoslovansko . italijanske komisije za izvajanje posebnega statuta objavljamo dnevnik glavnih dogod .tov s tem v zvez1 v času od lanskega šestega zasedanja te komisije, ki je bilo junija v Beogradu, in letošnjim sedmim zasedanjem, ki se začne v ponedeljek, 20. t. m.
Julij 1960
5. JULIJ; Kvestura prepovedala antifašistično zborovanje na Trgu Garibaldi, ki so ga napovedale ANPP1A in FIAP. Zborovanje se je vršilo nato 8. 7. pri sv. Jakobu.
7. JULIJ: Dušan Furlan, župan devinsko-nabrežinske občine, je obiskal gen. vladnega komisarja dr. Palamaro in se pritožil, ker je prefektura v odobrenem občinskem proračunu za 75 odst. znižala izdatek, predviden za dvojezične napise, in skrčila izdatek za prevajalca; dr. Palamara se je izgovarjal, da je občina pasivna. (O podrobnih vsotah glej «Novi list« in »Demokracijo« iz prvih dr:i julija).
10. .TULT); Ga^ett« rl»firtiq. le štev. 173 od 10.7.1960 (str. 2671) je objavila »Dekret predsednika republike od 23. 5. 1960, štev. 671; predrnsi z*» izvajanje posebnega statuta za deželo 'Crentino — Gornje Poadižje glede u-porabe nemščine pri javnih natečajih« (Slovenci zaman čakamo kakršen koli dekret o izvajanju posebnega statuta londonskega memoranduma ali pa čl, 6 ustave!)
23. JULIJ: Tržaški radio je poročal dan prej o sprejemu novega odbora bo-nomijevske zveze neposrednih obdelovalcev, medtem ko nenehno diskriminira ostali dve kmečki organizaciji.
25. JULIJ; Na dan sv. Jakoba med običajno procesijo ni bilo zastave sv. Cirila in Metoda, ker je neka oseba (baje reditelj) možem, ki so jo hoteli nositi, dejala: «QUESTA BANDIERA NON DEVE USCIRE«. Reditelj, ki je nadzoroval procesijo, je gotovo prejel od svojih predpostavljenih ukaz, kako naj ravna. (Niti svetniki niso izvzeti od diskriminacije!)
26. JULIJ: Občinski svet na-brezinske občine je 25. 7. izglasoval protestno resolucijo, v kateri se obsoja prepoved poveljnika okrožja polk. P. La-carellija od 3. 6. 1960, da se slovenski lepaki za nabor ne smejo lepiti ob državni cesti. Poveljnik je poslal občini 20 lepakov v italijanščini in samo dva v slovenščini, — Dne 27. 7. je protestirala zaradi tega tudi NSZ.
29. JULIJ:	Goriški župan
Bernardis (na seji mestnega sveta); «Za nas je Reka, čeprav smo tam v manjšini, še vedno italijanska kakor tudi ostali kraji v Istri in Dalmaciji.« Monarhistični svetovalec odv. Pedroni je na isti seji obč. sveta poveličeval fašizem, kričal itd. tako, da ga je moral celo župan vsaj formalno umiriti in po-zvatr, naj uporablja spo-dobnejše izraze.
Avgust
1. AVGUST; Podžupan občine Repentabor Veljko Guštin je pri gen. vladnem komisarju protestiral zaradi izzivalnega napisa «FOIBA Dl MON-RUPINO«, ki se je pojavil na cesti med Opčinami in Repentabrom kot kažipot za jamo, ki je bila pokrita na javne stroške ob navzočnosti najvišjih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, ki so prav gotovo tudi za izzivalni napis poskrbele. (Pozneje je bil napis spremenjen.) Gre za kršenje čl. 3 posebnega statuta, ki prepoveduje hujskanje in narodnostno sovraštvo.
3. AVGUST; Marija Grbca, pokrajinskega svetovalca, je podprefekt dr. Pasi-no imenoval 3. avgusta 1960 za predstavnika kmetov za določanje delovnih dni kmečkih delavcev in kmetov pri obdelovanju določenih zent. ljišč, na podlagi katerih plačujejo kmetje prispevke za bolniško blagajno in pokojnino ter kmečki delavci za socialno zavarovanje. Prej je kmete predstavljal dr. Grimaldi, zastopnik «En-te Tre Venezie«.
4. AVGUST; Prosvetni minister je izročil predsedniku poslanske zbornice vladni zakonski osnutek za slovenske šole.
6. AVGUST; Nova osnovna
šola v Cerovljah je bila izročena obč. upravi obč. Devin-Nabrežina.
6. AVGUST:	Gen.	vladni
komisar je izdal dovoljenje za otvoritev otroških vrtcev v Mačkov-Ijan n P^ebenegu 1. oktobra 1960.
10. AVGUST: Se vedno pro-vokatorski napisi «Foiba dj Monrupino« in «Foiba di Bazovizza«.
20. AVGUST; Prta obletnica videmskega sporazuma: izjave oodprefekt.a dr. Maria Capona, gen konzulov Zecchina in Voduška.
24 AVGUST: V Pevmi se je pojavila čudna ograja za spomenikom padlim partizanom iz Pevrne. Oslav-ja in St Mavra.
27. AVGUST: «P d.» ugotavlja ponovno pred začetkom šolskega leta: Pomožno osebie je v nekaterih slovenskih šolah italijansko in šovinistično razpoloženo.
September
3. SEPTEMBER:	V »Pri-
morskem cmevniku« objavljena obrazložitev Me-dici.ievega zakonskega o-snutka za slovenske šole od 19. 7. 1960.
3. SEPTEMBER:	Predavanje dr. Gerirta o londonskem memorandumu; m nakazal perspektiv za izvajanje posebnega statuta.
4. SEPTEMBER: ((Primorski dnevnik« ugotavlja, da je slovensko predmestje Go. rice in vasi zapostavljeno pri javnih delih go-riške občine
17. SEPTEBER:	Repenfabor.
ski občinski svet je sklenil vložiti tožbo zaradi napisa «Foiba di Monrupino«.
Oktober
2. OKTOBER:	Na shodu
»dalmatinskih beguncev« je predsednik pokrajinske ANVGA Della Santa izjavil, da se bo morala Italija vrniti v Dalmacijo. 2upan Franzil pa je dejal, da «naj imajo dalmatinski begunci vero v bodočnost in da naj zaupajo.«.
6. OKTOBER:	Tržaški ra-
dio je poročal, da je pristojna komisija poslanske zbornice izrazila u-godno mnenje o zakonskem načrtu, ki ureja vprašanja šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na tržaškem področju,
11. OKTOBER: Na slovenski osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška je bil nameščen sluga, ki ne zna slovenski.
14. OKTOBER:	Drugi	dan
manifestacij za Južno Tirolsko. Manifestacije so se spremenile v protijugoslovanske in protislovenske demonstracije. Demonstranti — dijaki italijanskih srednjih šol — so prepevali himno z žaljivim refrenom na Tita ter kričali «2ivela italijanska Dalmacija«. Napadli so tudi slovensko mlekarico ter jo zmerjali s «ščava».
15. OKTOBER: Nove dijaške demonstracije za «Južno Tirolsko«, med katerimi so kričali «Abbasso i šča-vi», »Vogliamo la Dalma-zia« itd.
23. OKTOBER:	Slovensko gospodarsko združenje zahteva pravično zastopstvo Slovencev v predstavniških organih.
24. OKTOBER: Vladni generalni komisar je prepovedal zborovanje KPI na Trgu Unita, ker bi moral na njem govoriti tudi govornik v slovenščini.
26. OKTOBER: Zastopniki o-semnajstih političnih in kulturnih organizacij so poslali predsedniku Fan-faniju spomenico, v kateri predlagajo v imenu slovenske skupnosti spremembe vladnega o-snutka za slovenske šole.
30. OKTOBER: Na meji med Ronkami in Tržičem je bila revanšistična protijugoslovanska demonstracija s proslavo «ipohoda na Reko«.
November
11. NOVEMBER:	Eden iz-
med sodnikov tržaškega
civilnega sodišča je zavrnil zahtevo glavnega u-rednika PD, da se mu izročil slovenski prevod neke civilne tožbe in nato še zahtevo, da se postavi pred ustavno sodišče v Rimu protiustavnost fašističnih paragrafov 137 in 122.
21. NOVEMBER: Prefektura je izdala nove razlastitvene odloke za zasedbo 10.500 kvadratnih metrov zemljišč na Kontovelu, kjer gradijo nova begunska stanovanja. Odloki so bili podpisani 14. oktobra.
27. NOVEMBER:	Zastopniki SKGZ in SDZ iz Trsta in Gorice so poslali Fan-faniju še eno pismo s prošnjo, da jih osebno sprejme.
28. NOVEMBER: 23 slovenskih že diplomiranih profesorjev, inženirjev, arhi-te tov itd ter 30 visoko-šolcev je pisalo Fanfa-n. u m zahtevalo priznanje jugoslovans uh vse-ucihških diplom.
19. NOVLiV.BEn:	Resolucija
društva »Pravnik«, sprejeta po razgovorih njegovih predstavnikov s predsednikom prizivnega sodišča v Trstu in glavnim pravdnikom pri i-stem sodišču o vprašanjih izvajanja čl. 5 posebnega statuta. Sklenjeno ;e bilo: 1. opozorili pristojne oblasti na ne-vzdržnost sedanjega položaja v nasprotju z dejansko in pravno stvarnostjo m na nujnost, da se v obvezni obliki za sodne organe poskrbi tudi za uveljavljenje določb posebnega statuta z istočasno primerno organizacijo sodne uprave
Tržaškega ozemlja; 2. da
se opozorijo iste oblasti, da bi bili z nadaljevanjem takega stanja slovenski odvetniki prisiljeni začeti vlagati akte pri krajevnih sodnih oblasteh v slovenščini.
26. NOVEMBER: Pismo društva »Pravnik« predsedniku vlade Fanfaniju pred obiskom državnega tajnika za zunanje zadeve FLRJ v Rimu. V pismu se ponovno opozarja predsednik vlade na nenormalno stanje, ker spomenica o soglasju še ni bila objavljena kot zakon z učinki v notranjem pravu.
December
5. DFCEMBER:	Svetovalci
KD. MS?, PLI in PRI so v pokraiinskem svetu za-vrnui zahtevo do pravice govora v slovenskem jeziku.
7. DFCEMBER:	Danes	je
biio objavljeno p smo iz «Pa ise Sera«,' iz katerega izhaja da vladni generalni komisar Paia-mara nasprotuje priznanju jugoslovanskih diplom iz zastarelih raznarodovalnih razlogov.
7. D^CEMFER: Sodnik tržaškega kazenskega in civilnega sodišča je na razpravi zavrnil zahtevo pc imenovan m tolmača ter zahtevo, da se spisi predajo ustavnemu sodišču.
18. DECEMBER; Sindikat slovenske šole je protestirat in oisodil načrtno zapostavljanje slovenske šole.
Januar 1961
4. JANUAR: Na matičnem u-rrau v Gorici Alojzu Bo-neti iz Dola niso hoteli voisati imena (Rajko), za otroka, kot je holel oče. Zaradi tega in podobnih primerov so 18. januarja bili predstavniki SKGZ pri goriškem prefektu »P. d.» navaja 22. januarja nov primer, ko za otroka niso dovolili imena po volji staršev.
9. JANUAR: Ustanovno zasedanje posvetovalne komisije pokrajinske bolniške blagajne za trgovce. Prefekt pri imenovanju komisije ni vprašat za mnenje Slovenskega gospodarskega združenja ter tudi ni bil v posvetovalno komisijo
• imenovan predstavnik slovenskih trgovcev. S tem je ponovno kršeno v londonskem sporazumu napisano načelo o pravičnem zastopstvu Slovencev v vseh javnih u-stanovah.
12. JANUlAR: Ustanovno zasedanje pokrajinske komisije za ugotavljanje in sestavljanje seznamov trgovcev, ki so upravičeni do obveznega bolniškega zavarovanja. Clan komisije De Rossi je protestiral, češ da imenovanje predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja S. Svaglja za člana te komisije ni pravilno. (Odlok podprefek-ta dr. Giuseppa Pasina z dne 29. dec. 1960.) Predsednik komisije dr. Caidassi je sejo prekinil.
13. JANUAR: Slovensko gospodarsko združenje je poslalo pismeno vlogo podprefektu dr. Mariu Capponu v zvezi s pravkar navedenim dogodkom.
15. JANUAR: Po Trstu so se pojavili provokatorski letaki fašističnih prena-petežev proti Slovenskemu gospodarskemu združenju. Podpisana je «A-vanguardia nazionale gio-vanile«. (Letak je objavljen v «P. d.» 17. jan.)
16. JANUAR; Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja pri predsedniku tržaške trgovinske zbornice dr. Caidas-siju. Med drugim je predsednik združenja podčrtal, da ima združenje pravico do zastopstva v zgoraj (12. januar) omenjeni komisiji.
17. JANUAR. «Federcommer-cio« in «Associazione commercianti al detta-glio« sta vložili pri vladnem generalnem komisarju priziv, v katerem skušata dokazovati, da imenovanje predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja v pokrajinsko komisijo za ugotavljanje in sestavljanje seznamov upravičencev bolniške blagajne trgovcev ni bilo legalno.
20. JANUAR: Na seji tržaškega pokrajinskega sve-
ta je svetovalec odv. Jona (PLI) izjavil: »Tu se govori in se bo vedno govoril le italijanski jezik.« Jona je reagiral na predlog svetovalca Kolenca (KPI) za dodatek k pravilniku, po katerem bi smeli slovenski svetovalci zahtevati nrevod aktoV in dokumentov, če imajo to za potrebno: zanikal je. da bi določila Spomenice o
23. JANUAR: Dvojna mera pri obdarovanju otrok po Rdečem križu: od 18 učencev italijanske šole na Katinari jih je bilo obdarovanih 12, od 25 učencev slovenske šole pa samo 1.
24. JANUAR:	Vladni generalni komisar je zavrnil priziv »Federcommercia« ter «Associazione com-mercianfi al dettaglio«. nakar sta organizaciji vložili priziv na ministrstvo za notranje zadeve.
25. JANUAR: V «P. d.» objavljeno pismo Kmečke zveze predsedniku prizivnega sodišča v Trstu. KZ protestira, ker v specializirani skupini za kmečke spore pn sodniji in prizivnem sodišču ni bil imenovan noben predstavnik KZ. Tudi Zveza malih posestnikov je vložila protest, ker prav tako nima svojih predstavnikov v omenjenih komisijah.
JANUAR: Na letni skupščini tržaških odvetnikov sprejeta resolucija, s katero skupščina obsoja u-porabo slovenščine na sodišču.
29. JANUAR: «P. d.» objavlja pojasnila predsednika odbora za gradnjo kulturnega doma v Trstu dr. Jožeta Dekleve, zakaj dom še vedno ni dograjen.
31. JANUAR: Slovenska kulturno gospodarska zveza m Slovenska demokratska zveza sta po 65 dneh čakanja poslali predsedniku vlade A. Fanfaniju brzojavko, da nista prejela niti potrdila o prejemu prošnje za sprejem, da bi njuni predstavniki obrazložili zahteve slovenske manjšine v Italiji. '
'31. JANUAR: Segnijev odgovor poslancu Bologni: treba je izpolniti obvez-nosu z najbolj pazljivo iti premišljeno postopnostjo, da se ne pokvarijo odnosi m . d večino in manjšino.
ZADNJI DNEVI JAN.: Več slovenskih župnikov so premestili iz Beneške Slovenije v Furlanijo, na njihova mesta pa so postavili italijanske duhovnike. Verjetno gre za
Cii Ufi •'L-tf® iPI S!
«Tu smo Slovenci« — je bilo napisano v Skednju po fašističnih demonstracijah proti Slovencem. Občini pa taki in podobni napisi niso všeč in zato so pometači dobili ukaz, da jih čimprej prepleskajo
soglasiju veljala kor zakon, pač pa se je skliceval na fašistična člena 137 kazenskega postopni-ka ter 122 civilnega postopka. Joni se je v imenu fašistov pridružil odvetnik Strudhoff (MSI),
22. JANUAR: Iz napisa na jami v Bazovici so izginile bronaste črke, kar so predvsem fašisti hoteli napraviti za politično afero. Pptem se je ugotovilo, da je črke nekdo ukradel in prodaj.
22. JANUAR: V višjih razredih srednjih šol bl morali pisati po navodilu prosvetnega ministrstva nalogo o evropski vzajemnosti. Tudi na slovenskih šolah naj bi pisali nalogo v italijanščini S poznejšo okrožnico je šolska oblast sporočila, da lahko dijaki slovenskih šol pišejo nalogo v slovenščini. (To pa ni veljalo za slovenske šole v Gorici.)
koordinirano akcijo videmske škofije in prefekture.
Premestitev župnika Ma-zore iz travniške cerkve sv. Ignacija v Gorici v Sempolaj. Kaže, da je Mazora žrtev svojih šovinističnih kolegov, ki nasprotujejo slovenskemu bogoslužju v tej cerkvi.
KONEC JANUARJA: Poslanec MSI Gefter-Wondrich je poslal pravosodnemu ministru Gonelli pismo z opozorilom na nevarnost dvojezičnosti in o-menja hkrati vprašanje zunanjega ministrstva o-brambnemu ministrstvu v zvezi s formulacijo zakonskega načrta za spremembo členov 122 c. P. p. in 137 k. p. p.
Februar
1 FEBRUAR: Ponoči med 31. januarjem in 1. februarjem je bila oskru-
njena spominska plošča v Sv. Križu postavljena v počastitev dveh žrtev nacifašističnega nasilja: Josipu Košuti in Ivanu Grudni.
1. FEBRUAR:	Predsednik Slov gosp. združenja je ovrgel vsa podtikanja dveh trgovskih organizacij in poudaril, da ima SGZ vso zakonsko pravico do zastopstva v komi-
' siji za bolezensko zavarovanje trgovcev.
2. FEBRUAR, zjutraj: «Mes-saggero Veneto« objavila s lop ((Mladinskih jadranskih skupin« ((Nacionalnega združenja Julijska krajina in Dalmacija«, aa se ob 18. uri skliče ((Mladinski odbor za budnost«, ki so ga ustanovile mladinske skupine delavcev, študentov in visokošolcev, da bi koordinirale pobude in protestne manifestacije proti uvedbi dvojezičnosti v Trstu.
2. FEBRUAR, dopoldne: Prve protitirolske demonstracije nekaj sto dijakov italijanskih srednjih šol z istočasnim prepevanjem državne himne in refrena: «Giu-riam, giuriam che Tito xe rufian!«
2. FEBRUAR, popoldne ob 18. uri; Sestanek »Mladinskega odbora za budnost« s pripravami za petkove protislovenske demonstracije (škvadra pred šolskimi poslopji, napisi, zastave, načrt kroženja povorke po mestu, tiskanje letakov itd.) Preliminarni sestanek »predsednikov kulturnih, političnih, gospodarskih in šolskih krogov za konkretizacijo programa akcij proti dvojezičnosti s sklepom, da se podvzamejo »javne protestne manifestacije in neposredne intervencije pri vladnih organih«. V šovinističnem tisku je napovedan nov sestanek za soboto
4. februarja 1961.
3. FEBRUAR, zjutraj; »Primorski dnevnik« opozarja odgovorne oblasti, da bo danes začetek prve protislovenske ofenzive italijanskega šovinizma po podpisu londonskega memoranduma in prva javna in odkrito pripravljena protislovenska demonstracija.
3 FEBRUAR, dopoldne od 8. do 12. ure; Demonstracije več tisoč italijanskih srednješolcev pod gesli na napisnih tablah: «No al bilinguismo«, »Bi-linguismo non per ne-cessita č provocazione«, «iFrima del bilinguismo diritti delTuomo in zona B», «A che scopo il bilinguismo?«, «Giusti-zia per 1’Istria«, «Ricor-date le foibe«. Glavni letak pa ie zahteval: ((Gornje Poadižje nas uči, da se začenja z dvojezičnostjo in se konča z di-namitnimi atentati. — Ne dvojezičnosti!« Podpisane so bile sledeče mladinske organizacije:	A,
5.A.N. Giovane Italia, Circolo Študenti Medi, Comitati Studenteschi Carli, Petrarca e Dante, Associazione Študenti Italiani, Gruppi giovani-li adriatici — ANVGD, Goliardia Nazionale Tra-dizionalista, Fonte Uni-versitario d’Azione Nazionale, A.G.I. Liberi Go-liardi.
Vdor demonstrantov v slovensko banko; demonstranta, ki je poškodoval stroj, je orožnik takoj izpustil. — Drugi del demonstracije ni bil več namenjen dvojezičnosti, ker so demonstranti prepevali himno z refrenom; ((Giuriam, giuriam...«, zlogovanje »Ti-to-rufian» in pozneje »A morte Tito«, Demonstracija se je zaključila s sprejemom delegacije pri dr. Palamari okrog 12. ure. Nekateri delegati so se legitimirali z izkaznicami MSI. OROŽNIKI IN CIVILNA POUČI-JA NISO NITI ENKRAT INTERVENIRALI.
DRUŠTVO ((PRAVNIK« sprejelo izjavo, da se ne strinja z resolucijo odvetniške zbornice. Izjava vsebuje tudi prepise resolucij in dopisov s tem v zvezi od 19. novembra 1. 1959 dalje.
4. FEBRUAR, dopoldne: Od 8. do 12. ure demonstracije; samo še kaka redka tabla proti dvojezičnosti, vzklikanje gesel: »Fora i ščavi«, «|A morte Tito«, «A morte i ščavi«, sramotilni refren himne. Napad na Kulturni dom, ranjen delavec Vittorio Zorzetto. — Več laže ranjenih med
(Nadaljevanje na 7. stranij
PfImorsTeT'dnevn!lc
19. februarja ljjj
KRASNO'
PREKRASNO.1'
ČDDOi/ITO
hej! ne DERI SE NA tok NAČIN'
LE ŽARNICO SEM MOROL PRIVITI... j NO,KPJ SE Tl ZDI MOJ DOMER^
r hoh! -	S'	^
(ZGINIL ? OJOJ.NlČKE ViPlM I H£J | fRljflrELJČEK lit ZPVU5TI ME ...
