PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI RIBNIŠKE IN KOČEVSKE DOLINE Odlomek iz Vodnogospodarske osnove porečja Krke in Kolpe Rudi Tancik Ribniška in Kočevska dolina sta manjši del Dolenjskega krasa, ki se v pedološkem in kmetijskem pogledu bistveno ne razlikujeta od ostalega kraškega sveta. Na proizvodno moč in sposobnost kmetijskega gospodarstva tega območja odločno vplivata podnebje in pedološka sestava zemlje, ki je pod močnim vplivom izpodnebne, oziroma površinske in podzemne vode. Prva povzroča zamočvirjenost zemlje, ki je na nekaterih mestih že blizu površine slabo ali celo nepropustna, slednja pa povzroča občasne poplave kraških voda, prihajajočih iz kraškega podzemlja, ki nimajo zadostnega odtoka. Zato je velik del poljedelske ravnice pod zamočvirjenimi travniki, poplave pa zajamejo tudi del orne zemlje, katere obdelava je tvegana in so pridelki negotovi. Od celotne poljedelske ravnice, ki obsega skupno s Sodraško dolino 5400 ha, je občasnim poplavam izpostavljeno blizu 1500 ha zemljišč, od tega blizu 350 ha zamočvirjenih; ostala zemljišča v skupni površini 3500 ha pa od zamočvirjenja in poplav niso prizadeta. Skupna melioracijska površina znaša 1700 ha. To stanje precej občutno zmanjšuje proizvodnost zemljišč in s tem celotnega kmetijskega gospodarstva. Blaginja ljudstva, ki živi v tem po-dolju, kjer so življenjski pogoji že po svojem kraškem značaju precej skopi, ne dosega povprečne blaginje v Sloveniji. Zaradi goste naseljenosti in obstoječega stanja kmetijstvo ne more dovoljno preživljati vsega prebivalstva, zato se je njegov prirastek že nekdaj izseljeval v tujino ali pa je vsaj od časa do časa odhajal z rodne grude v domače ali tuje kraje, iščoč zaslužka v priložnostnem delu ali v krošnjarjenju. Velik del prebivalstva se je do nedavna preživljal od gozdov, toda z zmanjšanjem gozdnega bogastva so se dohodki od sečnje, obdelave, prodaje in vožnje lesa občutno zmanjšali. Kmetovalci skušajo zmanjšanje dohodkov iz gozdnega gospodarstva nadoknaditi z zboljšanjem travništva oziroma z živinorejo, kar pa je odvisno le od povečanja in zboljšanja krmne osnove. Ta je v današnjem stanju slaba zaradi zamočvirjenih in poplavljanih travnikov, na katerih uspeva le manjvredno travinje. Dokler ne bomo zboljšali travništva, so zaman vsi napori za zboljšanje živinoreje. Podnebje Po meteoroloških podatkih sta imeli Ribniška in Kočevska dolina (meteorološke postaje: Sodražica, Ribnica, Kočevje) v obdobju 1931—1940 v skupnem povprečju 1636 mm padavin, povprečno letno toplino 8,1° C Q in Langov letni dežni količnik po obrazcu p = —, (Q je skupno povprečje t 1636 padavin v mm, t je povprečje letne topline v °C) D =-= 202. To 8,1 pomeni, da je podnebje pretežno vlažno, zmerno hladno in da prevladujejo procesi izpiranja (descenzije) nad procesi izparevanja (ascenzije), zaradi katerih se razvijajo podzolirana tla. Točnejši vpogled v podnebne razmere, ki vplivajo na celotno rastlinsko proizvodnjo tega podolja, nudijo podatki o povprečnih mesečnih toplinah in padavinah ter mesečni dežni količniki, ki jih kažejo 1., 2., 3., 4. in 5. razpredelnica v razlagi po Gračaninu (1950). Mesečni dežni količniki za Sodražico Iz podatkov v 3. razpredelnici je razvidno, da ima Sodraška