UK,UH , MATEVŽE K Tl Sl— UllH ...JAZ SEN ...GUI ..IM- 6IN1EN •50 S0L2... UN-UiilM
NO,NO, NIKAR' SAJ SENI BOŠ KAR SCEDIL..I 50J,RAJL SEDI! RDISklU. BOM KAJ ZA POP ZOg, k. GOTOVO Sl L Alf E N'
MATE^^iI I j
NiNE^VK1' razložit ^ Nf/.RT ••
C i ŠE IN PIŠE:
'^ojiduOcJlčič
Kaj se skriva za razkošjem in bleskom
Poveljnik	policijskih
zgodbe filmskih zvezd in mogotcd
liko vabo za številne turiste.
Kot smo že omenili, so vile, v katerih prebivajo najvažnejši prebivalci tega svojevrstna mesta, že na zunaj zelo razkošne. Lahko si mislimo, kakšno razkošje vlada šele v notranjosti vil, kjer ne manjka kopalnic z zlatimi okraski, prekrasnih marmornatih stopnišč, privatnih kinodvoran, prekrasnih vrtov, parkov itd. Mnoge teh vil obkrožajo visoki zidovi, ki ne dopuščajo navadnim smrtnikom, da bi se pobli-že seznanili s «paradižem na zemlji*. Kljub temu ve-dp vsi, da imajo nekatere filmske igralke bazene iz rožnatega marmorja, da i-majo druge prevlečene stene v svojih sobah z zlatom, da si tretje privoščijo vsak dan kopel v mleku itd.
Trgovine v Beverly Hillsu se seveda ravnajo po svojih klientih in so zato najbolj elegantne, pa tudi najdražje v vsej Ameriki. Tako stane na primer čipkasta kombineža v eni takih trgo-
Da so filmski igralci in umetniki, pa tudi veliki bogataši povsem svojevrstni ljudje, ki si lahko, prvi zaradi svojega poklica, drugi pa zaradi svojega denarja, privoščijo marsikaj, kar bi bilo navadnim smrtnikom strogo prepovedano, je že poznana stvar. Toda to, kar je o njih povedal, oziroma napisal, dolgoletni poveljnik policijskih sil v Beverly Hillsu, Minton Anderson, presega našo fantazijo ter nam pokaže njihovo življenje v še bolj čudni luči. Njegova knjiga, ki je pred kratkim izšia v Ameriki, je vzbudila takšno zanimanje, da je že v kratkem postala ena najbolj čitanih knjig ter se zanjo potegujejo že razne filmske družbe. V njej je opisano življenje številnih filmskih igralk in igralcev, milijonarjev, avanturistov in drugih poznanih osebnosti, ki so stanovale, oziroma še stanujejo v Bever-ly Hillsu — podružnici Hol-lywooda, ki ga po pravici imenujejo najbogatejše in najbolj razkošno mesto na svetu.
Mesto, v katerem stanuje danes okrog 200 najbolj poznanih režiserjev, producentov, pisateljev, glasbenikov, pevcev, velikih in-dustrijcev in predsednikov velikih mednarodnih družb, je pravzaprav nastalo šele okrog leta 1919. Tedaj so se ob vznožju gričev, zahodno od Hollywoo-da pojavile prve vile in druga stanovanjska poslopja. Tedaj je filmski igralec Douglas Fairbanks — starejši tudi predlagal, naj bi mesto ogradili z visokim zidom. Do uresničitve tega načrta sicer ni prišlo, pač pa je ostal Beverly Hills prav zaradi posebnosti svojih prebivalcev, vedno nekako odrezan od ostalega sveta.
Prvi, ki so se v Beverly Hillsu naselili, so bili Mary Pickfordova, Gloria Swan-son, Charlie Chaplin, Will Rogers, Harold Lloyd, Tom Mix, Marion Davies, John
Barrymore in še drugi. Nji- ...	~	   ...	j--. ma-
hove vile, Zgrajene V raz- sedajte zlobnežem, ter se rpje predhodno prepričajte nih slogih, vedno pa zelo o resničndšti njihovih izjav, razkošne in ekscentrične, predstavljajo še danes ve-
vin nič manj kot 1500 dolarjev, krznen klobuček 550 dolarjev in prstan s pet-karatnim diamantom nič manj kot 200.000 dolarjev. Prav tako drage so tudi vse druge potrebščine.
Advokati in zdravniki so v Beverly Hillsu zelo številni. Tako je na primer samo advokatov kakih 1000, zdravnikov pa je skupno čez 600, med katerimi je veliko število psihiatrov, ki so sedaj med filmskih svetom in bogataši še posebno v modi.
Ker ima vsaka družina povprečno po dva avta in dva telefona, je težko zaslediti na ulicah pešce, ter so ulice precej zapuščene. Če pa že naletimo na pešce, gre skoraj vedno za skupine turistov. Le v redkih primerih gre za redne prebivalce mesta, ki so se naveličali avta in življenja v zaprtem prostoru in se jim zahoče, da se nekoliko sprehodijo.
Seveda se za vsem tem bogastvom in bleskom skri-| vajo številne pretresljive I življenjske zgodbe, za ka-
T	X
'J,	**
GRAFOLOG
SKROMNOST JE TEMELJ SREČE: — Ve.iho pa ni p
tako, posebno se ce ima
po rnatenaiiiem
.i. , ,,l ori Hku, ka’*or In nvimul X7„r, \r rate lc
n tudi
ji/; i.aprrdlru, kakor je to primer pri Vas. V takem slučaju fjf 5ji se morate lotiti strogo načrtnega dela in se za svoje & || pravice-, tudi, jbm-jgi, pa č©pray proti predstojnikom. Na- $ predek '6b sivet počasen, vendar bo zagotovljen; nestrp-tj* nost naj ne ima mesta v Vaši zavesti. Manjše zapreke sl{ || ne jemljite resno, če nočete'da bi vplivale na vztraj- 9J sj4 nost. Nevoščljivost naj., ne ho sila, katera bi imela v % (j* Vašem življenju kakršen koli pomen!	|4
ZELENI BOR: — Sreča čaka drzne ljudi, kateri za j| Š	njeno posest stavijo	marsikaj	na korko!	Z zapečkar-	Št
% * »
$ ft* vo	FM	%
j!{	?tvom ne uspevamo,	prav tako	ne samo	s tem, ce si	T
le zapomnimo srečne,	ne da fci	se ravnali	po njihovem	ijt
načinu s katerim so	uspeli.'pustite rožo	uspehov naj	lil
JŠ	1	*	»	yTA
}l{ raste in se razvija ter ne pdberite raz nje takoj vsak, j,
i pa čeprav' še tako majhen in šibak poganjek. Ne na- ijl
.j, o resničnosti njmovin izjav.	j,
1	J
tere javnost včasih izve, ali pa ostanejo za vedno tajnost. Anderson, ki je služboval v Beverly Hillsu celih dolgih trideset let, ve našteti številne takšne primere: na primer ve za milijonarje, ki so čez noč obubožali ter so si v obupu vzeli življenje, za druge, ki so se iz dolgočasja, ali nesrečne ljubezni vdali alkoholu ter so umrli pozabljeni v kakšni umobolnici, za bogate vdove, ki so jih spretni goljufi spravili v sramoto	in	revščino	in
končno za bogate vdovce, ki so jih speljale na limanice mlade lepotice.
Položaj policije v Beverly Hillsu je zelo težaven, saj ima povečini opravka z ljudmi, ki se ne bojijo ničesar in ki živijo v prepričanju,	da	je njim	vse
dovoljeno. Potolažiti na primer dva navadna smrtnika, ki	sta	se sprla,	je
čisto navadno igračkanje v primeri z urejevanjem sporov med bogataši, ali filmskimi igralci. In takšnih sporov in prepirov je v tem mestu nič koliko.
Razen sporov in prepirov pa mora	tamkajšnja	poli-
cija reševati še druge primere. Tako se je na primer zgodilo, da si je mlad zakonski par, ki je bil iz bogatih in uglednih družin, nenadoma izmislil, da bi napravil, kar tako za šalo, roparski napad na banko. Da bi jima to uspelo, sta na cesti pobrala neki materi komaj triletnega otroka in se z njim in s samokresom v roki predstavila začudenemu blagajniku. Ker sta mu zagrozila, da ubijeta otroka, če bi hotel poklicati policijo, jima je ta iz strahu dal ves denar. Na srečo je otrokova mati videla evidenčno številko njunega avtomobila in tako sta prišla lopova kmalu pred sodišče.
Policija je seveda nič kolikokrat poklicana, da brani pred napadi prevroče-krvnih oboževalcev razne filmske zvezde in druge lepotice. Tako se je na primer prav Andersonu zgodilo, da je moral kar 24 ur prepričevati nekega farmarja iz Iowe, ki je prišel v Beverly Hills peš, da si odpelje pred oltar tedaj
poznano filmsko Claro Bow, da ga ta ne pozna in naj sa -vrne domov.	La
Pred podobnimi ži» so se morale 5 f braniti same, ali Pa $ močjo policije tudi
poznane filmske
Sl
med katerimi tudi w'g|f Sidney, Jean HaflO*’ ria Swanson in dru? L J
Anderson pa nas svoji knjigi še dru? $ mive primere. Tako ^ n ja primer	!
poznanega bogata® ^ >
filmskega producenta, $ je hotel privoščiti S 9 pustolovščino z kletom, ki ga je P° ' jr ju spoznal v nekein ^ Potem ko se mu J .ftlr v začetku zelo upu po" je nazadnje vendar1 ^ f bilo v svojo sobo-je možakar ves P1 koPJ in presrečen zaprl ^ nico, da bi se neko»a M žil, ga je prebrisan« *fj
zaprlo ter mu odne® z denar, obleko in Sf njegov avto. Tako moral možakar * predstaviti svoji te v Adamovi obleki-
Andersenova bo izšla še v nadalJ ^ obeta še druga P .ej zgodbe. Tako bo v ^■■ vora o Lani Turner,* nih številnih ljuo1 ^ družini Barrymo7e . -o drugih filmskih in igralkah.
DROBIŽ
V Aktjubinsku s° p', ročni rentgenski aPar | ® je mogoče spravU' kovčka, potem pa 9S j^rl nik na terenu brez P ^ r pripomočkov sestavi nutuh. Aparat se P navadno omrežje,
pa je tudi v nezaie ^ ^ prostorih, na priniet ški postelji
’ *** Ae>4
V minulih dveh 0 jtehjil le medicina odkri13 :0 p antibiotike, ki unA se. Ti povzročitelj1 0 ce],\
'Icl . ,tV2l
V K 0il44<
ki ne bi razen njj11 ^ S'p
vijo kot za edalci srefvjl( zato je težko dobi'1
tudi celičnih snovi-na angleških znanstv. ^ iznašla interleron, duje celicam, čep/3'^ razmnoževanje viru
Kaj je ostalo od nekdanje mogočne države - Zakaj dežela ne napreduje
Portugalska - najbolj zapadna
in najbolj nazadnjaška dežela v Evropi
gospodarje. Vsako delo jim je smrdelo. Namesto njih šo morali vse opraviti sužnji. Vsak potepuh, ki je prišel s Portugalskega v Indijo, je zahteval, da so ga ogovarjali z «dom». Zaradi tega je šlo vse rakovo pot. Hoteli so pač samo uživati, terjali so zgolj pravice, udobnost, sijaj, razkošje...
Polagoma so se druge dežele polaščale gospostva na morju, v kolonijah, v trgovanju. Portugalci so izgubljali veljavo, moč in posest.
Leta 1820. so Portugalci izgubili največjo kolonijo — Brazilijo, ki je postala neodvisna država. Polagoma so izgubljali še druge kolonije. Dandanes poseduje Portugalska le neznaten del nekdanjih posesti. Med temi sta Angola in Mozambik (Portugalska vzhodna Afrika) največji. Da-
Oliveira Salazar
lje Portugalska Gvineja ter Azori in Madeira, a v Aziji Goa, Damao in Diu, katere se že nekaj let potegujejo za priključitev k Indiji, kamor tudi pripadajo.
Ravnanje Portugalcev z domačim ljudstvom v kolonijah se ni prav nič spremenilo Cmci v Angoli ali v Mozambiku, so prisiljeni delati na plantažah, za kar prejemajo poleg pičle hrane le borno plačo. Kdor delo zapusti ga strogo kaznujejo, pretepanje je vsakdanja stvar.
ZAOSTALOST NA
PORTUGALSKEM
Portugalska šteje okoli 8 in pol milijona ljudi. Dobra polovica se ukvarja z obdelovanjem zemlje. Vendar pa ni zemlja v tej deželi radodarna. Pridelek je zaradi suše pičel, precej pa je tega kriv tudi zaostali način obdelovanja in pomanjkljivo orodje. Najboljša zemlja je v rokah veleposestnikov, ki najemajo poljedelske delavce, da jim jo obdelujejo. In mnogo je naselij, v katerih žive kmetje brez lastne zemlje, ker so le dninarji na gospodovem polju. Veleposestniki pa imajo namakalne naprave, da ob suši napajajo presušeno zemljo. Revni kmetje tega ne zmorejo. Lahko se reče, da je Portugalska dežela veleposestnikov.
Dobro uspevajo tam vinska trta, oljka in južno sadje. Pridelajo tudi precej dateljnov in riža, žito za potrebe prebivalstva pa morajo uvažati. V krajih ob Atlantskem oceanu se ljudje preživljajo ž ribolovom. Zlasti sardel in tune ulove precej, ki jih v konservah izvažajo.
Gozdov, podobnih našim, na portugalskem ni. Ponekod uspeva drevo plutovec, ki ga tudi izvažajo, i
Industrija ni kaj prida razvita. V večjih mestih je nekaj tovarn, zlasti predilnic. Portugalski keramič-
ni izdelki so zelo čislani. Dober sloves imajo tudi portugalske čipke. Za večji razmah industrije manjka predvsem surovin, premoga in rud, kar sicer imajo, vendar pa le v manjši meri izkoriščajo.
Portugalsko štejejo za e-no najbolj siromašnih dežel v Evropi. Vzrok za to nam najbolje prikaže to, kar sta ugotovila oba nasprotnika sedanje vladavine na Portugalskem, Gal-vao in Delgado: «Portugal-sko blagostanje in napredek je omejeno le na zelo tanko vrhnjo plast, medtem ko ima naša dežela največji odstotek analfabetov v Evropi.*
«Gospodarstvo obstoji še vedno zgolj v pridelovanju 'primitivnih’ pridelkov: plutovine, vina, rozin in sardin*.
Portugalska je že od leta 1910 republika. Državni predsednik je sedaj general Lopes. Antonio Olivei-ra de Salazar pa je že od leta 1932 ministrski predsednik, ki ima vso oblast
v rokah. Ustavna določila, ki jih je sestavljal največ sam, vsebujejo namreč predpise, ki dajejo ministrskemu predsedniku neomejeno oblast. In ker ima o vsem skrajno nazadnjaške nazore, se to izraža v vseh njegovih ukrepih. Zaradi tega ni čudno, da dežela ne napreduje.
Življenje v tej deželi je prav svoje vrste in se sploh ne da primerjati z razmerami kje drugje.
Zdi se, kot bi živeli na oddaljenem otoku, daleč od civiliziranega sveta. Portugalci nočejo nič vedeti ne o avtomatizaciji ne o modernizaciji ne o kolektivizaciji ne o socializaciji. Razvoj se je tam popolnoma ustavil. Mirno lahko trdimo, da je ves ustroj oortugalsikega življenja še najbolj podoben onemu v predkapitalistični dobi.)
Zaradi tega ni tam nobenega znamenja kakršnega koli napredka. Zgolj enoličnost, mrtvilo...
S. A.
Dj*
Grška filmska igralka Aliki Voujouklaki, ki jo je mati narava bogato rila s svojimi čari, bo morda nekoč postala grška kraljica. Pravijo namreč je grški prestolonaslednik zaljubljen v njo in da bi se rad z njo poročili 1
kralj in kraljica nasprotujeta
iiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiii iii iiiiii iii iiiiiii iiiiiiiiiiiiitii ■iwiiiiiii iiiiiiiiiiiiii iiiiii mi m ■iiiiimiiii iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiii iiiiiiiiiiiniiiaiiii iiiiiiiiii timii iiiiiiiniiiiiiii iiiiii im iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iinimm|ll>,,<
MOJ POM jE TVOJ »OM I jRZ.tiflTEVŽEK NIMEVŽEK IZBIRAM PRIJATELJE (N Tl' ^SMfcDBJ MOJ PRIJATELJ'
Pogled na stari del portugalske prestolnice Lizbone
Kdo je kaj več vedel o tej mali deželi tam na skrajnem koncu Evrope? šele ko se je kapitan Gal-vao polastil prekomomika «Santa Maria*, in s tem v zvezi vznemirjal cele tri dni svetovno javnost, se je morda kdo začel zanimati za to oddaljeno deželo.
DRŽAVA, V KATERI NIKOLI NE ZAIDE SONCE
Nekoč je bila Portugalska zelo mogočna država. Bila je vladarica morja. Njene ladje in mornarji so gospodarili povsod, do koder se je moglo priti z ladjo. Portugalski mornarji so bili med prvimi,
ki so odkrili nove morske poti, ki so osvajali nove dežele onstran oceana, ki so zagospodovali nad tamkajšnjimi ljudstvi in jih neusmiljeno iztrebljali, ropali njih imetje in jih izkoriščali. Portugalci so bili med najhujšimi «konkvi-stadorji*. 15. in 16. Stoletje je bilo za te vrste ropanje, ki so se z njim ovekovečili Portugalci in njih sosedje Španci, na višku. Cortez, Pizarro, Ambrosio Albuquerque, Vasco da Gama in še mnogo, mnogo drugih. Ni je bilo krutosti in podlosti, s katerimi ne bi umazali svojega spomina.
Bilo je v letih po 1500,
ko je na Portugalskem vladal kralj Manoel in je znameniti pomorščak Vasco da Gama osvojil obširne dežele in otoke v Indijskem oceanu. Njegovo delo so nadaljevali še drugi «konkvistadorji», med njimi d’Almeida, Alfonso d’Al-buquerque in drugi.
Za vlade kralja Manoela je bila Portugalska na vrhuncu svoje moči in sijaja. Njena posest se je razprostirala na vse štiri strani sveta: od Brazilije do Moluških otokov v Tihem oceanu, do Rta dobre nade v južnem Atlantiku. Portugalci so imeli svoje utrdbe vzdolž vse afriške obale, na otokih Indijskega oceana, ob vhodu v Perzijski zaliv, vzdolž obal Indije, na otoku Cejlonu, na Malaki in na Moluških otokih sredi Tihega oceana.
Ladje so se z vseh strani stekale v Lizbono, ki je postala eno največjih svetovnih tržišč za začimbe, tropsko blago in — sužnje. Cervantes je napisal, da je »Lizbona eno naj večjih mest v Evropi, kjer se iz-tovarjajo zakladi Vzhoda in se delijo vsemu svetu*.
Pri tem so bili najbolj prizadeti beneški in turški trgovci, ki jim je vidno pojemal zaslužek, ki so ga do takrat imeli sami- Velikanski zaslužki od te prekomorske trgovine in ropanje so obogatili portugalski dvor in plemstvo. Spričo tega so se začeli vdajati vse vrste uživanju, obdajali so se z razkošjem in velikim sijajem.
BOGASTVO IN GOSPOSTVO GINEVA...
Plemiči niso znali obdržati bogastva, ki so si ga pridobili s trgovino in ropanjem. živeli so preveč razkošno, preveč so zapravljali, in se zadolževali. Preprosto ljudstvo pa ni bilo vsega tega bogastva prav nič deležno.
Vsi Portugalci, ki so prišli v kolonije, so se imeli za
Veljaven od 19. do 25. februarja
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Zvezde so vam naklonjene. Lepe priložnosti 'za razvedrilo in zabavo. V poklicnem delu boste dosegli nekaj uspehov, toda popolnoma s« boste uveljavili pozneje. Razčistili boste nekatere zadeve s prijatelji. Srečen dan četrtek.
Bik (od 21.	4.
do 20. 5.) Srčne zadeve se bodo lepo razvijale »n se boste dobro razumeli z dTago osebo. V poklicnem delu nenadna sprememba. Spremeniti boste morali neki svoj načrt. Premagali boste začetne težave in dosegli svoj colj. Pazite na zdravje. Srečni dan torek.
Dvojčka (od 21. 5 do 22.	6.)
Novosti v srčnih | zadevah. Imeli boste toliko u-godnih priložnosti, da boste težko izbirali. Dobili boste zagotovila glede uresničitve nekega vašega načrta, ki vam je zelo prj srcu. Na svojem delovnem mestu bodite bolj uvidevni.
Rak (od 23. 6. do 22. 7.) S svojim značajem in nastopom boste očarali neko o-sebo. Tudi v poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe in se boste lotili novih pobud, ki jih boste uresničili, če boste odločno vztrajali; upoštevati pa morate dobre nasvete prijateljev.
m
Lev (od 23. 7.
do 22. 8.) V srč-f »s	\	nih zadevah na-
JHE’ I	glica in nepre-
L' ( T /	mišijenost več-
krat škodujeta, včasih pa je treba aglo odločati. V poklicnem delu bodite bolj odločni in	ekspeditivni, si-
cer ne boste dosegli uspeha. Preprečili boste spor v družini,
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Neprijetne novice bodo vplivale na vaše razpoloženje. Otresite se žalostnih misli, saj se bo vse lepo razvijalo in srečno zaključilo. V poklicnem delu napredovanje. Premagali boste nekatere male ovire, na katere boste naleteli med tednom. Pismo.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Popolna harmonija in sporazum z drago osebo, če boste znali odpraviti morebitne malenkostne spore. Presenečenja. Prevelika podjetnost večkrat škoduje poklicnemu delu, ki ga morate bolj vestno opravljati. če hočete utrditi svoj položaj.