dolina v letu 3 mesece snežno (nivalno), 5 mesecev zelo vlažno, 3 mesece vlažno in le 1 mesec zmerno vlažno podnebje. Skupno povprečje letnih in mesečnih padavin za Ribniško in Kočevsko dolino (1931—1940) 1. razpredelnica kraj I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. |XII. mm Sodražica 102 91 144 125 199 169 99 142 150 251 160 143 1775 Ribnica 85 83 106 117 185 161 91 136 149 214 153 134 1614 Kočevje 86 82 103 106 160 142 77 148 146 209 142 120 1521 Povprečje 91 85 118 116 181 157 89 142 148 225 152 132 1636 Skupna povprečja sušnih let v obdobju 1931—1940 2. razpredelnica kraj ! i L II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. mm Sodražica 108 90 94 119 185 146 89 117 116 266 137 98 1565 Ribnica i 86 94 91 130 138 103 78 130 115 212 127 105 1414 Kočevje 86 81 74 96 155 111 62 124 124 212 109 90 1324 Skupno povprečje 93 88 86 115 159 122 76 124 118 230 124 98 1433 Vrednosti za izračunavanje primanjkljaja padavin v sušnih letih Mesečni dežni količniki za Sodražico 3. razpredelnica mesec povprečna toplota °C povprečne padavine v mm i dežni količnik značaj podnebja toplotna oznaka I. -2,1 102 _. sneg mrzlo II. -1,6 91 1 — sneg mrzlo III. 3,1 144 1 46 zelo vlažno hladno IV. 7,6 125 16 zelo vlažno hladno V. 12,5 199 16 zelo vlažno hladno VI. 16,2 169 10 vlažno zmerno iiladno VII. 18,3 99 | 5 zmerno vlažno zmerno toplo VIII. 16,7 142 | 9 vlažno zmerno toplo IX. 13,3 150 j 11 vlažno zmerno hladno X. 8,8 251 29 zelo vlažno hladno XI. 4,1 160 39 zelo vlažno hladno XII. -1,6 143 — sneg mrzlo letno povprečje 7,9 1775 ! 225 zelo vlažno hladno Po stopnji topline so v letu 3 meseci mrzli, 5 je hladnih, 2 sta zmerno hladna in le 2 zmerno topla. Obstajata dva maksimuma padavin, in to v maju in oktobru. Največja povprečna mesečna toplina je v juliju in znaša 18,3° C. 4. razpredelnica mesec povprečna toplota ®C povprečne ž Pavd^ne količnik v mm značaj podnebja toplotna oznaka I. -1,8 86 _ sneg mrzlo II. — 0,8 82 — sneg mrzlo III. 3,6 103 29 zelo vlažno hladno IV. 8,0 106 13 vlažno zmerno hladno V. 13,1 160 12 vlažno zmerno hladno VI. 16,8 142 9 vlažno zmerno toplo VII. 18,5 77 4 zmerno vlažno zmerno toplo VIII. 17,2 148 9 vlažno zmerno toplo IX. 13,4 146 11 vlažno zmerno hladno X. 8,7 209 24 zelo vlažno hladno XI. 4,1 142 35 zelo vlažno hladno XII. — 1,5 120 — sneg mrzlo letno povprečje 8,3 1521 183 zelo vlažno hladno Mesečni dežni količniki za Kočevje Za Kočevje je v 4. razpredelnici razvidno, da ima podobno podnebje kakor dolina Sodražice. Razlika je le v stopnji topline, kjer so v letu 3 meseci mrzli, 3 hladni, 3 zmerno hladni in 3 zmerno topli. Obstajata dva maksimuma padavin, in to v maju in oktobru. Največja srednja toplina je v juliju in znaša 18,5° C. (Glej tabelo 4. na strani 100). Toplin v Ribnici niso opazovali, vendar mOremo po podatkih iz Sodražice in Kočevja po skupnem povprečju podati značaj podnebja za celotno Ribniško-kočevsko dolino, prikazano v 5. razpredelnici. Mesečni dežni količniki za Ribniško in Kočevsko dolino 5. razpredelnica mesec povprečna toplota ®C povprečne padavine v mm dežni količnik značaj podnebja toplotna oznaka I. -2,0 91 sneg mrzlo II. -1,2 85 — sneg mrzlo III. 3,4 118 35 zelo vlažno hladno IV. 7,8 116 15 vlažno zmerno