Škorpijon (od 24.
10. do 22.	11.)
Čeprav ne boste dobro razpoloženi, si boste zaželeli razvedrila in zabave. V poslovnem delu boste zgubili lepo priložnost, če ne boste znali pravilno oceniti položaja. Ugodne novice. Brzdajte svoje živce. Srečni dan sobota.
Strelec (od 23. 11. do 20.	12.)
Zelo koristen razgovor z drago o-sebo. Pridobili si boste še večje zaupanje in pomoč, da boste lahko uresničili neki svoj načrt, obeta se vam lep zaslužek. V poklicnem delu uspeh in zadoščenje. Zvezde so vam naklonjene. Pismo.
Kozorog (od 12.
s 12.	do 20.	1.)
f V \ Nova srečanja,
[	)	nove simpatije.
Od vas bo odvis-'	no,	če se boste
sporazumeli. Imeli boste polne roke dela. Rešiti	boste	morali kup
matih problemov. Vse se bo	lepo	razvijalo.	Lepo
presenečenje in nenaden obisk. Srečn; dan torek.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Slučajna srečanja, ki bodo zelo	prijala vašemu	srcu.
Uspeh bo	odvi-
sen od vašega ravnanja. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če ne boste preveč trmasti in vsiljivi. V kratkem boste rešili kočljivo zadevo. Srečni dan sreda.
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.)	Odlo-
žiti morate vsako važno odločitev glede	srčnih
zadev. Z	mirnim srcem	mora-
te proučiti položaj. V poklicnem delu nobenih novosti. Obeta se vam u-apeh,	če	se boste	krep-
ko lotili dela. Poslovno potovanje. Srečni dan sobota.
1
m
t
KRIŽANKA
Ob odobritvi gospodarskih načrtov za leto 1960 ■ 61
^ kaj naj napravi občinska uprava ^dvajsetimi milijoni na razpolago?
Potrebe občine in občanov so vsak dan večje, denarja za javna dela pa je vedno manj ■ Nekaj pripomb v zvezi z ja vnimi deli v devinsko-nabrežinski občini
i0t<fe°’Je naša ob-
letT^rta
. ®eska
12 gospodar-
1960-m, ZaJ upravno —1961 od skupne-
Jiri® slovenskim miJij.onov
® OiiUinn™klm občinam ska ieS^' °d te§a zne-za ^'0Vlca namen j e-
tev °bčin^vv,V1*° in nredi-
0stala iavn Poti’ za vsa *ba ». dela (vodo-
'av&. tpiif ’ razsvet-
,a (Sovoriin^a naPelia‘ Javnih nn^ • ’ P°Pravila de>a	0lePševal-
?a^iai -.J k°'prometnega !r ozirom JČ° 2 miIij°na ionov, skupno io mi-
tak°0 {?’ ■ da milijon ni
J6 bil° neko?° Qštevil0> kot Spoštovanje
uživa le radi svojega gospodarskega pomena še v polpreteklosti, ne pa po svoji sedanji resnični vrednosti. če je bil denar nekoč okrogel, kar je pomenilo, da je hitro skopnel, je še bolj okrogel danes s svojo štirioglato obliko (izpod stotaka se niti ne šteje), ker hitreje zgine. Rečemo, da je vse drago — blago, zlasti industrijski proizvodi in delo. Navadno delo je v primeri z vsem ostalim najceneje.
Zaradi tega občina ne bo mogla delati čudežev ne pri tem ne pri onem javnem delu. Država vsako leto bolj striže, a potrebe so vedno večje. Ali naj jih
ter * borštari 'a piše 0 Pustovanju v raznih krajih. To. vj^bavatj n' 2n»jo biti za pust veseli in razposajeni č»sjaile- Tu<fc St ?v°iinb duho vitimi iznajdljivostmi svoje so-«S V Veselem so v Borštu praznovali konec pustnega VtdriL? borštan J11 razP°saJenem razpoloženju. Slika kaže ki t«	fantov, ki je poskrbela za veselo raz-
Vs«m potrebno v teh neprav veselih časih
(Foto Bajt)
krije občina iz lastnih sredstev? To bi pomenilo skrajno krivično obremenitev davkoplačevalcev, torej delovnih ljudi oziroma delavcev in kmetov, ki že itak vise na tenki gospodarski nitki. Od tujskega prometa ali trošarine ni več kot toliko pričakovati. A naše občinske poti, ki so nekoč služile le potrebi dotičnih vasi, služijo danes pretežno širšemu področju in to še posebno v naši občini, s svojim tujskim prometom. Vse te poti so v slabem, nekatere celo v izredno slabem stanju, kot na primer pot Slivno-Sesljan. Z desetimi milijoni bo mogla občina le malo popraviti in urediti, in vozniki (izletniki, poslovni ljudje in drugi) bodo še naprej godrnjali.
Kar se tiče olepševalnih del na področju tujskega prometa, je pač na dlani, da so ta skrajno potrebna, ker smo v tem daleč za turističnimi kraji, celo tretje vrste. Investicije v tujski promet so končno le sredstvo za zvišanje občinskih dohodkov.
Končno bodo dobile svoje telefonske govorilnice Cerovlje, Praprot, Trnovi-ca in Nabrežina-Kamnolo-mi. To je prav in pri današnjih potrebah zelo potrebno. Samo bi radi opozorili na nedostatek pri nekaterih naših govorilnicah: vse preveč «javne» so in izpostavljene nepoklicanim ušesom. Nismo še u-ravnali sožitja tako, da bi mogli svoje osebne zadeve obešati na velik zvon. Nikomur ni po volji, da se sliši kaj on govori, pa čeprav gre za navaden razgovor. To naj bi se pri postavitvi govorilnic upoštevalo in postavilo telefonsko kabino.
vinS|v!m karnevalu je bila v Miljah (udi vinska razstava združena s so orprii -razstav> Je sodelovalo 13 vinogradnikov iz Miljskih hribov in Belogla-®avi]jr^ °dli v ocenitev 2K vzorcev vina. Kot je razvidno iz slike, je bilo pred
„ —'■Ijonn™. • v ocenite v 26 vzorcev vina. Kot je ra -- -	-
 ............. uhljskih	vinogradnikov	vedno	dovolj	in	včasih	se	preveč	ljudi
V Boljuncu so domačini prišli na svojevrstno misel: v sredo, ko je »pust zapuščal doto», so v krošnjo akacije postavili velik sod, iz njega napeljali gumijasto cev s pipo na koncu in gostom so zastonj ponudili kozarec vina. Posrečena zamisel je naletela na vsesplošno odobravanje in drugo leto bo že zaradi tega prišlo v Bolju-nec še več ljudi kot letos. Vsekakor zelo učinkovita reklama!
BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. pripadnik evropskega naroda, 5. ime znamenitega alpskega prelaza, 11. evropsko gorovje, 16. ki se je spremenil iz tekočega v trdo stanje, 17. moško ime, 18. mešana krma za pitanje,
nost, 34. smer neba (tujka), 36. predlog, 38. telesne hibe; značilnost kamel, 39. kraj med Opatijo in Lovranom, 40. uipi, 41. samo, 42. hujšati, 45. o-brat, 47. prebivalec goriških Brd, 49. Ibsenova drama, 53. postajati rjav, 52. dvospev, 53
20. krajevno ime, nastalo iz I moško ime, 54. zagrabljena,
holm, 21. pripomočki za razenje, 23. opravek, posel, 25. otok na Jadranu, 26. stara ploštinska merska enota, 28. z veseljem, z voljo, pripravljene, 29. duh, 30 pravoslavni duhovniki, 3.1. plodnost', donos.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiniitiiuiiiinitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniKiiriiihiiniiiiinidiiiiiiiitiiiHfiiHHiiuiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiniMiiiimiiiim
V zgornji tržaški okolici '
Pust nekoč in danes
O našem letošnjem pustovanju nimamo poročati kakih posebnosti. Seveda je mla. dina po naših vaseh, tukaj malo bolj, tam malo manj, veseljačila, ali kot se tu reče: malo ponorela. Saj je pust preveč v «naši krvi», da bi mogli kar tako mimo njega — brez stare časti. Stari še manj kot mladi. Le škoda, da ni več tako, kot je bilo nekoč. Starim ne gre iz spomina, kalko so se kot odrasli «mulo-ti» že nekaj dni pripravljali na pustno svečanost, prav gotovo mnogo bolj kot na vse druge. Tajno so vaški fanti zbirali starino in tuhtali, kako se bodo čimbolj smešno ošemili, čim lepše okrasili ske. denj, izbran za ples. Tudi gospodinje niso v pripravah zaostajale 'in so razumele, da je pust posvečen veselju, zabavi, razigranosti, a tudi, da nima odmerjenih obrokov hra. ne kot' dneve pred in za njim. Tudi več pijače si ta dan lahko privoščijo. Shramba, večja ali manjša, bolj ali manj napolnjena, je bila družinskim članom in pustom bolj na razpolago kot sicer. Saj ima pust devet ust. Ni torej mogoče samo trikrat, devetkrat se je treba najesti, a ne vsakdanje hrane — kakšne vo. dene repe ali zelja, požganke z nekaj «cinki» zabele in podobno; na pust se je morala ministra kuhati na svinini, «grešta» klobas je bila že odmerjena, tukaj so bolj cenili »fanclje«, tam «štravbe» ali ce_ lo štruklje.
A za tem ples v kakem sklednju, tukaj z godbo (kjer je bilo v vasi godbeno društvo), tam s harmoniko, a če ni šlo drugače, samo s klarinetom in trombeto. Harmonikar je večkrat zlezel na velik sod, da je bolj odmevalo (bobnalo) — pa rajaj mlado in staro, debelo in mršavo, da bo repa čimbolj debela. In je dromljalo do jutra, ko je o-stala le mladina s starejšimi
•»m
vaškimi veseljaki, ki so jim morale žene pustno zabavo oprostiti. Vozili so pusta sem in tja in iskali primeren prostor, kjer naj bi ga zažgali. A tudi /^posmrtnino« je bilo treba, seveda v bolj Skrčeni družbi, obhajati, zlasti če je še kaj ostalo od nabranih pustnih dobrot.
Se Je ostalo nekaj drobcev od tega nekdanjega pustnega rajanja, a namesto s pristnostjo, sproščenostjo in domačnostjo je pust našemljen z licem iz povsem novega sveta, ki nima nobene zveže s prvotnim pomenom pusta.
BANKO VIJE
f*" sspižžj >¥-.<
s
'
Joj, joj, joj, kako je bilo lepo na pustno soboto v dvorani barkovljanskega prosvetnega društva! Mlado se-vje vrtelo v taktu valčka, čača, Čača, čača in «roks-kroksa», kakor pravijo tistemu divjemu plesu, ko miga vse' kar spada k človeškemu' 'telesu. «i»tari mladeniči)) in «mlade «starke», ki bolujejo na pljučih, jefrih, obistih, želodcu, nogah in rokah, ki pa se drugače počutijo dobro, so gledali ta potrkan ples, pri katerem je sodelovala skoraj
vsa barko vij anska dijaška in visokošolska mladina.
Prav zato je bilo lepo, ko smo videli v soboto zvečer toliko mladih in starih obrazov, ki jih navadno do sedaj nismo srečali. Dobro znamenje, da se je led odtajal in da so nekateri našli pot do barkovljanskega prosvetnega društva, ki je bilo vedno in bo tudi v bodoče na razpolago vsem Barkovljanom, pa bili ti desničarji ali levičarji.
V Barkovljah je dosti dela za vse tiste, ki mislijo dobro in prepričani smo, da se bomo ob prvi priliki zopet' srečali, ko ne bo šlo za ples, pač pa za prosvetno delo, ki nam je vsem pri srcu.
Zadovoljni, ker so prebili nekaj veselih ur, so se vračali udeleženci na svoje domove v zgodnjih jutranjih u-rah in prav radovedni smo, kako jo je mahala po barkov-ljanskem klancu «Vanika pijanka«, ki jo vidite na zgornji sliki.
Kakor vidite, hoče barkov-ljansko prosvetno društvo nadoknaditi vse, kar je bilo v zadnjem času zamujenega, saj vabi zopet vse ukaželjne na predavanje, ki ga bo imel v sredo prof. Tone Penko, ki je Barkovljanom star znanec in ki nam je do sedaj povedal toliko lepega in zanimivega in to tako, kakor zna on sam. Le pridite in ne bo vam žal.
PROSEK
v vasi dominira KD. Očitna politična špekulacija torej, ki jo vsi obsojamo.
PBEBENE6
V teh dneh urejujejo prostor pred vaško gostilno, tako da bo v toplem vremenu lahko sedelo na vrtu čimveč gostov. To jie pobuda, ki jo .je treba iz turističnih razlogov samo pozdraviti.
Z zadovoljstvom smo tudi sprejeli ves^da is bUp odobrenih 6 inf •'pol.' milijona Mi* za asfahis«M*je. Pftti, sk**i n#-šo vas in jmičaknjeTTfri,- da ge bodo dela kmalu začela.
55. izdajalec, 58. prya in predzadnja črka' v besedi pod 88' vodoravno, 59. gorski pohodi, 61. »tara oblika veznika, 63. otrok, 64. začetnici znamenitega francoskega filozofa iz 18. stoletja («Emile»), 65. znanost, 66. vrsta vin po okusu, 69. znam, 71. nevestina oprema, 73. vrednostni papirji, 74. prav t'ak, 76. oster glas, 77. Shakespearov junak (kralj), 78. neizpolnjene tiskovine, 80. gora na Kreti, 81. srednjeveški podložnik, 83. podpore, pomoči, 85. ljubitelj, 87. Ober, 88. okras za vrat, 89. začinjen.
NAVPIČNO: 1. ostanek posekanega drevesa, 2. neposred. ni upravljalec ladje, 3. vzklik, 4. veznik, 6. rezultati, 7. štrleti, dvigati se v višino, 8. predpona za označbe starosti, 9. ital. spolnik, 10. tamkaj, 11. finsko pristanišče, 12. dva enaka soglasnika, 13. neposredni vzrok, 14. oseba iz grške mitologije (ubil je svojega očeta in se poročil s svojo materjo), 15. naučim se hoditi, 16. obrnjen, pogrešen, 18. masten, iz olja. 19. prebivalec Asirije, 22. pred vetrom zavarovano mesto, kraj, 24. števnik, 27. pojem dr vitjega 'računstva, 29. katerekoli, vse, 30. zdramljene, ,, .zavedajoče se sebe. 32. kuri-vo, 33, z železom utrjena, za-
B0LJUNEC
Krščanska demokracija ‘se je 'vslčfrala prav v' središče vasi, čeprav v bližnji okolici nima' nobenega ‘bristaša. Središče so si^ izbrali iz Vazlofca, ki ga prav dobro razumemo. Tujci -namreč ne-vedo,- da-je-Prosek slovenski in da ima KD svoje pristaše šele v novozgrajenih hišah in kilometer oddaljenem naselju. Tabla, ki so jo postavili na hišo, pa naj bi dala nepoučenim vedeti, da
V ponedeljek, 13. t. m. je neka ženska iz Boljunca vstopila v lekarno na trgu pred glavno bolnišnico v Trstu. Hotela je kupiti nekaj vrst čaja. Najprej je vprašala — kakor se po tržaško vedno imenuje — itKrampeltei). Da ne bi tega vprašala! Nameščenec v lekarni je vzrojil nanjo: «Que-sto e un nome s’ciavo». Odgovorila mu je, da se je ta čaj v Trstu vedno dobil pod tem imenom. In on je zopet zarjovel: «Ma, benedetta, siamo in Italia, bisogna parlare ita-liano; aspetti che studio, co-me si chiaman.
Toda ona mu je odgovorila, da ni treba nič študirati zanjo, in Je odšla iz lekarne. On pa je še dalje vpil za njo.
Kakor vidimo, so tudi v lekarnah (upajmo, da samo v tej) nekateri šovinisti, ki nikakor ne moiejo iz fašistične srajce, tako zaslepljeni, da vidijo v vsaki tuji besedi veliko nevarnost za »italijan-stvoii. Pravimo v tuji besedi, ker slovenščina ni v Trstu tuja. »Krampeite* pa ni slovenska beseda, temveč nemška in označuje neko posebno vrsto čaja.
varovana, 35. predljg, g?, granit, 40. ^prijavljeni. nede-
nuncirani, 41. kemična prvina, 43. nedoločena količina trave, cvetlic, 44. tnnožinska končnica samostalnikov ženskega spola, 46. zameljske konice, 48. velika evropska reka, 51. hunski vojskovodja,
52. izročiti, 53. rabat, znižanje cene pri nakupu, 54. službeni, 56. spolno še nedotaknjena ženska, 57. popivajoč po. nočnjak, 60. del telesa, 62. društvena vodstva, 65. jokav, cmerav, 66. nepopustljiv, trd, 67. kos lesa, 68. tuje žensko ime, 70. draga, ljuba, 72. dva različna samoglasnika, 75. pristanišče v Arabiji, 77. varuh domačega ognjišča sta-im Rimljanom, 78. zadetek pri športu, 79. reka v severnozahodni Nemčiji, 82. dalmatinska vpra. šalnica, 84. okrajšava za primer, 86. znak za aluminij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. izbran, 6. livarski koks, 16. Baden. IS, res, 19. pozen, 20. 1 Ivan) M (eitrovič), 22. kapitan, 25, pas, 26. Po, 27. rob, 29. maček, 30. Nacek, 32. ped, 33. Stol, 35. len, 36. Pamir, 37. Bonn, 38. kosem, 40 nazoren, 42. Pirej, 43. ur, 44. som, 46 karat, 47 ktc. 48. za, 49. ločim, 50, vez, 51, zavit, 52. Ig, 54. naš, 55. sedem, 57. sik, 58. Ra. 59. Savin, 61. ledenik, 63. česen, 65. Trst, 66. raven, 67. C rt, 69. levo, 70. RAl, 71. možen, 72. kemik, 74. tam, 75. tč, 76. sam, 77. vrnitev, 79. 11, 80. neguš, 82. osa, 83. Nepos, *5. alimentacija, 86. ledina.
NAVPIČNO:	1. Ilirska Bi-
strica, 2. BB, 3. rak, 4. Adam, 5. Nepal, 7. Irak, 8. ven, 9. as, 10. S (lovenski) p (oroče-valeč), 11. Koper, 12. Izak, [S. kes, 14. on,- 15, Spodnja Kanomlja, ,17. ničen, 21. morot,-23. tenak, 24. žamet, 26. pe-nez, 28. bos, 30. narazen, 31. cin, 32. por, 34. lesonit, 36. poreden, 37. bicikel, 39. močan, 41. zaveden, 42. prvič, 45. ntiš, 47. kas, 53. garač, 55. sever, 56. mičen, 58. Reval, 60. vsi, 61. laž, 62. Krmtn, 64. set, ge, 72. kraj, 73. kepe, 76. sem, 77. vsi, 78. vod, 80. ni, 81., št, 82. oc, .44. si.
'"un
Več
naše!,"te^ev’ zilasti !as j«	Podeželja,
»e t Pros,l0, da bi
n>	od»rli
s ,n od, ° “Vprašana na*ST0™*ki hi
h krneta l. pret{usem in po-t ^,natijCoan^tUenc> pro-„ e!ieu ' Eden od či-
>re.pr»°
le tudi «efc-«c - ,vPra^anje, „ ■ kje _ kal le cvi-
'‘'Pravit* 'n kako pru llajo.
torei' Joi0ovor
ske,„. Zn<in
velja
d^‘i-
stil"* fV,6k^
Nki8J?°0&k0*niatraio vsa-
da
k	7eUv,beli	cvi-
iUV)b '"tenn velika zmo-SC s“rn0 'l ^ček ra-
; T!eialno (i“-
1>M
af*kter
°v*s.
ima
SVOJ-
p rise točijo no-razne
Zal, da 'hib vicek tt
S ?, * pk°na Sa . '"latu! ?V°rbe iz N druo ’ srb' 'ijhes-'^nih^,3 rd®čega
S z d, *rai"v, ki
lTrU vir, 4lmi ki' VM'1' »H celo
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
l>ll>lllil,ii,i|,|||||||||||||>|>^K||||||^a||||||||||a||ta|||a||||||a||||||,|||,|,||||,,|lllilll,l,l,lll,illllllllllllllllllillllllllil|,llllilil,iiI|1ilt>|llill,liliaBiaillllllllllllllllllllltlllilllllliaillllll«llliiiiitiilllil,l,aiilll«itftlliliiiii,,ili,lii,IMiiiianliiiiii,,i,iiatiiiIMi,li,aiiltiil,,|iil|iii,M|,iiMii,iiil,inii,i,||i>tiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiataia
žveplanje kvari cviček tudi v poznejši dobi. Povedano velja tudi za hudo žveplane sode, ki jih moramo pred uporabo temeljito oprati pred pretakanjem vina.
Zimski mraz in hladna klet do spomladi dobro u-čiinkujeta na razvoj cvička. Posebno v slabih letinah, ko ima cviček veliko kisline. Zato ga moramo razki-sati tako, da mlado vino enkrat ali dvakrat premešamo pred pretakanjem. S tem omogočimo koristno delovanje prej navedenih bakterij, ka zmanjšujejo kislost. Vino se potem v nekaj dneh lepo umiri in očisti. Ne smemo pa mleč-no-kislega vrenja zamenjavati z boleznijo vina, ki lazkraja mlado v jeseni ne-pokipelo vino v slabih vinskih hramih t. j. sladkor v neprijetno, neužitno brozgo. Tako nastane nevarna bolezen mlečnega cika.
Proti spomladi meseca maja-jumja, ko cviček dozori in dobi svojstven karakter, ga moramo pretočili in to čimbolj previdno — po možnosti brez velikega zračenja. V tej dobi je cviček dozorelo vino.