hladno V. 12,8 181 14 vlažno zmerno hladno VI. 16,5 157 9 vlažno zmerno toplo VII. 18,4 89 5 zmerno sušno zmerno toplo VIII. 17,0 142 8 vlažno zmerno toplo IX. 13,4 148 11 vlažno zmerno hladno X. 8,8 225 26 zelo vlažno hladno XI. 4,1 152 37 zelo vlažno hladno XII. — 1,5 132 _ sneg mrzlo letno povprečje 8,1 1636 202 zelo vlažno hladno Iz 5. razpredelnice vidimo, da sta Ribniška in Kočevska dolina 3 mesece v letu pod snegom, 3 mesece imata zelo vlažno, 5 mesecev vlažno in ie 1 mesec zmerno suho podnebje. Po stopnji topline so v letu 3 meseci mrzli, 3 hladni, 3 zmerno hladni in 3 zmerno topli. Obstajata dva maksimuma padavin, in to v maju in oktobru; največja toplina pa je v juliju in znaša 18,4° C. Obstajata dva minimuma padavin, in sicer v februarju in juliju. Slednji je za kmetijstvo še posebno značilen. Padavine v letnem času so kratkotrajne, zato pa obilne, dež lije v močnih curkih. Močnim ploham enega dne večkrat sledijo tedni brez moče, ki morejo trajati tudi mesec dni. Zaradi neenakomerno razdeljenih padavin zemlja na eni strani trpi za sušo, na drugi strani pa tone zaradi poplav. Sušo posebno težko prenašajo plitva kraška tla zaradi svojega posebnega ostrorobnega zloga, ker so slabo humozna in plitka. Ker so tla na zakraselem področju izredno močno propustna, kar se še posebno izraža na apneni podlagi (manj na dolomitni), se deževnica in tudi snežnica naglo izgubljata skozi izsušeno in razpokano zemljo v podzemlje, obilo pa je izhlapeva. Računamo, da je na plitvih rjavih kraških tleh za rastje izgubljenih blizu 75°/o padavin. Izgube so največje v poletnih mesecih, ko je zaradi razgretega kraškega skalovja izhlapevanje najmočnejše. Tla se v tej dolini le počasi ogrevajo. Dogaja se, da so še v aprilu pod snegom. V času cvetenja, ko so tla še hladna, se drži težji hladni zrak trdovratno ob tleh, zlasti v Sodraški dolini. Topli spomladanski vetrovi ga ne morejo popolnoma odpihati, marveč se drže le višje lege. Spričo toplotnih razlik in izhlapevanja se pojavlja slana, ki ob cvetenju sadnega drevja pali brstje, cvetje ali pa tudi manjše zametke plodov. Pozimi zopet, ko so tla močno ohlajena in ko pogosto nastopa južno vreme, nastaja odmeka in dež. Pojavlja se poledica ali žled, ki napravlja na sadnem drevju mnogo škode. Pedološke značilnosti Ribniške in Kočevske doline Pod vplivom podnebja, zlasti vetrov, zakrasovanja, erozije, poplavljanja, podtalnice ter pod vplivom rastlinstva in tudi človeškega delovanja so se v Ribniški in Kočevski dolini razvila tla, ki se v pedološkem pogledu medsebojno precej razlikujejo, predvsem v odvisnosti od orohidrograf-skega položaja posameznih območij. Celotna dolina pripada krasu, na katerem prevladuje rjava kraška zemlja (bolj ali manj izprana ali podzolirana rjavica ali degradirana terra rossa). Del doline, ki jo občasno preplavljajo kraški vodotoki, je pokrit s holocensko naplavino oziroma z deluvialnimi nanosi z višjih položajev. Geološko-petrografska osnova je v glavnem jurski in kredni apnenec, v manjšem obsegu pa dolomit, ki je v ribniškem delu triadni, v kočevskem pa kredni. Pod vplivom toplega podnebja se je prvotno na apnencu razvila rdečkasta, na dolomitu pa okrasta rjavica, ki se je s prehodom v hladnejše podnebje vse bolj