FR. KAFOL '
s samorodnicami. S tem nastaja seveda velikanska gospodarska škoda za pridelovalce pristnega cvička na Dolenjskem. Ni pa tudi cviček vsak rdečkast »zavrtav-ček» iz slabih vinskih vinogradov, ki ima komaj 7 odst. alkohola, in običajno
9 pa tudi več promil kisline. Pravi cviček ima 9 do
10 odst. alkohola in 7 do 8 promil kisline. Tako ga poznajo vinščaki in konzu-menti ter ljubitelji pravega dolenjskega cvička kot zdravilno viino (diabetiki, bolni na prebavilih), slično kraškemu teranu.
PODROČJE PRAVEGA CVICKA Pristni cviček se prideluje samo na Dolenjskem in to v novomeškem okraju — na področju, kjer so-talne in podnebne razmere prikladne za to svojstveno vino. Znano je, da je najboljši cviček iz gričevja mo-kronoš-.ega in tržiškega 0-koliša Malkovec, Cirnik, Telče, proti Krškemu. Trška gu: a, Drenovec, Studenec, Raka, Leskovec, dalje proti Cerkljam na gričevju,^ na desni strani Save Čatež do Velike doline. To področje se potem razprostira ob
Krki, pod Gorjanci, kjer je znamenita Gadova peč, Podbočje, Kostanjevica, proti Šentjerneju,	Pletarje,
Tolsti vrh, Prežek, Gaber-je, na levi strani Krke pa znamenita Trška gora pri Novem mestu,	Hmeljnik,
Grčevje, Bela cerkev, Vinji vrh, Smarjeta, Škocjan, Bučka ter bližnja okolica. Zemlja na tem področju je vulkanskega izvora	se
pravi lahtci lapor, ki daje cvičku poseben	karakteri-
stičen okus, prijetno kislino in moč, posebno cvetico, rdeče vino s polno vsebino. Poznavalci tujih vin ga primerjajo z najboljšimi vini, ki ga	pridelujejo
v višjih legah v okolici Vezuva in Etne (450 600 m visoko) v Italiji, kjer so slična vulkanska tla in svetovno znana vina, kakor Lacrimae Christi i. dr. O-meniti pa moramo, da fino rdeče bizeljsko vino in znana belokranjska črnina nista cviček, temveč imata
svojstven karakter dobrega namiznega vina.
KATERE SORTE TRT DAJEJO PRAVI CVICEK?
Glavna vinska trta pri napravi cvička je žametna črnina, ki mu daje lepo kristalno čisto rubinsko-rde-čo barvo in prijeten poseben okus ter prijetno kislino. Ni prav, ako mešajo med žametno črnino nekatere črne sorte, kakor modro frankinjo, portugalko itd., ker hočejo doseči s tem bolj črno barvo pravemu cvičku. Tako zmanjšujejo pravli karakter dolenjskemu cvičku. Bolje in pravilneje delajo oni vinogradniki, ki ti dve sorti pridelujejo zase, ker se tudi dobro vnovčita kot zgodnja odlična črnina. Vsako mešanje črnine s samorodnicami, kot so otelo, klin-ton, izabela in druga pa je naravnost škodljivo in negospodarsko. Seveda imajo tudi samorodnice svojo vrednost, zlasti za predelo-
vanje sadnih sokov.
Od belih sort trt pridejo v poštev pri napravi cvička predvsem rdeča kraljevina, laški rizling in v novejšem času tudi rizvanec. Nobena velika napaka pa ni, ako uporabljamo pri napravi cvička tudi razne žlahtnine, neuburgovec in celo ranino, ki povečujejo moč pri cvičku v slabih letinah in ki prej zorijo kakor žametna črnina; seveda le v pravem razmerju, ki ga določimo samo s poskusi v malem z analizo moštov na sladkor in kislino.
NAPRAVA CVICKa
Od nekdaj pripravljamo cviček na dva načina. Pri prvem bolj primitivnem načinu potrgajo skupaj bele m črne sorte, jih reblajo tei prešajo. Pri drugem, boljšem načinu pa trgajo in prešajo črnino, ki pozne jo zori, posebej in prej zo-ltče bele sorte posebej. Pozneje režemo črno in be-
lo vino v razmerju 60:40 odst. — včasih šele spomladi pri pretakanju vina. Važno je, da pecljamo grozdje, da pri belem odberemo gnilo, nagnito in vso gnilad posebej predelamo (razsluzimo).
Pni nadaljnjem delu je nujno, da mošti čimprej pokipijc. Skrbeti moramo, da je v kleti 15 do 18 stopinj Celzija, ker je tako pospešimo pravilno kipenje mošta. Pecljano grozdje navadno namakamo v kadi 3 do 4 dni z večkratnim mešanjem na dan, vsaj vsake 3 do 4 ure, da ne nastane na vrhu klobuk in da se tropiine ne kvarijo na zraku (plesen, cik). Le na ta način dobimo prav lepo barvo cvička in zdravo pijačo. V novejšem času v večjih obratih napravljajo cviček tudi v posebnih kadeh z vmesnim dnom ali pa v francoskih kadeh, ki jih uporabljajo za napravo ermn.
Omeniti je še to, da ne uporabljamo preveč žvepla. 2vepleni dim zelo škoduje delovanju žlahtnih bakterij mlečnokislega vrenja, ki so zelo važne pri zorenju, zlasti pri zmanjšanju surove jabolčne kisline. Močno
RECEPTI
JETRA
ZA SLABOKRVNE
Slabokrvnim otrokom pa tudi odraslim zdravniki pogosto priporočajo jetra. Ker je zdravljenje uspešno le, če jetra uživamo dalj časa, se jih vsakdo sčasoma naveliča. Zato jih je tre. ba pripravljati na čimveč načinov.
Paziti pa moramo, da so jetra popolnoma sveža, zdrava in na hitro pripravljena. Le sveža jetra so okusna in zdravju neškodljiva, ker jih ponudimo večkrat kar surova, opečena 0-ziroma na pol kuhana. Na hitro pa jih pripravljamo zato, da ostanejo mehka in ohranijo čimveč vitaminov in drugih dragocenih snovi.
Za dietno prehrano u-porabljamo goveja, telečja, včasih pa tudi ko. košja jetra. Svinjska so premastna, smejo pa jih uživati zdravi ljudje. Ovčjih jeter se izogibljimo, ker ovce pogosto bolujejo za metiljavost-jo.
Preden jetra uporabimo, jih na hitro operemo, nakar odrežemo kožice in žleze.
NAMAZ
IZ SUROVIH JETER
Jetra očistimo, nastrgamo in pretlačimo. V skledi penasto vmešamo surovo maslo, dodamo jetra, jih začinimo s str. tim česnom, s soljo in s sesekljanim zelenim peteršiljem, za odrasle tudi s poprom. Po okusu jih pokapamo z li-moninim sokom, nakar jih dobro zmešamo in debelo namažemo kruhke.
OMLETE Z LEDVIČKAMI
Testo; 3 rumenjaki, četrt litra mleka, 15 dkg moke, sol, sneg iz 3 beljakov.- — Nadev:	2
svinjski ledvički, 2 svinj, skih možgan, 5 dkg čebule, 4 dkg masti, sol, poper, juhan; 2 dkg parmezana.
Rumenjake žvrkljamo v mleku, jim pridene-mo moko, vse osolimo in še rahlo spečemo o-mlete, jih nadenemo, prepognemo, polijemo z juhanom, potresemo s sirom.
Nadev:	Ledvičke	na-
makamo v mleku ali vo. di, jih dobro očistimo in zrežemo na listke. Možgane blaširamo in sesekljamo. Na masti prepražimo sesekljano čebulo in ji dodamo ledvičke, jih prepražimo, nato dodamo še možgane. Vse skupaj še malo prepražimo, osolimo in popopramo.
ENOLONČNICA
IZ ZELENE, PORA IN KROMPIRJA
5 dkg masti, pol kg svinjske glave, četrt kg pora, 1 kg krompirja, četrt kg zelene, sol, voda, malo jušne konserve.
Na masti prepražimo meso, mu dodamo na rezance zrezan por, na kocke zrezan krompir in zeleno. Vse skupaj zalijemo, solimo in počasi kuhamo. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz jedi, zrežemo na majhne koščke, ostalo jed pa zmečkamo in vlo. žimo meso nazaj. Zraven damo radič s fižolom.
KROMPIR V OMAKI
Kilogram in pol krom. pirja, 8 dkg masti, čebu. la, 7 dkg moke, juha ali voda, sol, poper, lovorov list, majaron, ti-mian, kis.
Na masti prepražimo moko in sesekljano čebulo, zalijemo, predenemo vse začimbe in nazadnje še kuhan, zrezan krompir. Vse dobro prevremo. Po okusu tudi okisamo.
Vreme včeraj. NajvrSja temperatura 10.4, najnižja 5.4, ob 19 uri 9, zračni tlak 1033.9 narašča, veter 1 kim severovzhodnik, vlaga 84 odst,, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.9 stopinje.
v ^ 'a ®
Xrza§ki
n e v n i It
Danes, NEDELJA, 19. Ie6W Marko
Sonce vzide ob V.01 in 17.36. Dolžina dneva 10.35. vzide ob 9.25 in zatone on
Jutri, PONEDELJEK, 29- ,tW' Leon	-
Pričetek 6. pokrajinskega kongresa PSI
Socialistična stranka se bo da se priznajo Slovencem
vedno borila vse pravice
Za Ueodvisno socialistično zvezo je prinesel kongresu pozdrave Eugenio Laurenti Obširno poročilo tajnika, prot. Paola Medanija ■ Kongres se bo končal danes
V svojem poročilu na 6. pokrajinskem kongresu PSI, ki 1 se je začel včeraj zvečer v dvorani športnega društva «Internazionale» v Ul. della Zonta 2, se je dosedanji pokrajinski tajnik prof. Paolo Jdedani konkretno dotaknil Vprašanja pravic slovenske narodne manjšine na Tržaškem ozemlju. V tej zvezi je prof. Medani izjavil:
Socialistična stranka se bo vedno borila, da bodo priznane Slovencem vse ustavne in druge iz mednarodnih obveznosti izvirajoče pravice, ki niso doslej priznane. Tako kot je socialistična stranka pokazala s svojim osnutkom zakonskega predloga o slovenski šoli skrb za vprašanje slovenske manjšine bo tudi v bodoče sledila z največjim zanimanjem njenim življenjskim vprašanjem. Poslednje študentovske demonstracije, organizirane z vednostjo oblasti, policije in fašistov, so naletele na odločen odgovor socialistov in demokratičnih krogov v Trstu. Mi vemo, kako je borba proti Slovencem v preteklosti imela tudi druge smotre in tako ima tudi sedaj za smotre oživljanje fašizma. Napadom na slovenske usta-rcve v preteklosti so sledili vedno napadi na delavske organizacije in njihove ustanove Cilj je bil v preteklosti kot je tudi sedaj delavski razred s svojimi demokratičnimi pravicami. Toda takšen položaj, kakršen je bil nekoč, se ne bo več povrnil.
Kar se tiče dvojezičnosti, je dolžnost vlade, da pojasni vprašanje in da izpolni sprejete obveznosti. Mi v celoti odbijamo načelo recipročnosti, kajti italijanska država mora uiesničevati manjšinske pravice na osnovi ustavnih določil in spoštovanja mednarodnih obveznosti.
Kongres je začel s svojim delom okoli 18. ure. Prisotnih je bilo okoli 00 delegatov ter številni gosti. Po krat. kem nagovoru predstavnika tržaških radikalcev je pozdravil prisotne v imenu PRI odv. Volfi, ki je poudaril potrebo politike leve usmeritve. Tov. Laurenti je govoril v imenu Neodvisne socialistične zveze. Med drugim je poudaril nujnost pokrajinske avtonomije,
a še posebej je naglasil potre, bo skupne borbe vseh socialističnih in naprednih sil v borbi proti fašizmu, ki je zad. nje čase ponovno dvignil glavo. Kratka, a jedrnata izvajanja tov. Laurentija, so spro. žila močan aplavz delegatov. Takoj nato je pozdravil kon. gres prof. Sema v imenu KPI. Sekretar tukajšnje federacije je v svojem govoru poudaril predvsem to, kar na tržaškem ozemlju združuje socialiste in komuniste in ne, kar jih deli. Edini pozdravni nagovor, ki je izzval nekaj polemike, je bil govor socialdemokratskega predstavnika, organizacijskega tajnika PSDI Giuseppa De Gioie, Na nekatere njegove pripombe glede nejasnosti socialistične politike je precej ostro odgovoril dr. Teiner, ki je skupno z Misleiem predsedoval kongresu. Dr. Teiner je nato prečital pozdravno pismo
tajnika KD Belcija. V tej zvezi je treba pripomniti, da so se tekom včerajšnjega dela kongresa izkristalizirala zelo negativna stališča do tržaške KD in drugih strank, ki jo podpirajo. Na koncu je kongres pozdravil še predstavnik Nove delavske zbornice- — CGIL Arturo Calabria.
Potem ko je kongres soglasno sprejel solidarnostno resolucijo v zvezi s stavkovnim gibanjem univerzitetnega osebja, je podal svoje poročilo prof. Medani. Govornik je na široko obravnaval razna vprašanja v zvezi s krizo socialdemokratske stranke pred dvema letoma, z nastankom MUIS, z delno spojitvijo bivših socialdemokratov s PSI ter v zvezi z odnosi z raznimi strankami. Zanimiva so bila njegova izvajanja glede vprašanja narodnih pravic Slovencev, ki smo jih ome-
nili zgoraj. Na koncu svojega poročila je prof. Medani pojasnil stališče PSI do tržaške gospodarske krize.
Po Medanijevem poročilu so nastopil; še dr. Teiner, Enz-man in dr. Pincherle, ki so pojasnili vsedržavne resolucije struj PSI, ki jih zastopajo po vrsti; avtonomistična, levičarska in Bassijeva. Pripomniti je treba, da je zlasti v izjavah avtonomističnega predstavnika (struja Nenni) prišla do izraza težnja, da bi se PSI boril proti razdelitvi sveta na nasprotujoče si bloke, za korenite spremembe v gospodar, ski in socialni strukturi kapitalističnega sveta ter za demokracijo v deželah, kjer so na oblasti komunisti.
V poznih večernih urah se je začela diskusija o raznih poročilih. Kongres bo verjetno zaključil svoje delo danes v prvih popoldanskih urah.
Predlog za zvišanje blagovne izmenjave na
Na sestanku tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske-ske zbornice iz Milana in članov odbora za obmejni pro-me:	jugoslovansko-italijanske
zbornice iz Beograda v Kopru so sklenili predložiti obema vladama, da se blagovna izmenjava v okviru tržaškega regionalnega sporazuma poveča od 3.700 milijonov dinarjev v 1960. letu, na 5.300 milijonov dinarjev v 1961. letu. č*a sestanku, ki so se ga udeležili tudi zastopniki trgovinskih zbornic iz Zagreba, Ljubljane, Nove Gorice in Kopra, so proučili tudi vprašanje krepitve trgovinske izmenjave med obmejnimi področji  «»——
Akademsko leto
ital.-francoskega
kulturnega združenja
Francoski veleposlanik Ga-ston Palewski je včeraj otvo-ril akademsko leto italijansko-francoskega kulturnega združenja v prostorih krožka za kulturo in umetnost. Med svečanostjo je’ imel daljše predavanje mladi francoski pisatelj Perroud Poccadaz, ki je govoril o novi tehniki romana.
Občinstvo je navdušeno sprejelo «Sneguljčico»
Danes popoldne v Avditoriju ponovitev
Spet se je Avditorij napolnil bila, kraljica pa bo kaznovana. k©t že ne zlepa. Občinstvo so bili j	Kakor je bil	Avditorij	napol-
zlasti otroci — od takih, ki še	njen	včeraj	na	premieri,	tako
ne hodijo v šolo, do dijakov višjih srednjih šol. Pa tudi odraslih, ki so male pripeljali, ni bilo malo. In prav je bilo tako, saj je bila igra taka, da je padlo marsikatero dobro zrno tudi za velike.
»Sneguljčica)) se je v izvedbi Slovenskega gledališča ponovno pojavila po presledku več let. Ta otroška igra je znova in znova otrokom veliko razodetje, pa čeprav jo vsi že iz pravljice poznajo. Prav zato si jo še bolj žele. In tako s Sneguljčico ves čas sočustvujejo, z njo trpijo in se veselijo.
Seveda imajo radi tudi vse tiste, ki so s Sneguljčico dobri, ne morejo pa trpeti zlobne kraljice. Posebno všeč so jim palčki in pa burkasta razbojniška dvojica Frice in Frače.
Smeh in zadovoljstvo se pri občinstvu stopnjuje in se spreminja v navdušenje. Končno je v dvorani sto in sto srečnih oči:
Sneguljčica in princ sta se do-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V skladu z zahtevami vseh univerz v Italiji
V torek	bo
osebje	tržaške
Nič novega glede stavke AFA - Pogajanja za SAIFAC - 18 odpustov v SALDA
V torek bo pričelo s stavko upravno, tehnično in pomožno osebje tržaške univerze. Stavka bo trajala ves dan in se bo kasneje nadaljevala, dokler ne bodo uresničene pravične zahteve skupno z vsemi prizadetimi v vseh univerzah v Italiji. Do stavke je prišlo, ker izredno počasi proučujejo zakonski načrt, ki naj sprejme vse zahteve tega osebja in ki se nanašajo na za univerze življenjska vprašanja. Predvsem gre za povečanje števila stalno zaposlenih, saj je njih število kljub občutno povečanim potrebam ostalo že desetletja neizpremenjeno.
Včeraj so se sestali na uradu za delo predstavniki podjetja SAIFAC s sindikalnimi predstavniki in so pričeli s pogajanji, ki naj urede vsa
  ......................
Uspešno zaključena policijska preiskava
Štiri avtomobilske miši izvršile kar 39 tatvin
Prijavili so jih sodišču, poleg njih pa še vrsto kupcev ukradenega blaga
sporna vprašanja. Na včerajšnjem sestanku so samo obrazložili različna stališča tako, da še ni mogoče reči nič toč-nejšega o možnosti rešitve. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v torek ob 10. uri.
Stavka v podjetju AFA pa se nadaljuje, čeprav kaže, da bo na posredovanje urada za delo prišlo tudi v tem podjetju do razjasnitve. Delavci teta podjetja so se včeraj sesta-i na skupščini, na kateri so sindikalni predstavniki obrazložili vzroke, zakaj so odpovedali solidarnostno stavko, ki je bila že napovedana v vseh podjetjih žaveljskega industrijskega pristanišča, ker je zato prosil urad za delo.
V sredo se bodo sestali sindikalni predstavniki na združenju industrijcev s predstavniki podjetja SALDA, ki je napovedalo 18 odpustov.
Policija je zvedela, da prihajajo v neko hišo v Ul. Gin-nastica v najrazličnejših nočnih urah razni ljudje in se v hiši zadržujejo do poznih dopoldanskih ur. Leteči oddelek policije je zaradi tega uvedel nadzorstvo in kaj kmalu so ugotovili, da prihajajo v to hišo, ki je označena s št. 26, predvsem 40-letni Giordano Scoria s Trga sitare mitnice 11, 21-letni Guido Bosiglav brez stalnega bivališča, 22-leL ni Benito Ugliani iz Ul. Pic-colomini 6 ter 20-letni Renato Grava iz Ul. Ginnastica 44. Nadaljnja policijska preiskava je ugotovila, da omenjeni zahajajo v zadnje nadstropje omenjene hiše, kjer ima svoje stanovanje 51-letni Giovanni Signoretti.
Zadeva je bila zelo sumljiva in lepega dne je policija napravila pri Signorettiju pre. iskavo, ki se je končala tako, da so prve štiri osebe prijavili sodišču pod obtožbo tatvine, Signorettija zaradi naku. pa ukradenega blaga in podpore, poleg teh pa še 26-let-nega Giovannija Maara iz Bor.
C--------------------------'
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico MI. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 4BO din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun prt Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trat
J
šta 87, 28-letnega Giorgia Ro-saria iz Drevoreda XX. septembra 56, 65-letnega Giorgia Ivanoffa iz Ul. Crispi 9, 24-letnega Luigija Marillija z Lo. njerske ceste 22, 32-lelnega Claudia Jogana iz Ul. Verge-rio 14, 19-letnega Silvana Cor-battija iz Boršta 67, 27-lelnega Sergia Ludvika od Domja 46 in 60-letnega Bruna Derosa iz Ul. DelTEremo 24, ki so obtoženi nakupa ukradenega blaga.
Med preiskavo je policija ugotovila, da so bili Scoria, Bosiglav, Ugliani in Grava avtorji nič manj kot 39 tatvin raznih predmetov, ki so jih ukradli ponoči v avtomobilih. Kradli so iz avtov, ki so parkirali na najrazličnejših krajih mesta, predvsem pa pri Sv. Alojziju in na Čampi Eli-si. Ukradeni predmeti so bili vredni nad 400.000 lir in so jih deloma vrnili lastnikom.
Bosiglav pa je še posebej ukradel iz nekega nemškega avtomobila, ki je parkiral v Ul, Geppa, razne predmete v skupni vrednosti 200.000 lir, ki jih je potem policija našla in so bili vrnjeni lastniku.
Avtomobilske miši in kupce ukradenega blaga so po za. slišanjih izpustili na začasno svobodo, kjer bodo počakali na sodno razpravo.
 «»-------
26.000 obrazcev Vanoni
Do sedaj so razposlali okoli
26.000 obrazcev za prijave Vanoni in sicer vsem onim, katerih priimki se pričenjajo od črke A do M. Skupno predvidevajo, da bodo poslali okoli
50.000 prijav ki jih morajo davkoplačevalci izpolniti do 31. marca.
 «»-------
Prometna nesreča
Včeraj ob 13.40 so z nekim zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 19-letno Marijo Tomič iz Ul. S. Michele 2, katero so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 30 dneh zaradi verjetnega zloma stopala leve noge. Tomiceva je malo prej hodila po pločniku na križišču Ul. S. Giusto in S. Michele, ko je za njo privozil neki »Fiat 1100» in ji s kolesom povozil stopalo. V avtu ni bilo nikogar, in policija je ugotovila, da je avto, ki je last 29-letnega Glauca Slusa iz Ul. Montecucco 4, parkiral na cesti, ko so iz neznanih vzrokov ’ popustile zavore in je začel sam voziti" naprej, potem je povozil Tomicevi nogo in se končno zabil v zid neke hiše.
Volitve v komisijo papirnice ob Timavu
Od 21. do 22. februarja bodo volitve za notranjo komisijo papirnice ob Timavu. Predloženi sta bili dve listi za delavce in ena za uradnike. Skupno bo volilo 260 delavcev in 75 uradnikov, ki bodo izvolili komisijo, v kateri bodo štirje delavci in eden uradnik.
PREDAVANJE
Narodna In študijska knjižnica v Trstu priredi v torek, 21. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1 predavanje. Predavala bo tov. Marija Vilfanova «0 družbenih premikih na Slovenskem*.
Izpred sodišča
Ustavno sodišče se bo izreklo o obtožbah proti pomorščakom
Po členu 330 fašističnega kazenskega zakonika, ki je v nasprotju z ustavo, bi lahko obsodili pomorščake, ki so stavkali predlansko poletje
Ob veliki stavki pomoršča- inkriminirati, in to na podlagi
kov, ki je bila od 10. junija do 23. julija 1959. leta, so pistoj-ne oblasti prijavile sodišču več pomorščakov zaradi upora proti njihovim poveljnikom v zvezi s členom 330 kazenskega zakonika, ki kaznuje zapustitev dela treh ali več delavcev ali uradnikov z največ dvema ;e-toma zapora. Med drugimi so prijavili	sodišču Giovannija
Barrero,	Aromanda Cesare,
Mirka Pausina ter Luigija Blasa.
Preiskovalni sodnik je med tem časom proučil sodne akte, ki se tičejo stavkajočih pomorščakov na parnikih Piave, Vic-toria, Evropa, Saturnia in Vul-cania. Zdelo se je, da je sklenil, da bo sprejel zahtevo, ki jo je postavil državni tožilec v zvezi z ustavno zakonitostjo člena 330 pri del k. z., ker je v protislovju s členom 40 republiške ustave. V tej zvezi je preiskovilni sodnik sklenil, da pošlje vse akte ustavnemu sodišču, ki naj odloči glede tega vprašanja zakonitosti. Poleg tega je preiskovalni sodnik sklenil, da se začasno prekine tekoči sodni postopek.
Pomorščaki, o katerih je govora, so bili obtoženi zločina
člena 1105 pomorskega zakonika zaradi neposlušnosti člane posadk, ki niso izvršili ukazov svojih predpostavljenih, in ni mogoče nitj uporabiti v tekočem postopku predpise člena 51 k. z., na podlagi katerih ni mogoče kaznovati nikogar, ki je s svojim dejanjem uveljavljal neko pravico ali vršil neko dolžnost.
Sklep preiskovalnega sodnika je postavil torej spet na dnevni red pereče vprašanje še enega protislovja med ustavo in starim fašističnim kazenskim zakonikom. Republiška ustava je, kakor je znano, priznala delavcem in nameščencem pravico, da branijo svoje koristi tudi s stavko. Fašizem je to pravico vsem odvzel, ui sicer v konkretnem primeru prav s členom 330. Ce bi se hotel izvajati ta člen, bi to pomenilo, da se hoče izvajat; prav fašistična politika, ki je težila k zatiranju vsakega avtonomnega delavskega gibanja. Preiskovalni sodnik je čutil to protislovje ter je sklenil, da se o vsej tej zadevi izjasni u-stavno sodišče.
Stavka pomorščakov je poleti predlanskega leta močno raz-
upora, ki ga predvideva in kaz- gjbala ne samo kategorijo po-
i. j m iozi morščako,v samih, temveč vse
sindikalno gibanje v Trstu in Italiji. V našem mestu je položaj postal zelo napet, ko so oblasti premestile motorno ladjo Satumio iz suhega doka v Tržaškem arzenalu v novo pristanišče, in sicer z vojaškim osebjem. Sindikalne organizacije so tedaj zagrozile s splošno stavko, če bi ladja odplula iz Trsta.
nuje k. d. 30. marca 1942, ker se niso pokorili ukazu, da sodelujejo pri odhodnih manevrih ladij. Preiskovalni sodnik meni, da je hotel zakonodajalec s členom 330, prvi del, zatreti in kaznovati gospodarske stavke širokih delavskih kategorij ter da bi se ne mogel izvajati omenjeni člen v nobenem konkretnem primeru, razen v pogledu stavk. Preiskovalni sodnik meni nadalje, da je nemogoče sklepati v pogledu tekočega sodnega postopka neodvisno od vprašanja ustavne zakonitosti omenjenega člena. Ce je namreč člen 330, del k. z, ustavno veljaven, je mogoče
pali grobnico XXXIII na pokopališču pri Sv. Ani, kjer počivajo ostanki umrlih v času od 30. decembra 1949 do 30. januarja 1950.
Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v novo grobnico, mora to sporočiti čuvajem na pokopališču ali pa odseku za pokopališča tržaške občine v Ul. del Teatro 5/II — soba 36 — najkasneje do 31. marca letos.
Z vespo podrl 4 pešce
Na križišču Ul. Vergerio z Ul. Settefontane je 16-letni Stelio Bidussi iz Ul. Campa-nelle 231 treščil s svojo vespo v skupino pešcev, ki so okoli 18. ure prečkali cestišče. Posledice so bile tako hude, da so kar štiri osebe zletele na tla, in sicer 32-leVni Guglielmo Toncli, njegova 31-letna žena Laura Simonato in dve leti stara hčerka Fabiana iz Ul. De Amicis 8 in še njihova 44-letna teta Stefania Adam iz Drevoreda D’Annunzio 8. Vse štiri so z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer pa so jim nudili le prvo pomoč in jih nato poslali domov.
bo gotovo napolnjen tudi na današnji prvi ponovitvi. Gotovo pa bodo z nestrpnostjo čakali Sneguljčice tudi v naših okoliških vaseh; prišla bo tudi k njim.
Toda danes naj jo pridejo v Avditorij pogledat vsi tisti, ki včeraj niso megli priti. Ne bi smelo biti slovenskega otroka, ki ne bi poznal uprizoritve nSneguljčiceii.
 «))------
Homatije okrog odpravnine umrlega uslužbenca Acegata
Pred sodnikom D’Amatom se je morala zagovarjati včeraj Marija Ludvik, vdova Struia. stara 51 let z Reške ceste 17. 2enska je bila obtožena, da je izigrala odlok, s katerim je tržaško sodišče zaplenilo začasno vsoto 2 milijona lir, kj bi jih moral Acegat izplačati dedičem njenega moža Giuseppa Struie. Ludvikova je namreč dvignila omenjeni denar na sleparski način.
Sodnik je spoznal Ludvikovo za krivo ter jo obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 10.000 lir globe. Poleg tega bodo na pristojnem sodišču obravnavali vprašanje odškodnine, a plačati bo morala tudi vse stroške zastopniku zasebne stranke. Giuseppe Struia je bil uslužbenec pri Acegatu. Ko je umri, je moralo to podjetje izplačati njegovim dedičem omenjeno vsoto. Pokojnikov brat Antonio in sestra Marija pa sta v februarju 1959. leta poslala na državno pravd-ništvo pritožbo, v kateri sta trdila, da je Giuseppe Struia prepustil vse svoje premoženje ženi v trenutku duševne zmedenosti. Zato sta zahtevala, da se uvede preiskava glede duševnih sposobnosti pokojnega brata ter da se na podlagi ustreznih dognanj razveljavi oporoka. Pojasnila sta tudi, da bi bilo potrebno zapleniti začasno omenjeno vsoto, ker bi sicer Ludvikova imela možnost, da porabi ves denar.
Medtem sta se obe stranki zatekli k odvetnikom. Po dolgem razpravljanju so sklenili, da bo Ludvikova dvignila denar, a da bo izročila 50 odstotkov vsote nasprotni stranki. Zmenili so se, da se bodo nekega jutra našli pred poslopjem Acegata. Zgodilo pa se je, da sta Antonio in Marija Struia zaman čakala. Ženska je prišla nekoliko prej, dvignila denar ter izginila.
C- Pokrajinski upravni odbor je odobril 12 sklepov tržaške in dva sklepa repenta-borske občine ter dal ugodno mnenje o dveh sklepih devin-sko-nabrežinske in dveh sklepih miljske občine
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 19. t. m. ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasba:
prof. KAREL BOŠTJANČIČ Koreograf: ADRIJAN VILES
Kostumograf: inž. arh. MILENA MATULOVA
Osene:	Sneguljčica	-	Miranda
Caharija (Igr. šola); Vitez - Li-vio Bogateč (Igr. šola); Kraljica - Zlata Rodoškova; Maršal-Modest Sancin; Poveljnik straže - Alojz Milič; Lovec - Julij Guštin; Frice - Stane Raztresen; Frače - Danilo Turk; Meglici - Sonja Pulger in Tatjana Siškovič; Škratje - Justo Košuta, Silvij Kobal, J. Cesar, Ferdo Kokošar, Adrijan Rustja, Edvard Martinuzzi, Josip Fišer;
Paž - Edvin Guštin. Nastopajo še: dvorjani, dvor-janke, paži, vojaki, spletična. * * *
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija).
V sredo 22. t. m. ob 18. uri v prosvetni dvorani na Opčinah PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
OD VČERAJ DO DANES
Prekop grobov
Občina obvešča vse prizadete, da bodo v kratkem preko-
    ..................
Odgovornost šolnikov za izgrede
nahujskane dijaške mladine
Kaže, da so se razgreti duhovi nekoliko pomirili in da je zalegla beseda zaskrbljenih staršev. Nekoliko je veljal tudi opomin šolskih oblasti, ki je sicer prišel na repu do-godkov. Predvsem pa je bil odločilnega pomena odločen nastop vse demokratične javnosti, ki je obsodil fašistične manifestacije nahujskane mladine in napada na slovenske ustanove ter posameznike, ki so govorili v svojem materinem jeziku. Dogodki prejšnjega tedna bodo zabeleženi v zgodovini tržaških Slovencev. Ostali nam bodi še dolgo v spominu. Ccprao se vsak dan kopičijo senzacionalne in razburljive vesti z vsega sveta, bo še govora in razmišljanja o dogodkih, katerim smo bili priča prejšnje dni. Vsak Slovenec, Pa tudi vsak pošten I-talijan, si je bil na jasnem, za kaj gre. Zato je bila obsodba tako odločna in splošna, da so hujskači in nahujskani ostali osamljeni. Pri vseh Slovencih, zlasti pa pri mladini, ne glede na politično op-edeljenost, so zadnji dogodki in žolči.' izlivi šovinistov uttuili narodno zavest tn prepričanje, da je le v slogi naša rešitev in da je možen uspešen odpor le združenimi močmi.
Dogodkom in vsem manifestacijam smo cd blizu sledili in podrobno obveščali javnost Številni naši čitatelji so nam izrazili zaradi lega svoje zadovoljstvo m hvaležnost. Na rečdi smo svc'o dolžnost, lem bolj ker jt takojšnji radio, kakor tuni novači italijanski tisk »srameiirvo» marsikaj zamolčal, čeprav je prej potuhnjeno ali col rilo ščuval mladino. Pod-cbnn kronika, ul-javljene tetogroftje in protesti bodo tudi pričali naslednjim rodovom o borbi nišega
za sv rje pravice
naroda obstoj.
Mnogi č<tatc;;i in prijatelji našega lis;.: so nam tiste dni poročali o drr bnih dogodkih, ki so jim bili priča, o stvareh, ki so se dogajale v mestu. Njihova sporočila so nam bila zelo koristna, da smo lahko imeli popolnejši pregled na to, kar se je kuhalo in skuhalo.
S kakšnm zanimanjem in nestrpnostjo so ljudje bralt poročila, nam pričajo besede priletne Sentjakobčanke našemu uredniku; sVse preberem in dam list drugim, da berejo. Prav, prav, da vse napišete.»
Nekateri starši, profesorji in dijaki so nam te dni povedali nekaj, česar nismo takoj objavili, a mimo česar ne smemo, ker nam kaže, kje je e-den izmed glavnih vzrokov, da fašistični kolovodje uspejo še nahujskati dijaško mladino, da počenja stvari, katerih se mora sramovati vsak kulturni narod.
Kakor pravijo, da riba smrdi pri plavi, tako lahko rečemo, da vzgoja šepa pri šoli. To velja zlasti za nekatere italijanske srednje šole v Trs tu.
Žalostno dejstvo je, da po vseh italijanskih šolah nahajamo profesorje in profesorice, ki so bili vzgojeni v fašističnem duhu in se niso še otresli te navlake, alt se je sploh ne marajo otresti, ker še vedno živijo 30 let nazaj, namesto da bi napredovali. Vrhu vsepa tega pa je tudi učni program zlasti plede najnovejše zgodovine, zelo zaostal tn nepopoln Sele letos so v nekaterih sred-
in profesor, ki je po duhu in prepričanju še fašist, pravilno ob. razloži mladini pomen in važnost uporniškega gibanja, bistvo demokracije m načela u-stave?
To vprašanje je kočljivo v vsej državi, posebno pa pri nas, kjer šovinisti in fašisti izrabijo vsako priložnost, vsako čustvo vse nakane, da ščuvajo mladino, da podpihujejo mržnjo proti Slovencem in sovraštvo do vsega, kar je naprednega
V marsikateri šoli je še mnogo gnilega. Smrdelo bo kot mrhovina, dokler ne bodo tisti, ki so za to poklicani, odstranili smrad in gnilobo ter izpopolnil; učne programe Tudi zadnje manifestacije so dokazale, da glede tega prednjačita predvsem navtična šola in tehnična srednja šola A. Volta. Iz teh šol so prihajali najhujši razgrajači. Nič čudnega —* «La botte da il vino che ha», ali po domače: niz slabega soda — slabo vino*.
Kako se vzgaja mladina, nam pove primer profesorice iz ene izmed teh dveh šol, ki je nagovarjala dijake: «Poča-kajmo, da zaprejo trgovine potem bomo razbijali slovenske trgovine.» Sele po svarilu prosvetnega ministrstva, naj dijaki ne zapuščajo pouka, se je naslednji dan potuhnila tn
pravila, da ni treba kaj takega počenjati.
Koliko profesorjev je povedalo mladini, za kaj pravzaprav gre? Kateri izmed profesorjev je dijaško mladino opozoril, naj ne naseda fašističnim hujskačem? Koliko profesorjev je opozarjalo dijake naj ne zanemarjajo pouka?
njih šolah začeli sramežljivo | Se ščuvali so jih in jim da-omenjati upor proti fašizmu,jali potuho; razen redkih iz-tn borbo za demokratično u- jem. Tu je gniloba in fašistič-reditev države. Kako pa naj I na plesnoba.
ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE
Dne 18. februarja se je rocnlo v Trstu 8 otrok, umrlo je 9 oseb, od 5. do 11. februarja je bilo Trstu 23 porok.
RODILI SO SE:	Edi	Haipel,
Franca Luchesi. Gabriella Flegar, Fulvio Crozzoli, Franca žoch, Pietro Lombardi, Roberto Martinčiči; Irt Valentino Bonazza.
UMRLI SO: 44-letm Ernesto Mi-cebich, 71-letina Adriana Zamtvl por. Guiglielmi, 76-latna Elizabeta Prodan vi. Ivančič, 82-letoa Mari? Heidl vd. Pa stori, 73-letni Giuseppe Bruno, 58-letna Anna Elisabitta Holit-Lloyd por. Mara-maldi, 49-letnl Luca ereb, 74-let-ni Ettore Devetach in 73-letna Marija Cak por. Skender.
OKLICI: odvetnik FiMppo Pu-ltefito in dijakinja Mirella Gardo, stiražniik javne varnosti Leonardo di Munino in gospodinja Fidamena Mailardi, uradnik Ita-lo Busechian in gospodinja Anna Pavan, knjigovodja Francesco Mico] i im gospodinja Marta Petrovič, mehanik Elio Berlengerio In gospodinja Santa Grasso. zidar Giuseppe Oh i ar udi a in Rosa Braiit, ladijski strojnik Bernardo žele in uradnica Ileana Zacek uradnik Ugo Rlvani in gospodinja Giovanna Balbi, risar Euro Spon-da in telefonistka Ines Del Col, uradnik Ugo Samassa in uradnica Loredana Francischetti, tesar Francesco Tomažič in uradnica Milena Colja, delavec Gino Codiglio in gospodinja Maria Prodan, uradnik Lel'lo CTcognam in gospodinja Anita Forza, delavec Gastone Savadori in gospodinja Renata Pecenco, natakar Domenico De Palma in fotografka Fulvia Cossutta, delavec Bruno Binvegnu in uradnica Nicoli-na Roma, univ. študent Franco Ferco in gospodinja Giuliama Me-ron, ognjegasec Giorglo Gregora-t m bolničarka Lil lan a Hrovatin, uradnik Aiessandro Bremec In baristkd Anita Godelli, tiskar Germano Vidoni in gospodinja Maria Cors-, uradnik Fablo Bis-saldi in študentka Livla Bassa, uradnik Astro Serrafiui in gospodinja Edda Oian, Šofer Luclano Čurini In prodajalka Giuiiana Soropetta, zidar Valerio Zudech in delavka Almira Babioh, pleskar Giovanni Maar in delavka Elena Donvito, električar Guido Tommasini in bolničarka Ermene. gilda Pasian. uradnik Glorgio Corolesis in uradnica Olivla U-roari, uradnik Claudio Giovanaz-z; in uradnica Anna Maria Se-gariol, ladijski strojnik Giorglo Contrlno In gospodinja Lucilla Fantini, uradnik Alfred Luwig Stkft in uradnica Silvia Plerl pleskar Fausto Toffolii in gospodinja Blide De Vivo, age t U. P Vincenzo Magurano in gospodinja Elsa sticchi, agent C. P. Li-
bero Stradi in prodajalka Bruna Hein, arhitekt VViihelm Schron in gospodinja Maria Popelak, študent Sergio Tuiiiak in gospodinja Neda Bacic.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče .....	77	188	83
limone ........... .	94	153	129
mandarini .....	83	1 88	106
jabolka 1............. 77	153	94
jabolka II. ....	32	94	47
hruške 1..............D8	176	118
hruške II............. 36	106	41
pesa .	.......	83	100	94
artičoke.............. 20	40	35
zelje ................ 53	71	59
cvetača .......	53	100	83
( O&BPAtljjj^
VERDI
Nadaljuje se Pn liški blagajni prodaja » za Wagnerjevo °Per° k t hauser«, ki jo bodo '6 hodnjj torek ob 20.30 A za partner in l°ze te ma B za galerije. n TEATRO NUOVO^
Danes ob 17. predstava dela prog». Cene 650, 4»0 1
Jutri ob 21. uri J Clifforda Curzona za no društvo.
K I N
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL
vabi
danes 19.	t.*	m. ob 16.30
v dvorani na KONTOVELU na
Prešernovo
proslavo
Sodelujejo: pevski zbor in tamburaški zbor, prosvetnega društva Prosek-Kontovel ter folklorna skupina p. d. «A. Cok» z Opčin.
Sledijo recitacije in pevske točke.
Fenice 14.30 «Pugmi, P^pj-pite». John Wayik, k*>| Excelsior 14.00 «Venera iz norke». K1 lsa*5CTg0ce ^ Eddie Fisher tn Lau1 vey. MeCrocolor. <i*l Filodrammatico 14.30 Toto.	. I
Grattacielo 14.00	«*4,ir
nato Rascel, ’riTl0 Claudia Mori.	.,	v#
Arcobaleno 14.00 «Za« Supercinema 14.00 Technicolor. George ry. Taina Elg.
Alabarda 14.00 «Po) pay, ■ Technicolor. Doris Gavin.	■	—•	*
Aurora 14.15 «La d povedano mladini.
Capitol 15.00 ((Mladi << Technicolor.	#
Garibaldi 15.00 Marlon Brando, And Prepovedano mla,di|I“: ^ Cristallo 14 30 ((NajbOO 1(č na ladja morna^ice», color.
Impero 15.00 «Car „ Itaiia 14.00	«P^no{~v,	*
Technicolor. Doris v Gavin.	i«	<F.
Massimo 14.30 <lZl p-pOff* Vincent Priče.	-
mladini.	.. Yr(
Moderno 14.00 «MiaCT, *“! kraljev)). TechnicoWr' j# Forrest. Chelo Alon^'
dan'	dno
torio Gassman, Dona Viitorio Veneto 14.15 « znanca». Kirk D°us Novak.	-ji).'
Marconi 14 30 ((Svet P°" povedano mladimi, ^j). Ideale 14.00 »Balada lodja Ivašov.	^	r,i
Savoma 14.30 ((Zmenek y)V Technicolor. Antonei a $ Odeon 14.00 «PetrOg™,„v
SOLA GLASBENE MATICE
--------- TRST	------
V ponedeljek, 20. t.m.ob 19. uri v šolski dvorani (Ul. R. Manna 29)
Prešernova proslava
pri kateri bodo nastopali gojenci z recitacijami, skladbami za klavir, violino in harmoniko ter otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča
VLJUDNO VABLJENI!
ohrovt ........
cikorija ....
čebula.........
koromač . . . razna solata . krompir .... rdečj radič . . zeleni radič I. zeleni radič II . .
47 106 59 36 53 47 70 90 80 53 83 71 150 200 163 25 66 41 313 500 450 400 1000 800 175 313 250
KINO PROSEK-KONfOVEl
predvaja danes 19. t. tn. z začetkom ob 16. uri Universal Cinemascope barvni film
Čas za življenje
(Tempo di vivere)
Nastopata:	JOHN GA-
VIN in LIESELOTTE PULVER
( LJUDSKA PHOtiVKTA
Astra 14.30 «Nasitno Astorla 14.00 «11
Technicolor. Ivan
Slike, ki jih Jejjjj
ri0 Magajna na P^i * rani na stadionu K so na ogled v TrZ?uMf gami, Ul. sv. Franc
Intereutoff.
Mednarodna & in transport
KOPft
v r s i
c\fl
transport s -mioni in skla
mednarodno SJJ jjjji
S
— posle na velesejmih in sVoja tuzemstvu s.,flCij« cialno organ' (ji
— kvantitativni **
blaga - i pTO
— redni zbirn'	? vsemi evrops ..it
— najemanje štora
„ d
..b" , boo^
Sl0vl
potom svojih P0"’	^
LJUBLJANA. M
NOVA GORMjA®
JESENICE, m
PREVALJ E4AS-J,)’
ZAGREB,
BEOGRAD, ZBstir/ NOVI SAD. 5
Prosvetno društvo v Barkov-ljah opozarja vse člane in prijatelje društva na predavanje, ki bo v sredo, 22. t. m. ob 20,30 v društvenih prostorih. Predaval bo prof. Tone Penko o potvorbi živil, Pridava ijt je izredno zanimivo in koristno za vsakogar., ki kaj da na svoje zdravje.
vrofi
lil f risOl a A
Trst, Ul. Crispi - ^
Specializirana vli(t J popravilo ln oDrl°ezei nth naprav in r
zelena........... 77 212 94
špinača.......... 75 350 125
Večina blaga se prodaja po
prevlad, ceni (3. stolpec).
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevorel XX. siptembra 4; Crevato, Ul. Rema 15; Giusti, Greta, Ul. Bo-nomea 93; dr. Gmelner, Ul. Giu-lia 14; Al la Maddalena, Ištrska ulica 43; Prendint, Ul. Vecellto 24; Serrava,llo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
 «»------
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossettt, Ul. Com bi 19.
LOTERIJA BARI	5»	22	12	II	II
CAGLIARI	27	I	51	37	61
FLORENCA	29	23	51	9	90
GENOVA	9	34	3	19	25
MILAN	16	51	20	49	47
NEAPELJ	22	23	29	21	67
PALERMO	71	51	51	61	40
RIM	II	57	21	13	40
TURIN	19	42	73	53	U
BENETKE	55	61	13	27	57
ENALOTTO
X11111222X1X
Dvanajstič je 6 in bodo prejele vsaka po 2,931 000 Mr. Enajstič je 103 in vsaki prlfiče 128.000 lir. 1190 deseticam gre vsaki po 11.000 lir.
( BAZNA OBVKSTIU
-\ J
Filatelistični klub «L. Košir*.
V sredo 22. t. m. ob 20.30 običajni sestanek v Ul. Geppa 9.
ZAPRTA CESTA V MILJAH
Miljsko županstvo sporoča, da bodo zaradi cestnih del zaprli občinsko cesto Griža-Sv. Barbara. Ostala bo zaprta od 20. februarja do 31. maja.
Slovensko planinsko društvo v Trstu objavlja:
Predavanje Aleša Kunaverja, udeleženca himalajske odprave, o »JUGOSLOVANSKIH ALPINISTIH NA VRHOVIH TRISULOV V HIMALAJI* s spremljavo zelo številnih barvnih diapozitivov, bo v petek, dne 24. t. m. ob 20.30.
A VTOIU
4
1M PO H I ",
Nadomestni del' ,u ibe-nemskih. angl^1” P a riških avtomobil".#', motorjev m |ijl“
Trieste - Trst, tel 30 197
 AVTOPKU m
Rihard
-O
Trst. Strada de' r t
Tel /
TOVORNI
IN INOZEMa J
L MALI OGLASI )
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carduccl 41. Kupili boste: bunde, dežne plašče, hlače, srajce. Jope ln mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
ISCEMO 14-15 letno vajenko. Kro-jačnica Tretjak, Ul. Imbrianl 4-II - Tel. 68-066.
Zahvaljujemo sednji ,>;
spremljali na z“ i«» sočustvovali z n ^
našega nepozabn« „ o ta, svaka in star	.j
Alojzija Gr-
Posebna zahva'aej.žl
s
C |0r
skemu zboru S8 < fi dr. Karlu Delaf1’ ^ tj in vsem darova^
Samatorca,
19. februarja 1961
VI« do VIL zasedanja
~~	,	•	It u-t /
-llCN in demonstranti. taknf • aj - zadržanih in Hak0J Učenih. - pred
ST 50	«?it-
«Voeli#’ <<Istna italiana«, gIr° Fkine,, «Zaž-
£ tr ta 'Kuiturni
- p J•* smo Balkan«, ral« s , 3 ie interveni-Padena6 - f h^la na'
mn«ot Na zahtevo de-
JTtSS ,e
ličijo,	Clviln° P°'
4 GcaeRrah^’ Č*™8 12' ure: 4 pd PLRJ *S£\ popold-
k«lturnen Slovenske zve?» j gospodarske
Cin.*’ -DekleVa in
ti —. D pri dr- Palama-ka petih reStna brzojav-fanij,, BronehijUi Fante™ ? ln Sceibi. — In-
PoslanskTzb Vidalija v test Con1 ~ Pr°-NSZ^. ~ Protest Bi naryk Pr°tifašistič-4. Pp 81 na Opčinah.
tiskovnaAk: ?b 18-3° Uri Se na,- konferenca »Le-
za zau?nale'- toda aa™
vinarje p0?°Vatlliene n<>
ka » ?leg Predsedni-kristifarabaglie, demo-Ba konfe prvaka, sta stari fa*re*nC1 govorila še Piero Alm ni polk°vnik si tržašk?ng°gna inbiv' Paa odf f.natl!ti'ni žu-Zlasti' nr,,- ?are Pagnmi. d°kazovai1 £°ZiVal in 0flferenci nn ?l 0 tej sa atir-i *- p oca «Dife-
< ~‘da * « f°iezičnosua Uh-e Pr0tl
PEBRua-r
.bila nedelja Cepr%v 3e ‘emu 2hr ‘ ’ e JE ktljuja iakov u; ° nekaj sto di-•n ob’vzklik V P°vorki iu- kot vlka?JU ter Pet-
kot v Tu ler pet' kra*v sob“to, prire-
Prinesi - deinonstracijo 'a vene6/11 aa Trg Uni-t'	Daai	sedmimi
med	Prop"10	mlsdincu
rn°nstrarpangleškimi de-
n dosežei« emonstraci-
^“iczienost SV°J višek’
ma Pozahi Je P0Polno-
napad na «fra' Višek
?arno, kL °Vensko knji-
’a dveh ti -lAzbiM ste’ 16 Vrat ,n lozbenih oken
Sa 8l°venSko3kUS-Inapada
aziio k° 0 V1SS° gim-la	zav °-,3lh	Polici-
Predvsem Ia- verietn° Poškodovaii ’ da ne bi "°vanj v 1 zasebnih stanem Se PoaloPju, v ka-
,t6rni Prosto Jai° nepri' ke Sole Q„t0ri te sloven-
Tavala ni61?110 pre* V	Sčecj. ■	mor-
Z8ljivim vse ostale kot v !fIenom Mm-
bo]jSOboto* le v
. liki p- . Potencirani “l: des°eteStirali ta-,°Venskih mladinskih 5 ade na ozganizacij ne s^ ienost- P. tično opre-, 1 dijaki * 0Venski trža-1‘nernu ° p°alali Pro-i *n n_„t ministru v
ortL SestaieStn°. brzojav-°r gl Se ie izvršni b°.gosps0Ior!"ske koitu
a ,:e na n ;nizacij ne x^ ienost- Po tično opre-
^.dileki sl0?"^!. trža*
Hit k0,
»dl
gospore"8ka kultur-
?>vil SVnrSke zveze i"
, v°- N« .. protestno 5a sveta s.elt občinske-
Vii dogodke2Toan °bŽal°-’ da tu ’ tovda pristala incidenta zeti°' da se ir ^vljali v ’■ ne bi več ?‘h tez L mteresu sa-..taniti» ’ -p 1 se hočejo 5|* dala Sabne iziave v 2 in Ps Pr®dstavnika
r”skih S.!- Dir’-’ ’
01 Prom V lih
Rli £ 'asii° Za
^seben Protestn° s la pSi ^test je v,v.'n Z’p^veza P
- slo-
srednjih
prihod-
stavko e objavi, in z’r>»Vaza Partiza-ljat°košoloev’ 5>rganizaciji V^°kr0g'8 l predstav-
verz °i'	°	'
ca e
Ipo	uUbX(
7ev tržaške itou °ne 50l,oa,ana’ in -1
CC^iie8 ProabVS(
'dstotkov
uni-
£SP Zonta loado1
"z:nha- dločen
8‘atuhr° P°
goliardv Intesa — z tako obsodili, a ji-
njn
M,
lonske-po-pro-izvaja-
ie objavila
' °Va j"“La je
cid11-- Svo7Ska zbornica Vna t°V7 obsodb
5S trt -bjavilo
n>e^Dl. veS7 tederaci-bit ’ da ndar- '
** *>£ P6r
bre
mora
rAR.
Rim
Ralam
'Z o-
sta-
ia no-ara
Rrvi
si^dri. p k°v pri
P>i Pspela.
t,l:
Kr ^ ‘
s s&t
7't0?krPUrlani
•i kL P
,7 t^šisuč
^n'
an=“ dij#k,
Paistlet 1 Jih tne
ci s* sko, T .	-
!i<)hale
dan Pro-Profesor-dr. Pa-stavka popol-
pro testni a sloven-Slovenske
e Fanfani-resolucije "ra v Do-kbmiteja -O in Ju-lepaki in NSZ in 'ni napi-ulicah. Na-"ietnih ita-na tri ncenke, ker govoriti po ’^ki delav-».s ‘tvejeitn ^borovania f t.#edežem ba Ko rt d. mn, Jadni komi-in d®dal zboro-711 'n s tem
J»v*n - ong.j.J
Pred
Vi.
vor demokratov na fašistično provokacijo. Protesti proti temu novemu dekretu:	NSZ,	KPI	in
Nova delavska zbornica, slovenski srednješolci so ustanovili svoj enoten odbor, slovenski šolniki so protestirali pri šolskem skrbniku, občinska sveta Repentabra in Nabrežine sta sprejela protestni resoluciji; protesti mladine Skorklje in Skednja. Radikali obsojajo incidente toda »delijo zaskrbljenost prebivalstva zakadi dvojezičnosti*. Demonstracije srednješolcev v Ljubljani. Protestna resolucija zamejskih študentov v Ljubljani. Protestne brzojavke pripad-; nikov italijanske manjšine v Pulju in Umagu.
9 FEBRUAR: Neuspel po-- skus demonstracij dijakov navtične šole. Interpelacija poslancev PSI. Protesti predstavnikov ANPI, ANPPIA in KPI pri komisarjevem namestniku na prefekturi. Protestna resplucija zgo-niškega občinskega sveta. Protesti delavcev v IL-VA in protesti pristaniških delavcev. Protesti na številpih sestankih članov NSZ, mladine in žensk. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Russo je obžaloval tržaške incidente med sprejemom veleposlanika Javorškega. Izjave italijanskih kulturnih krožkov v Ljubljani in Pulju.
jO. FEBRUAR: Mladinski odbor za budnost je napovedano demonstracijo na Trgu Goldoni ob 18. uri kljub prepovedi organiziral, potem ko je dva dni prej razdelil tri tisoč tro-bojnih kokard dijakom italijanskih srednjih šol. Demonstranti so formirali povorko po Korzu, potem ko so najprej zapeli himno z običajnim refrenom in ob vzklikih «Fo-ra i ščavi*. O dvojezičnosti tudi tokrat ni bilo ne duha ne sluha. Policija je »intervenirala* šele po koncu demonstracije in zapisala deset demonstrantov. SGKZ in SDZt sta poslali še eno brzojavko Fanfaniju, naj sprejme njune predstavnike, pgtem ko je sprejel predstavnike italijanske večine. Nadaljnji protestni sestanki NSZ in prosvetnih društev.
11. FEBRUAR: Ob 6. uri zjutraj so orožniki priprli štiri openske mladince zaradi pisanja gesel po zidovih. Primorski dnevnik je objavil odprto pismo slovenskega dijaka italijanskemu tudi v italijanščini.
12. FEBRUAR: Nedeljska o-poldanska »sprehajalna* demonstracija s kokardami po Korzu.
13. FEBRUAR:	»Messaggero Veneto* objavlja Bartoli-jev govor, v katerem zahteva revizijo — »mirno* — mirovne pogodbe in memoranduma, vse zaradi dobrih odnosov z Jugoslavijo. Openski mladinci so še v zaporu. Zupan Franzil je seji občinskega sveta izjavil, da je zadeva demonstracij taka, da če bolj se meša bolj smrdi in da po njegovem ni šlo za rasistične nagibe. Socialist Pin-cherle je zahteval, da bi se morala točneje ugotoviti odgovornost šolskega skrbnika.
14. FEBRUAR: Openski mladinci še vedno v zaporu baje zaradi provokator-skih napisov »Smrt Italiji*. »Difesa Adriatica* in »Arena di Pola* objavljata potek občnega zbora »Lege nazionale* in njene tiskovne konference z govori fašista Al-merigogne in nacističnega župana Pagninija.
15. FEBRUAR: Štirje openski mladinci so bili popoldne izpuščeni na začasno svobodo.
1(1 FEBRUAR: »Piccolo* objavlja še en hujskaški Članek v zvezi z sedmim zasedanjem mešanega odbora — proti izvajanju posebnega statuta. Protestno pismo »Društva slovenskih umetnikov* Fanfaniju.
17. FEBRUAR:	Glasilo	Ka-
toliške akcije »Vita Nuo-va* objavlja svoje spremenjeno stališče do izvajanja posebnega statuta v jčlanku pod naslovom, da'je treba memorandum v celoti aplicirati. Dvoumna izjava predsednika tržaškega pokrajinskega sygta demokristjana dr. Deliseja o rasističnih demonstracijah. Delise je zavrnil razpravo o interpelaciji, ki šo jo predložili pokrajinski svetovalci NSZ, KPI in PSI.
18 FEBRUAR: Odhod jugoslovanske' delegacije v Rim na sedmo zasedanje mešanega odbora. Mla-dinski odbor za budnost Ji ponovno j-|*deltl dijakom italijanskih srednjih |al kokarde in po nekate-■ rih šolah poskušal orga- * nizirati zborovanja proti dvojezičnosti. Zvedelo se je, da je kak ravnatelj
■m- a* preprečiš
Prvič v zgodovini ladjedelnice v Tržiču
Zaradi popolne stavke delavcev CRDA niso splavili ladje «AGIP-Venezia»
Najvišji predstavniki oblasti so prisostvovali samo simbolični splavitvi z običajnim obredom - Okoli 5.000 stavkajočih delavcev je že od zgodnjih jutranjih ur demonstriralo pred ladjedelnico - Spopadi s policijo in karabinjerji
Včeraj, se je v zgodovini tržiške ladjedelnice prvič zgodilo, da m prišlo do napovedane splavitve. Naj višji predstavniki oblasti, med katerimi naj omenimo razne župane, prefekta, predstavnike ENI, botro Marghe-rito Mattei in druge, so se morali zadovoljiti s simbolično splavitvijo. Ob 12, uri je žena predsednika ENI prerezala trak. Steklenica šampanjca je udarila ob bok ladje, p>od napis «AGIP - Venezia«. Ladja ni pričela polagoma drseti na saneh proti vodni gladini, kot se je že tolikokrat poprej zgodilo v tej ladjedelnici; tudi žvižgov siren in ploskanja delavcev ni bilo slišati, kot tolikokrat poprej, ko so delavci v ogromnem številu napolnili prostor okoli ladje, 'ki so jo sami zgradili.
ikrat je bila zasedena samo častna tribuna s pred sitavniki oblasti, vse naokrog pa je bile prazno in pusto, brez življenja.
Življenje je bilo izven zidov ladjedelnice; tamkaj je bilo okoli 5.000 delavcev, ki so žvižgali v znak protesta proti poskusu izigravanja njihovih pravic.
Delavci niso prišli na svoja delovna mesta, da bi pomagali splaviti to veliko turbo-cistemo; stavkali so in na takšen način opozorili oblasti, voditelje CRDA, Intersind in druge, da brez njih splavitev ni mogoča.
Sindikalne organizacije so proglasile 48-umo stavko že v petek zvečer zaradi zahteve Intersinda iz Trsta po preklicu stavke delavcev-tubistov, kar naj bi predstavljalo pogoj za sindikalna pogajanja, ki naj bi se začela v ponedeljek v Rimu, in ki bi se tikala vseh delavcev CRDA.
Sindikati so zahtevali proti-uslugo, in sicer objavo tabel, po katerih se plačujejo «tubi-sjti», da bi ta kategorija delavcev enkrat izvedela, po kakšnem ključu prejema mezdo. Stavka bi se odpovedala, če bi se sprejela ta zahteva.
Ker Intersind te zahteve, ki je vrhu tega zelo skromna in upravičena, ni hotel spreleti,
K> si sindikalne organizacije pridržale pravico, da svobodno odločajo o nadaljnjem poteku sindikalne akcije vseh delavcev CRDA. Proglasile so splošno 48-umo stavko, ki se bo zaključila danes ponoči.
»■■■■■■■■■■iiimiimimniiiiiiiiMi.iMMiiiiiimiii
Dežurne trafike
Kot znano je s prvim februarjem stopil v veljavo od» lok, da smejo ob nedeljah tudi v dopoldanskih urah prodajati cigarete in druge tobačne izdelke ter sol samo tiste trafike, ki so dežurne. To nedpljo so dežurne naslednje trafike v Gorici:
V Ul. Garibaldi 5, Carducci 17, Toti 4, Drevored XXIV. maja 19, Ul. Vittorio Veneto 77, Drevored XX. septembra 83, Korzo Verdi 26, Korzo Ita-lia 217, Ul. Rastello 23, Trg S. Giorgio 3 (Ločnik), Ulica Cravos 2, Ul. Cotonificio 18 (Podgora) in Ul. Trieste 3.
Ze ob 4.30 so se pred vhodom v ladjedelnico pričele zbirati skupine delavcev, ki bi. morale sodelovati . pri Fplavit-vi. Ustavile so se pred ladjedelnico, kjer se je do 8. ure zbralo okoli 5.000 delavcev. Nekaj pr^d poldnevom, ko so st pripeljali predstavniki oblasti; o delavci zaprli številne do-
pripeljati povabljence na spla-1 goričkimi šahisti veliko zani-
vitev po stranskih poteh.
Medtem je prišlo do številnih spopadov, ker so oddelki policije in karabinjerjev z nezaslišano surovostjo napadli stavkajoče delavce in jih tudi pretepali. Ker so nekega delavca zaprli, so sklenili toliko časa ostati na cestah pred ladjedelnico, dokler ga ne bodo izpustili. Sele po zagotovilu, ki ga je policija dala poslancu Francu, da bodo popoldne edinega priprtega delavca izpustili, so se na poziv sindikalnih voditeljev odpravili na svoje domove.
 «»------
Danes pri Bratušu
šahovsko srečanje
Danes popoldne ob 15.30 bo v kavarni Bratuš v Gorici povratno šahovsko srečanje med reprezentancama kavarne Bratuš in kavarne Posta. Predvidevajo, da bo ta športni do-
hode, da so morali avtomobili 1 godek, za katerega vlada med
rr.anje, privabil dosti ljubiteljev te plemenite igre. Ne moremo s točnostjo napovedati, na koliko deskah se bosta siečali ti ekipi, ki sta prejšnjo nedeljo igrali v kavarni Posta, kjer so Bratuševi šahisti zmagali z eno točko razlike Lahko pa že sedaj rečemo, ker se je prijavilo precej tekmovalcev, da bo dvoboj odigran vsaj na 10 deskah.
Za to priliko bo Rudi Bratuš dal šahistom in publiki nd razpolago prvo sobo v svojem lokalu, ki je zelo prostorna in sončna, kar bo v veliki meri povzdignilo uspeh te hvalevredne pobude.
——«»-----
Občni zbor SPD
Kot smo že pisali, bo danes dopoldne redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, čigar odbor bo Ob tej priliki podal pregled svojega dela v preteklem letu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiniiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiniiiitiiiiiitimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiii
Občni zbor neposrednih obdelovalcev v Štandrezu
Društvo je prejelo za nagrado radijski sprejemnik in zlato kolajno
V smetišču, je letos ostala velika zaloga - Najemnina za letališče je previsoka - Korist novega nakladalnega stroja
Sinoči je bil v prostorih prosvetnega društva v Stan-drežu redni lelni občni zbor; tamkajšnjega društva nepoi srednih obdelovalcev zemljei Tudi letos je bila udeležba dobra, čeprav nekaj manjša kot lani. Sicer pa je znano, da je občni zbor naših kmetovalcev nekak ; domač parlament in kot tak je važen za ves Standrež.
Po prečitanju zapisnika zad. njega občnega zbora je podal svoje poročilo predsednik Dušan Brajnik. iPovedal je med drugim, da [ je letos ostalo precej smeti zaradi slabega vremena v smetišču. Prikazal je veliko korist, k| jo imajŽ v smetišču od Lfcjjkladalnega stroja, ki ga je društvo nabavilo ter priporočal čfanpm več skrbi za čiščenje v smetišču. Glede letališča je omenil, da so dobili vabilo za dve dra& bi, vendar se niso dogovorili zaradi visoke cene in težkih pogojev. Zahtevali so za najemnino 800.000 lir.
Društvo je poskrbelo za do. voljenje za sečnjo, za obnovo dvolastniških knjižic in dovoljenje za prevoz čez mejo. Od federacije je prejelo kot nagrado radijski sprejemnik in zlato kolajno, od Kmetijskega nadzorništva pa diplomo v zvezi z razstavo zelenjave v Veroni. Dalje je poskrbelo za razdeljevanje strupa proti koloradskemu hrošču, za mlatilnico itd. Glede slinavke je predsednik priporočal domačim živinorejcem razkuženje hlevov, naj drže živino doma in če bo potrebno, naj poskrbijo tudi za njeno cepljenje: Sledilo je poročilo tajnika Leopolda Lutmana o sejah in sklepih v preteklem poslovnem letu. Odsek za trgovino jo poročal o prometu, ki ga je imelo društvo in s tem v zvezi o nakupu, semen, gnojil, strojev itd. Poročilo odseka smetišča prikazuje, da je letos ostalo precej smeti, vendar so obeti, da jih bodo na spomlad odpeljali, ker bo tre-
Zanimiva seja pokrajinskega sveta v novi dvorani
Špekulacije	z	dvojezič
ne bodo mogle ustaviti
Miladin Černe: «Dvojezičnost ne more biti ovira za izvedbo deželne avtonomije Ustava sama jamči to in druge pravice narodnim manjšinam» ■ Poštene in odkrite besede demokristjanskega svetovalca o potrebi in koristi prijateljskega sožitja
Nedelja, 19. februarja 19BI
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali Do.vte, 9.00; Kmetijska oddaja:	9.30- Slovenski motivi;
II30:	Oddaja za najmlajše:
((Zdravilni studenček«, pravljica; nato Vesele harmonike;
12.30:	Glasba	po	željah;	13.00:
Kdo, kdaj, zakaj; 14.45: Zbor ((Ivan Cankar«; 15.00: Ansambel. Franco Vallisneri; 15.20: pojejo MicGtiire Sisters in »Ptaitters«; 15.40: ((Jam-sesson». razmotrivanja	o	jazzu:	16.00:
Popoldanski koncert; 17.00; Za smeh	‘in dobro	voljo;	17.30:
Plesna čajanka; 18.30: Iz italijanskega glasbenega sveta;
19.15:	Motivi!	iz	filmov;	20.00:
Šport; 20.30:	Ansambla So-
wande lr Bla-ck; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.25: Mozart: Trio za dva klarineta ln fagot — Miru:
Kvartet' za godala; 22.00: Nedelja v športu; 22.10; Večerni ples; 23.00: Glasba iz davnih č*sov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30:
Danes na športnih igriščih;
14,30: «E1 campanon«; 20.00: Po večeri,ih vesteh Kronike in rezultati športnih dogodkov.
Koper „
7.15: Jutranja glasba: 8.00:
Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Naša repor-taža; 10.00: Prenos RLf 10,30:.
Oflnrihe- 11.00:	PODO-	.	7-
gomet od minute do minute; 17.15:	Simfonični koncert za
mladino; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Cha-cha-cha in ca-lypso; 21.45: Poje Luci a no Ta-joli; 22.00: Teden aktualnosti* 22.35:	Koncert	madžarskega1
kvarteta; 23.15; Nogometno prvenstvo; 23.30: Neapeljske sličice.
II. program
9.00:	Jutranje	vesti; lO.OOi-
Glasba za praznični dan; 1100: Nedeljski orkestri; 13.40: «Di-vertentissimo«; 14.05:	Avtorji
pojo lastne pesmi; 15.00: «Di-' scobolo«; 15.30: Voznost cestf. 15.35: Pojo Arigliano. Barbieri, Milva itd.; 16.00: V nedeljo naokrog; 17.00: Glasba in šport; 18.30:	Plešite z nami; 20.30:
Stare, pesmi; 21.45:- Večerna
kei: Kar je, je; 15.20: Iz operetnega sveta;	16.40: Peli so
jih mat: moja; 17.00: Zabavni ansambli; 17.10: Reportaža s XVI. državnega smučarskega prvenstva; 17 15: Zabavni ansambli; 17.30; W. Shakespeare: Vihar; 18.18: L. van Beethoven:	Sonata	appassionata;
18 40: Polke ih valčki; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20.50: Plesni orkester; 21.00: Obisk pri muzikologu dr. Dragotinu Cvetku; 22.15:	Ples ob spre-
jemniku; 23.05: Nočni komorni koncert.
Ital. televizija
9.45: Oddaja	za analfabete,
10.15: Kmetijska oddaja; 14.30: Športna oddaja; 17.30: TV za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.30: Registriran športni do-
III.
kusu«; 8.00:- Miadtasita *iadi isk|
igra; 9.00: Iz albuma skladbi
Operne skladbe:	11.00:	Popo-
tovala; 11.45: Zborovsko petje; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10:	Glasba	po želj?h;
12.35: Zunanjepolitični pregled;
12.50; Glasba po željah; 13.30:
Sosedni kraji in ljudje; 14.00:
Glasba po željah; 15.15: Vokalni oktet iz Pirana; 15.30:
Orkestri Paramor, Mantovani in Stott; 16.00:	Prenos RL;
19.00:	Športna nedelja; 19.10:
Glasbena medigra; 19.30: Pre-nos-KD; 22:15: Plesna glasba;
23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.80: Vieme na ital. morjih;
8.30; Kmetijska oddaja; 11.15:
F. Chacksfield in njegov orkester; 11.30: Roditeljski krožek.	((Ali	res	moj-*	t;
13.30:	«Anttd4scdbolo»; 14.15:	13.30:	Za’na5o	vis; tMS:
glasba; 22.30: Nedelja v športu, godek; 19.40; Alfred Hitchcock:
«Vabi!o na dom«; 20.10: Cine-selezione; 20.30: TV dnevnik; 21.15: «Prinier Mauritius« po Jakobu VVassermannu — četrto nadaljevanje; 22.30: Glasba in moda, 23.10: Športna nedelja, ob koncu TV dnevnik. Ponedeljek, 20. februarja 1961.
13.00, TV šol*; 17.00; TV za najmiajše; 18.00: Tvoja bodočnost; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Kako opremimo stanovanje; 19.15: Vodič za izseljence; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Trodejanka Artura Rossata: »Romeo in Julija« — ob koncu TV dnevnik.
program
16.15r Ghedinijeve , in Hov neggerjevc vskladbe; lV .00: Enodejanka Josepha Coijrada «.89 en dan«; 17.55: Galtano Pu-, gnant: »Sonata v petih#; 18.30; Angleška kultura; 19.00: Mil-haudove «Pneres»; 19.15; Lite* rarna oddaja: 19.45: VrednosJ in cena športa; 20.00: Vsako* večerni koncert; 21.30: Mihaif Glinka: Življenje za y,rja.
Slovenija V
7.30:	Radyskii	krUedar it*
■	V	d	rt
imate pokvarjen televizor? 'ELEFON1HAJTE na 2401*
Specializirani tehniki tvrdke
Radio TREVISAN«
Vam iauotavtiajo ta-
EomiJP ..'JU.ejLfticuO
Jug. televizija
Beograd 9.30: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.00: Serijski film za otroke. Evrovizija 14.30: Svetovno kolesarsko prvenstvi? 15.30! Prenos iz San-rema; 16.40: Drugi polčas rug-by tekme. Zagreb 17.30: Revija boksa. Beograd 20.00: Sedem dni. Zagreb,' okoli 20.45: »Richard III « — angleški igrani film.
Ponedeljek, 20. februarja 1961.
Beograd 18.00:	TV film iz
serije MEDIC. Zagreb 18.30:
Satirična revija; 14.30: Nasto-	cert p.ij vas doma; 15.30: Kal
pa Giuseppe Campora; 15.00:	radi	poslušate, 16.00: Humore-
Vartetejskj program: 15,45: No-	ska tega tedna — Dorothy Pa n-
,     ...................................................
za otroke; 9.10; V novi teden*
10.00: Se pomnite, tovariši...?
10,30:, Invalidski pev$kj zborj Znanost in tehnika; 19.00: TV
k- .,ti.f. --------- pregled. Beograd 20.00: TV
dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.30: Ivo Stivičič: «Tretji je prišel sam«
10.45: Matineja zabaVne glasbe; 11.30; Zdravko Stefančič* «Ali res moj-*- biti''tako?«;
Koni
— TV drama. Beograd 21.30: Emanuel de Fala:	«Ljubezen
čarovnica« — IV adaptacija.
ba polja gnojiti. Gospodar je poročal o stanju strojnega in drugega inventarja in s tem v zvezi omenil tudi noyi nakladalni stroj v smetišču, ki se je dobro izkazal in je zelo korislen.
Tajnik Mirko Gulin je povedal, da ima društvo letos precej dolga, za kar so vzrok neprodane smeti. Priporočal je članom, naj smeti čimprej izpeljejo, ker bodo tako dobro pognojili, svoj? (njive in pomagali društvu, da izravna svoje- račune, ker ne bo treba dokladati.
Za preglednike računov je Franc Lupin potrdil, da so računi v redu. Priporočal pa je, naj bi si nekateri odborniki že prej spravili v red svoje knjige, da bi jih lahko pregledali. Društveni zapiski morajo biti vedno v redu. saj bodo tudi našim naslednikom služili kot koristno gradivo in v dokaz našega dela.
Pri debati je bil sprejet sklep, naj bi za prihodnje leto bile vse knjige v redu mesec dni prej. Govora je bilo ludi o globi, ki naj bi jo plačali tisti, ki ne sodelujejo pri delu v smetišču.,
Nato so izvolili volilno komisijo, vsi prisotni pa so volili 11 članov novega odbora, ki so jih lahko izbirali izmed 22 imen kandidatne liste. O izidu volitev in novem odboru pa bomo poročali prihodnjič.
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii ■iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiamiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m, n
Pod predsedstvom Angela Milana
Seja upravnega sveta
pokr. ustanove za turizem
Včeraj popoldne ob J6. uri je bila na sedežu pokrajinske uprave v Gorici na Korzu I-talia uradna otvoritev nove sejme dvorane, dvorane upravnega odbora in nekaterih u-radov. Svečanosti so se udeležili številni predstavniki oblasti, med njimi prefekt Nitri, goriški nadškof Ambrosi, župan dr. Bernardis, predstavniki številnih podeželskih občin in seveda vsi občinski svetovalci. Ogledali so si dvorano, ki je moderno in okusno urejena, in tudi druge prostore.
Podpredsednik pokrajinske uprave dr. Polesi se je ob tej priliki spomnil predsednika odvetnika Culota, ki zaradi bc.lezni ni mogel priti na svečanost, ter omenil tudi stoletnico pokrajinskega sveta, ki je prvič zasedal 6. aprila 1861 na Trgu Cavour. Omenil je tudi podjetja, ki so sodelovala pri gradnji novega objekta, med katerimi je marmornate obloge napravilo podjetje Vinko Cotič iz Sovodenj. Vsa zgradba stane 68 milijonov lir in bo začasno imel v novi dvorani seje tudi občinski svet.
Sledila je zakuska, nato pa ob 17.15 redna seja pokrajinskega sveta. Pri tem se je ob predlogu levičarskih svetovalcev glede izvedbe deželne avtonomije s posebnim statutom za deželo. Furlanija-Julijska krajina vnela živahna debata tildi o dvciezičnr.sti. Uvod za to je dal predstavnik MSI svetovalec Sampiero, ki je imel daljši govor proti uvedbi deželne avtonomije in navedel kot enega glavnih vzrokov dejstvo, da bi potem morali uvesti dvojezičnost, medtem ko je po mnenju njegove stranke na našem ozemlju samo italijanski jezik, ki lahko pride v poštev kot javni jezik.
Odgovoril mu je svetovalec Miladin Černe, ki je omenil protislovenske izgrede v Tn stu, do katerih je prišlo, ker so nekateri krogi namenoma prikazali dvojezičnost v napačni luči. Londonski memorandum vsebuje v tem pogledu točna določilaoan. od. ta-i krat ie minilo že sedem let ter se je''''rt'šrslikaj'‘i'dtii-ebte:rt5--lo. Dvojezičnost kot jo zahtevamo Slovenci, pomeni uvedbo dvojezičnih napisov v krajih, kjer živi določeni odstotek Slovencev, dvojezično uradovanje glede dokumentov in tudi v drugih pogledih ter podobno. Zato ne predstavlja dvojezičnost nikake nevarnosti za nikogar ter ne more biti ovira pri izvedbi deželne avtonomije, pri kateri bodo končno prišli do besede domačni Italijani in Slovenci in sami odločali o svoiih zadevah. Po štirih letih, odkar delamo skuoaj v tem pokrajinskem svetu, smo vedno prijateljsko sodelovali in tako bodi tudi v bodoče.
Tudi Gornje Poadižje nam
lahko služi v pouk in svarilo je zgodovinsko dejstvo, s ka-
kakor tudi Vivantijeve ugotovitve o škodljivosti rasne nestrpnosti. Zato je pri nas nujno potrebno mirno sožitje in sodelovanje vseh. Fašisti nočejo dežele in to je bistvo njihovega odipora, pri katerem je dvojezičnost samo pretveza.
Svetovalec dr. Makuc je izjavil, da soglaša z izvajanjem Miladina Černeta. Omenil je šolski zakon za slovenske šole, o katerem se prav sedaj razpravlja v Rimu, in štiri jezičnost, ki. je uvedena v Švici, ter dvojezičnost v Belgiji, kar je prineslo samo korist drža-v>. Dvojezičnost je zgodovinska nujnost kakor tudi dežei-na avtonomija, ki jo predvideva ustava.
Nadvse zanimive so bile izjave svetovalca Pecorarija (KD), ki je med drugim poudaril, da so narodne manjšine zgodovinski pojav, s katerim moramo računati. Fašisti so v svojih dvajsetih letih razdražili narodne manjšine s svojim zatiranjem. Sedaj pa je potrebno prijateljsko sožitje v okviru .veljavnih in demokratičnih državnih zakonov. Od zgodovine se moramo nekaj naučiti in prav tako od številnih invazij, ki so zajele tudi našo pokrajino. Zato je za nas važno predvsem sožitje v prijateljski harmoniji. Kar se deželne avtonomije tiče, je njena izvedba želja velike večine tukajšnjega prebivalstva in jo je treba izvesti. Memoranduma sicer nismo napravili mi, vendar
terim moramo računati.
Svetovalca Černe in Makuc sta pred glasovanjem o skupni resoluciji, v kateri se priporoča izvedba deželne avtonomije v smislu, kot se je o tem vprašanju razpravljalo na pokrajinski seji dne 14. marca 1959, še izrekla priznanje svetovalcu Pecorariju za njegove iskrene m odločne besede g.e-de potrebe dobrega sožitja med Italijani in Slovenci ter izrazila željo, da bi v prihodnje prišlo v še večji meri tudi do dejanj v tem smislu.
Nato je bila sprejeta predlagana . resolucija za izvedbo deželne avtonomije. Zanjo so glasovali vsi prisotni svetovalci z izjemo edinega predstavnika MSI. Nato so svetovalci preši; k obravnavi preostalih točk dnevnega reda.
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51. Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v števerjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Štandrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71.
iiiiiiiiimiiiiiiiiituiiiimimiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
OD VČERAJ DO DANES
('itn j te in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
Pri številnih turistienih uradih v Srednji Evropi so vzbudili zanimanje za naše turistične kraje
Pod predsedstvom cav. Angela Milana, se je na sedežu v Ul. Diaz sestal upravni svet pokrajinske ustanove za turizem. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki jih postavlja na dnevni red bližnja turistična sezona. Zlasti so se pogovorili o stikih s turističnimi predstavniki Srednje Ev. rope, da bi si zagotovili čim-večje število turistov v Gra-dežu in drugih turističnih kra. jih naše pokrajine.
V začetku seje je predsednik Milano počastil spomin umrle baronice 86-letne Luise Bianchi, ki je umrla pred nekaj dnevi v Gradežu in ki so jo pokopali na sovodenjskem pokopališču. Pokojnica je bila lastnica vile Bianchi v Gradežu, ki so jo zelo radi obiskovali nemški turisti.
Proučili so sodelovanje na «Beneškem tednu v Amsterda. mu«, o katerem so razpravljali na zadnjem sestanku predsednikov pokrajinskih turističnih zvez v Trstu. Angelo Milano je sporočil, da so na tem sestanku predlagali, naj bi zaradi organizacijskih razlogov priredili holandsko manifesta, cijo spomladi, medtem ko naj bi letos organizirali razstavo beneških gradov in vil v Dues. seldorfu. Medtem so oblasti iz Amsterdama sporočile, da bo 7. aprila v Kurhausu festival z naslovom »Jadranski praz-
nik«, na katerem bodo prikazali tipično jadransko sadje in vina. Upravni svet je po govorih Grigolona in Deganija sklenil, da sodeluje na tej ho. Iandski manifestaciji, ki lahko privabi tamkajšnje turisfe.
Dosedanje delovanje te usta. nove je težilo tudi za tem, da se navežejo tesni stiki s turističnimi uradi v številnih za-hodnonemških mestih. O tem je poročal dr. Del Franco, ki je osebno obiskal ta mesta, kjer je vzbudil veliko zanima, nje za Gradež, kakor tudi za Gorico. Tamkajšnjim turističnim uradom je razdelil precej fotografij, ki jih bodo namestili na vidnih mestih. V Muenchenu ih Dilesseldorfu pa bodo s fotografijami opremili cele izložbe.
Odobrili so program zdraviliškega podjetja v Gradežu, ki ga bodo izvajali ob priliki mednarodnega medicinskega kongresa. Ob tej priliki bodo priredili ognjemet.
Ob zaključku so sprejeli prošnje raznih ustanov za izplačilo podpor. Sredstva so iz. plačali organizatorjem «Canta. de« v Tržiču, goriškemu kino-filskemu društvu za pasjo raz. stavo v občinskem parku v Gorici, boksarski zvezi za organizacijo deželnega prvenstva in pa avtomobilskemu klubu za četrti avtomobilski rallye v Gorici.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 12. do 18. februarja se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 11 in oklicev 5.
Rojstva: Lidia Totti, Mari-nella Bridarolli, Lorenzo Batist ^wtta; Riose-lla**” Bernardinis, Lorella Riaviz, Maria Pozzoli, F,rta Rusšian, Rossanna De Pasquale, Franco Grusovin, Ettore Rubino, Anna Di Lodo-vico, Renata Franco. Tiziana Stcchi, Gabriella Gatta, Anna Zorzenon, Guerrino Beaco-rio, Paolo Erzetti, Mario Pa-dulo, Tarcisio Siega, Enzo Cr-rtarul, Rossanna Custrin, Fiammetta Marotta, Claudio Stccco, Daniela Dissegna, Lua-na Gaiotto, Rossana Maran-gor,, Bruno Usopiazza. '
Smrti:	91-letni upokojenec
Vittorio Onesti, 62-letna mlekarica Frančiška Zimic, 89-let-na Frančiška Zavadlav, vd. Tomšič, 78-letna gospodinja Štefanija Marinič, vd. Matjac, 82-letna gospodinja Antonia Piculin, vd. Brgeant, 6 mesecev star otrok Giancarlo Ca«-rucciu, 52-letna gospodinja Maria Korečič poročena Felc, 65-Ietni upokojenec Giuseppe Cc.lori, 67-letna gospodinja Giu-I ditta Gabrieucig poročena Bon " 85-letna hotelirka Luigia Bianchi, 66-letna gospodinja Flora Vcttori in Collenzini. 75-letna gospodinja Maria Haffner vd. Copparoni, 61-letna gospodinja Orsola Mucic vd. Susic, 76-le?-na upokojenka Pierina Carlig, 72-letni kmet Antonio Miche-lac, 86-letni invalid Antonio Tausani.
Poroke: pomorščak Silvano Milocco in gospodinja Valena Grion, mehanik Antonio Mi-klu/ in gospodnija Erminia Grauner, mizar Sergio Alt in gospodinja Luciana Clain-scech, mehanik Ferruccio Co-detmaz in električar Mario Mrcuz in delavka Erminia Prinčič, delavec Armando Pe-ricb in delavka Nevia Cittar, slrščičar Emilio Pessotto in baristka Anna Bocus, delacev Aimando Gardenal in slaščičarka Nerina Nardin, učitelj Giordano Gronelli in učiteljica Vanda Ciriani, delavec Aivise Losco in delavka Alberta Todisco.
Oklici; tesar Cirillo Simio-nato in gospodinja Luisa Sor-ge. tehnični uradnik inž. Mario Poiani in gospodinja Irene Bianchi, učitelj Luigi Piccin in učiteljica Adele Pizzut, de. lavec Aldo Turel in delavka Germana Černigoj, agent javne varnosti Renzo Tagliapie-tra in gospodinja Giuseppina Komavli.
KINO
v GORICI
CORSO. 14.00: ((Grbavec«, G. Blain in Annamaria Ferrero. Italijansko - francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan,’
VERDI. 14.30.; ((Konstantin Veliki«, C. W!lde in B. Lee. Ci-nemascope v barvah. VITTORIA. 14.30: »Zavoj s presenečenjem«, J. Brynner m Mitzi Gaynor. Ameriški film. CENTRALE. 15.00: ((Diabolični dr. Mabuse«. D. Addams in Peter Van Eick.
MODERNO. 15.00:	((Mostiček
čez reko nezgod«, J. Levvis. V barvah.
v RONKAH
EXCELS10R. 14.00: »Doma po neurju«, R. Mitchum in E. Parker.
RIO. 14.00: ((Maratonska bitka«, S. Reeves in M. Demon-geot.
v TRŽIČU
NAZIONALE. 14.00: «Herkule-sove ljubezni«, M. Hargitay in J. Mansfield. Cinemasco-pe v barvah.
EXCELSIOR. 14.00: «Velika o-limpiada«, dokumentarni film v barvah z olimpiade v Rimu.
PRINCIPE. 14.00: »Najbolj razbita ladja vojske«, J. Lem-mon, R. Nelson, cinemasco pe, ameriški barvni film. AZZURRO. 14.00: ((Izgubljeni svet«, M. Rennie, cinemasco-pe v barvah.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici rajvišjo temperaturo 17,2 stopinje nad ničlo ob 15. uri, najnižjo pa 2,6 stopinje pod ničto ob 7.30 zjutraj. Vlage je bilo 66 odstotkov.	,
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel, 29-72.
»AttOVI l\
(Vlil)
Podpornemu društvu so darovali:
Neimenovani iz Gorice 1000 lir, Milka Lutman iz Standre-ža 500 lir, Karel Semolič, Maksimilijan Terpin, Amalija Konstantin, Roža Doljak, .Andrej Leban in Levoslav Pavletič po 300 lir, Vikfor' Cev-dek, Marija Lavrenčič, Andrej Perše. Ivan Figelj, Karel Grav. nar, Franc Tronkar, Katarina Trušnovec, Jožef Rožič in Emil Cotič po 200 lir. Vsem lepa hvala!
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJF ^
LA GOR1ZIANA
GORICA Ul. Uuca d Aosta 68 Tel. 28-45 . GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Pnmorsl^nevruJf
— 8
19. februarjajjjj
Tretje povratno kolo prvenstva B lige
Pred povečanjem ali zmanjšanjem prednosti treh vodilnih moštev?
Triestina proti 0Z0 Mantovi s prenovljenim napadom * Debut Reine
Spored nedeljskih nogometnih tekem
A LIGA
Atalanta — Catania,
Bari — Fiorentina, Sampdoria — L.R. Vicenza, Napoli — Lazio,
Padova — Lecco,
Bologna — Milan,
Juventus — Spal,
Roma — Torino,
Inter — Udinese.
B LIGA
Triestina — OZO Mantova, Foggia — Alessandria, Como — Brescia,
Pro Patria — Catanzaro, Verona — Genoa,
Novara — Palermo, Marzotto — Parma,
Prato — Sambenedettese, Messina — Simm. Monza, Reggiana — Venezia.
Zadnji dve koli nogometnega prvenstva B lige sta spravili na površje tri velike favorite za prva tri mesta v končnem plasmaju. Položaj Simmenthala, Palerma in Man. tove se je namreč toliko utrdil, da je vsaj za trenutek prevladal vtis, da jih neposredni zasledovalci sploh ne morejo več dohiteti in da bomo odslej le še spremljevalci borbe med njimi samimi za končni vrstni red.
Toda že današnje kolo dokazuje, da je tako mišljenje le optična prevara in da trenutna razlika treh oz. dveh točk vendarle ni tako velika, da bi je ne bilo mogoče več nadoknaditi ne samo prvemu, temveč še mnogim drugim za. sledovalcem ubežne trojke, ki so zgneteni v središču lestvice. Vse tri vodilne enajsterice bodo namreč danes gostovale na tujih igriščih in proti nasprotnikom, ki lahko še vedno gojijo trohico upanja, kar velja v prvi vrsti za Mes-si no, ki lahko že sama brez pomoči ostalih dveh, povsem spremeni položaj in perspektive na vrhu. Močna sicilska enajstorica bo namreč sprejela v goste nič manj kot Simmenthal iz Monze, medtem ko bo Palermo gostoval v Novari, Mantova pa v Trstu. In če računamo z možnostjo, da vsi trije gostje izgubijo, bi bila neposredna po.
da bi se za hrbtom Simmenthala namesto sedanje dvojice pojavila trojica zasledovalcev z enakim številom točk (26), za njihovim hrbtom pa bi se ustvarila še večja gneča, v kateri bi predvsem Novara uveljavila svoje karte. Prvenstvo samo bi s takim razvojem dogodkov vsekakor mnogo pridobilo na zanimivosti, kakor bi v obratnem primeru izgubilo, ker bi se sedanja vodilna trojka še bolj in morda celo definitivno odcepila od vseh svojih zasledovalcev.
Preden se povrnemo k srečanju v Trstu, si oglejmo še nekoliko kaj se bo dogajalo na drugih igriščih. Kot bodo tri vodilna moštva gostovala na tujih tleh, tako bodo zadnja tri uživala prednost domačega igrišča, upoštevajoč seveda, da bo za Foggio domače igrišče tokrat v Caserti, ker je njeno diskvalificirano za tri nedelje. Marzotto bo sprejel v goste Parmo, katera mu je v prvem srečanju nasula tri gole, Foggia Ales-sandrio, Verona pa Genoo. Seveda je izid za vsako od teh treh moštev izredne važnosti, saj se je za njih praktično že začela bitka za obstoj, kar velja če posebej za Marzotto katerega zaostanek je sedaj že kar znaten. Njegove možnosti proti Parmi niso povsem brezizgledne. Manj zanesljivo lahko računa na popoln u-speh Foggia proti Alessandrii, medtem ko se Verona ne bi smela ničesar nadejati, če se namerava Genoa še vedno po. tegovati za eno od prvih treh mest, kar pa zahteva seveda brezpogojno zmago.
Na preostalih bojnih poljih se bodo spopadle enajstorice iz ozko omejenega centra. Como bo skušal zaustaviti uspeš, no pot Brescii. Pro Patria bo skušala uveljaviti prednost domačega terena proti živahnemu Catanzaru, Prato se bo moral močno potruditi če bo hotel odščipniti Sambenedet-teseju vsaj eno točko, medtem ko se bosta v Benetkah kosala med seboj dva skoraj povsem enakovredna nasprotnika Venezia in Reggiana. To. da kot že rečeno, bodo izidi teh srečanj znatno manj pomembni kot pa izidi prej o-menjenih, bodisi na vrhu kot na dnu lestvice.
Kakšne pa so realne možnosti Triestine? Odgovor je
seveda težak, to pa izključno po krivdi Trevisanove enajstorice, na katero se zaradi njene nestalnosti ni mogoče zanesti. Vtis imamo, da bomo prisostvovali izenačeni i-gri, ki bi utegnila biti tudi lepa in zanimiva, v kolikor se gostje ne bi poslužili pretirano zaprte taktike, da rešijo vsaj pol izkupička, s čimer bi bili brez dvoma lahko zadovoljni. Vtis imamo tudi, da se Trevisan zaveda, da bi neodločen rezultat pomenil za Mantovo mnogo, za Triestino pa malo ali celo nič. Zato je vso svojo skrb posvetil predvsem napadu, ki ga misli temeljito reorganizirati, da bi povečal njegovo realizatorsko sposobnost. Predvsem se je dokončno odločil za debut Rei. ne na krilu, ki je znan po svojem altruizmu in po svojih koristnih predložkih s krila na center. Druga bistvena novost v napadu bo postavi-
tev Fogarja na center namesto sicer borbenega toda nespretnega Secchija, vendar pa le v primeru če bo teren suh. V nasprotnem primeru bi se Fogar povrnil na krilo, na centru pa bi se po daljši odsotnosti spet pojavil Rebizzi. Nerešeno oz. vsaj dokončno ne, je še vprašanje zvez, pred. vsem leve zveze. Medtem ko bo na desni zvezi mladi Trevisan, so za levo možne razne kombinacije v katere pridejo lahko Cazzaniga, Rebizzi in celo Fortunato. Najbolj verjetno pa je, da bo napad igral v naslednji sestavi:
Reina, Trevisan, Fogar, Caz. zaniga, Fortunato.
Krilska in branilska vrsta bosta ostali nespremenjeni, v vrata pa se bo povrnil Lui-son namesto De Mina.
V predtekmi ob 13. uri se bosta pomerili mladinski moš. tvi Triestine in Marzotta za De Martinov pokal.
Opozorilo
športni
mladini
Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr.
Novi ameriški plavalni rekordi
BLOOMINGTON, 18. — A-meriški plavalci so na sinočnjem univerzitetnem tekmova. nju postavili več novih ameriških rekordov v malih bazenih. Mike Troy je postavil nov rekord na 200 yardov metuljček s časom 1’57”3, Ted Stickles na 200 yardov mešano s časom 2 03 , Alan So-mers na 440 yardov prosto s časom 4’23”7. Štafeta univerze Indiane v sestavi McKin-ley, Troy, Nakasone, Werth pa je zmagala na 4 X 100 yardov
LION, 18. — V okviru teniškega tekmovanja za pokal Cozon je Italijan Sergio Tac-chini premagal Francoza Bar-theza z 8:6, 6:0, 6:3.
um .
Jugoslovansko državno prvenstvo v smučanju
Reš in Rekarjeva v Mojstrani Lakota in Fanedlova na Jahorini
Y Mojstrani tekmujejo tekači in skakalci za kombinacijo, na Jahorini pa alpski smučarji
sledica njihovih porazov ta,
m, ...............................................
Velika aktivnost namiznoteniških igralcev
Partizan iz Nove Gorice gostuje danes proti Boru
Danes začetek tekmovanja juniorjev za vstop na deželno prvenstvo
Letošnje delovanje namizno, teniških igralcev je res pestro. Sele pred dnevi je bil zaključen turnir za pokrajinsko prvenstvo in že so na vrsti druga tekmovanja.
Danes bodo nastopili junior. ji, ki se bodo borili za vs4op za deželno prvenstvo. Favorit je seveda odlični CrecHici, pa čeprav bo precejšnjo vlogo igral tudi mladi Milič, ki je nosilec druge skupine. Pivdvidevajo, da si bosta oba zagotovila vstop v nadaljnje kolo prvenstva, a tudi za njima bo precej vroče.
Tudi med mladinci ima Bor precej nadarjenih igralcev, ki imajo precejšnje možnosti za uspeh Naj omenimo samo člana PD Cankarja Kufersina, Prosečana Širco in Puntarja ter Nabrežinca Antoninija in Štaniso. Upamo samo, da se bodo vsi ti udeležili turnirja in po zgledu njihovih starejših klubskih tovarišev častno branili Borove barve.
V ponedeljek pa se bo v prostorih stadiona «Prvi maj» začelo pokrajinsko moštveno prvenstvo B-lige, na katerem bodo sodelovale poleg drugih tudi Borove ekipe. Glavni favorit za zmago je moštvo RAS, medtem ko Soffitta sploh ne pride v poštev, ker si je lansko leto priborila vstop v A-ligo.
Najvažnejša vest tega tedna je razveljavljenje turnirja žen. skega pokrajinskega prvenstva iz tehničnih razlogov ali bolje rečeno zaradi tehničnega prekrška. Po pravilniku bi morali igrati na tri dobljene sete, toda na turnirju so kljub navodilom zaključili posamez.
es dopoldne bo na iu «Prvi majs pri-ko namiznoteniško je med Borom in anom iz Nove Go-Tv oboj se bo začel uri.
10. uri pa bo sre-moških in ženskih v odbojki.
MOJSTRANA, 18. — V Moj. strani in v Planici je v teku XVI. državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah, t. j. v tekih in v kombinaciji. Predvčeraj so se pomerili v tekih člani in mladinci, včeraj pa članice in mladinke ter člani in mladinci v skokih za kombinacijo.
Ze prvi dan tekmovanja je prišlo do velikega presenečenja, ki ga je pripravil 25-let-ni študent visoke šole za telesno vzgojo Jaka Reš z osvojitvijo državnega naslova v teku članov na . 30 km pred favoritoma Janezom Pavčičem, ki je bil dragi in Cvetom Pavčičem, ki je odstopil. Med mladinci je po pričakovanju zmagal Kobilica, eden izmed favoritov — Bavče pa je odstopil.
Med člani ni bilo na startu mednarodnih tekmovalcev Hlebanje, Lakote in Seljaka.
Rezultati: člani (30 km): 1. Reš 1,48:35, 2. Janez Pavčič 1,49:41, 3. Gašper Kordež 1; 55:67, 4. Trifunovič 1:57:08, 5. Peternel 1;57:26, 6. Brezovšek l;59:30, 7. Strbenk 2;00:29, 8. Munih 2;01:53, 9. Velepec 2; 06:32, 10. Potočnik 2:07:46.
Rezultati . mladinci (10 km): 1. Kobilica 38:37, 2. Praprotnik 39:43, 3, Kalan 39:52, 4. Tišov 40:08, 5. Lavtižar 40:23, 6. Mencinger 40:36, 7. Pumpas 40:59, 8. Šimenc 41:10, 9. Mlinar 41:29, 10. Pintar 41:33.
Včeraj se je tekmovanje nadaljevalo s teki za ženske in skoki za kombinacijo.
Udeležba ni bila posebno velika, vendar pa so bile na startu vse najboljše tekmovalke. Glavna borba za prvo mesto se je vodila med držav, no prvakinjo Rekarjevo in Cindričevo, ki sta obe že preizkušeni mednarodni tekmovalki. Nastopila je tudi bivša državna reprezentantka Ku-stec-Birko iz Delnic, ki pa obema Slovenkama ni bila kos. Rekarjeva je smučala zanesljivo in zmagala s precejšnjim naskokom ter si znova zagotovila naslov državne prvakinje. Med mladinkami je ohranila naslov Grintalova.
Skakalci za kombinacijo niso pokazali nič posebnega, saj so vsi tekmovalci izraziti tekači. Najboljši po slogu in tu. di po daljinah je bil Gašpar Kordež, katerega pa je v mla_ dinski konkurenci znatno prekašal Koprivšek, ki je tudi skokoma po 34 m bil najdaljši in si v mladinski konkurenci z veliko premočjo zagotovil prvo mesto, katerega pa si končnem plasmaju za kombinacijo mladincev ni mogel o-hraniti, ker ga je prehitel
Mlinar, ki je bil znatno boljši dan prej v teku na 10 km.
REZULTATI — članice 10 km: 1. Rekar 46:16, 2. Cin-drič 48:03, 3. Kustec 52:12, 4. Kosmač 56:01, 5. Rozman 56:07, 6. Berčič 56:41, 7. Glavan 59:49, 8. Grilc 1:01:02.
MLADINKE o km: 1. Grintal 22:22, 2. Ivanka Tolar 23:16, 3. Puc 23:49, 4. Sporer 24:07, 5. Marija Tolar 24:28, 6. Kordež 25:04, 7. Kotnik 25:25, 8. Reš 25:37.
KLASIČNA KOMBINACIJA — člani — skoki: 1. G. Kordež 184.7 (30, 31,5), 2. Reš 167,6 (29,5, 29,5), 3. Rozman 164,4 (28,5, 29), 4. Sobol 154,3 (26, 27), 5. Peternel 150.2	(30,5
p., 30).
MLADINCI — skoki: 1. Ko-privšek 206.5 (34, 34), 2. Mlinar 182.7 (29, 28,5), 3. Ambrožič 170.0 (28.5, 29.5), 4. Smid 163.7 (32 p., 33), 5. Pintar 150.1 (28. 28,5).
KLASIČNA KOMBINACIJA mladinci — končni vrstni red: 1. Mlinar 424.5, 2. Koprivšek
390.5, 3. Pintar 381.6, 4. Koc
371.5, 5. Kerštajn 370.8, 6. Am. brožič 359.5, 7. Jurjevič 355.4
ne tekme že po drugem dobljenem nizu. Zato bo treba začeti vse znova. Datum tekmovanja še ni bil določen in predvidevajo, da se bo začelo ob koncu prihodnjega tedna.
Čeprav bosta imeli tudi tokrat Di Benedettova in Zotti-jeva največ možnosti za zmago, bi ponovitev koristila Borovim igralkam, ki bodo lahko izrabile preostale dni za vesten trening.
Dopolnilo tega pestrega delovanja namiznoteniških igraL cev bo današnji nastop novogoriškega Partizana proti Boru, ki bo v jutranjih urah na stadionu #Prvi maja. S tem srečanjem bo Bor obnovil stike z goriškimi igralci in se bo skušal maščevati za sicer tesen poraz, ki ga je doživel na svojem zadnjem gostovanju onkraj meje.
Namiznoteniško srečanje, ka_ teremu bosta sledili še moška in ženska odbojkarska tekma, bo gotovo privabilo na stadion številne ljubitelje športa.
P.zio
,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiniii'HiiiiiuiHiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii»
Dvoboj v Madison Sguare Gardeno
Brumel	premagal
v skoku	v višin(IND00R)
Sovjetski atlet je preskočil 2,21 ra
8 Tišov 348.1, 9. Žgajnar 333.1, 10. Smid 329.2.
* * *
JAHORINA, 18. — Na planini Jahorini v Bosni pa se je dan pozneje kot v Mojstrani začelo državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Organizatorjem se je prijavilo več kot 140 tekmovalcev iz vseh krajev države. Prvi dan tekmovanja je bil na vrsti veleslalom za vse kategorije. Proga za člane in mladince je bila zelo zahtevna. Dolga je bila 2200 in je imela 350 m višinske razlike in 60 vratc. Med člani je ponovil lanski uspeh Lakota, pri mladincih pa je zmagal Mariborčan Dakša.
Ogorčene so bile borbe med članicami in dosedanja državna prvakinja Slava Zupančičeva je morala prepustiti naslov Fanedlovi.
REZULTATI — člani: Lakota 2:15.9, Sumi 2:16.6, Križaj 2:17.2, Dornik 2:19.9; članice: Fanedel 1:56.8, Zupančičeva 1:58.0, Jamnikova 2:19.3; mladinci:	Dakša 2:33.9, Detiček
2:34.2, Boščin 2:36.0; mladinke: Klofutarjeva 2:18.4.
NEW YORK, 18. — Sovjetski atlet Valerij Brumel, svetovni prvak v skoku v višino v dvoranah (1NDOOR) z rezultatom 2,25 je sinoči v prvem direktnem dvoboju s svo. jim velikim rivalom ameriškim črncem Johnom Thomasom zmagal z odličnim rezultatom 2,21 m. Thomas je skočil isamon 2,16 m. Brumel je naskakoval tudi nov svetovni rekord 2,26 m, vendar pa je zgrešil vse tri poskuse.
Po tekmovanju je Thomas
športno priznal, da je Brumel boljši, Brumel pa je izjavil, da se zaveda, da lahko Thomas skače tudi više.
V okviru istega tekmovanja je Ralph Robson postavil najboljši svetovni rezultat v skoku v daljino (vedno v dvoranah) s 7,86 m, sovjetski atlet Ter — Ovanesian pa se ni znašel in je vse 3 poskuse zgrešil.
Don Bragg je zmagal v sko. ku s palico z rezultatom 4,75 metra.
iiiiiiiiiiimiiimiiiiiminiiiinHiiiHiinitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiitniiiiiiiiiiiiHiiiiiiittiiiii
Italijansko prvenstvo v alpskih disciplinah
Picchiottino pred Albertijem novi državni prvak v slalomu
Trener ženske reprezentance najboljši
v obeh spustih
radi povečanega števila obveznih vratc. Tudi tokrat je bil najhitrejši Picchiottino s 67”2, ker je bil Martino Fill, ki je sicer dosegel čas 65”4, diskvalificiran. De Nicolo in Alberti sta forsirala, kar je imelo zanju usodne posledice, posebno še za De Nicoloja, ki ga je sodniški zbor skupno z Malcknech*om Siorpaesom in Fillom diskvalificiral. Uradni vrstni red je bil naslednji;
1. Picchiottino 131 ”9; 2. Alberti 135”7; 3. Talmon 138”2; 4. Mahlnecht 140”4; 5. Zulian 141”7; 6. Lanthaller 142"5; 7. Donei 144”4; 8. Siorpaes Gildo 144”6; 9. Agreiter 146”1; 10. Marciandi Giovanni 147”6.
Težave za juniorski nogometni turnir
BUDIMPEŠTA, 18. — Madžarska nogometna zveza je poslala Evropski nogometni zvezi protest, ker so portugal. ske oblasti odklonile vstopni vizum reprezentanci Vzhodne Nemčije in istočasno zagrozila, da odpove udeležbo svoje reprezentance če nemško moštvo ne dobi pravočasno vstopnega vizuma.
Hitrostno drsanje
Griški (SZ) na 500 m nov svetovni rekord
GOTEBORG, 18. — Evgenij Grišin (SZ) je na svetovnem prvenstvu » hitrostnem drsanju zmagal na 500 m s časom 4137, ki predstavlja nov svetovni rekord.
 «»--------
O RIM, 18. Italijanski boksar Rinaldi je končno sprejel pogoje za dvoboj za svetovno prvenstvo z dosedanjim prvakom Arohie Moorejem. Rinal-ai bo odpotoval v ZDA 1 mesec pred dvobojem, ki bo 10. junija v Madison Sduare Gar. denu v New Yorku.
§WP
Bruno Alberti se Je po zmagah v smuku in veleslalomu moral v slalomu zadovoljiti z drugim mestom
G(RBSSONEY, 18. — Osval-do Picchiottino iz Courma-yeurja je proti vsem pričakovanjem postal novi držav ni prvak v slalomu. Tekmovanje se je odvijalo danes dopoldne na 700 m dolgi progi z 230 m višinske razlike in 62 obveznimi vratci.
2e v prvi vožnji je presenetil trener ženske državne reprezentance Picchiottino, ki je dosegel najboljši ča3 64”7, ki pa so mu ga sodniki izmerili šele naknadno z ročnimi kronometri ker se je električni pokvaril. Drugi najboljši čas je postavil De Nicolo s 65”, nato Alberti f 67’’3 itd.
Druga vožnja je bila še težja od prve, predvsem za-
Sporoiamo	Vam,	da	je	naše
trgovska",	in	s
me	ime„0|i>
... , .... M š	-v mY\
IM k v	mMV J
V E L E T R G O V S K O	PODJETJE
EXPORT - IIMPORT
Shipchandlers - Bonded Stores
KOPER-JUGOSLAVIJA
Nabrežje J. M. št. l.a
Telefoni: glavni direktor št. 100 komercialni sektor št. 43 finančno-računski sektor št. 244
EXP0RT:
vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije
Telegram: IMEX - KOPER Telex:	035-11
NB Koper, 602-11-1-420 Poštni predal: 142
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov
imet.
OSKRBOVANJE DOMAČIH IN TUJIH LADU - PROSTO CARINSKO SKLADIŠČE
Za cenjeno sodelovanje se vsem poslovnim partnerjem
ime%
EXPORT - IMPO*f Koper - Jugoslav’i*
Predstavništva telefoni: Beograd 27-331 - Ljubljana 32*?^ Zagreb 35-639 - Osijek 29-57 - Reka - Sarajevo - SkopM*