in bolj degradirala. Voda in vetrovi so zaradi erozijskega delovanja delce zemlje odnašali na dolomitni osnovi k podnožju hribov in po vodotokih dalje na ravnico, na apneni osnovi pa tudi v podzemlje. V dobi močnih udorov in usadov, t. j. v pleistocenu, v kateri so nastali današnji vršaji, je bil tudi južnozahodni del Ribniškega in Kočevskega polja zasut z nanosi z višjih položajev. Prvotno zamočvirjena, šotna tla so ponekod zasuta z nanosi vetra. Tako najdemo okoli Ribnice (ob opekarni) v nižjih plasteh tanek sloj šote in drevesne štore (Rus, 1921, Melik, 1955). Najdebelejše nanesene plasti so takoj ob podnožju Velike gore in Kočevske gore, najtanjše pa so na severovzhodnem obrobju polja. Ze oblika Velike gore in Kočevske gore priča o preteklem močnem goličenju površine. Skozi novo nastale naplavine in nanose v dolini so si Ribnica, Sajevec, Bistrica in tudi Rinža vrezali svoje struge, gmoto, ki jim je bila napoti, pa so odplavljali in jo odkladali v obliki kolmacije na nižjih mestih današnjega Ribniškega in Kočevskega polja. Tako naj- demo v globljih plasteh zaobljen grušč, ki sestoji iz dolomita, rjavega železovca, kremena in peščenjaka, ponekod tudi iz breče. Površina je prekrita z drobnejšim ilovnatim peskom, delno s peščeno ilovico. Vse navedene kamenine, zlasti železovec in kremen moremo najti že dokaj blizu površine celotne Ribniško-Kočevske doline pa tudi na območju Rašice in Dobrega polja, kar so mi pokazale pedološke raziskave v letu 1954. Posebno debeli, nad ostalim poljem dvignjeni nanosi, so na jugozahodnem delu Ribniške in Kočevske doline. Ležijo na skalnati dolomitni osnovi; ponekod so na površju že močno razmehčani od huminskih kislin, kar cpazujemo zlasti na zamočvirjenem in poplavnem delu potokov Sa-jevec in Ribnica. Ti nanosi, ki se kot hrbet razprostirajo med potokoma Spodnja Bistrica in Sajevec od združitve potoka Sajevca z Ribnico in navzgor do naselja Breže, se medsebojno po svojih pedoloških lastnostih dokaj razlikujejo, dasi so istega porekla. Tako imajo nanosi med Ribnico in Sajevcem povsem drugačne fizikalne in kemične lastnosti kot med potokoma Sajevec in Bistrica. 2e po barvi je vidna razlika, ki more glede postanka marsikoga zavajati do drugačnega mnenja. Barva zemlje je odvisna od mnogih činiteljev, od katerih so najvažnejši: humoznost in vlažnost, ki pa je zopet odvisna od lege in izpiranja zemljišča, pa tudi od rastlinskega pokrova in njegovega kulturnega stanja. Dasi so nanosi Brezja na desni kakor na levi strani potoka Sajevec istega porekla, so različno obarvani, čemur je glavni vzrok relativna višina in stopnja vlažnosti zemlje. Pri terenskih pedoloških raziskavah sem opazoval, da so posamezne plasti na najvišjih in prisojnih položajih okraste do rdečkastookraste; z globino, s postopnim padanjem terena, s slabšim osončenjem ter s povečavanjem vlage pa postopoma postajajo sivkaste, belkaste in celo modrikaste ali zelenkasto sive. Z vlažnostjo zemljišča se torej spreminja tudi barva posameznih plasti, kajti z naraščanjem vlage pada sposobnost zemlje za sprejemanje zraka, oziroma kisika. Glavni posredniki pri obarvanju zemlje pa so seskvioksidi (oksidi železa, aluminija in mangana — Fe2Os, A1.,03 in Mn20;i) ki so v trovalentni obliki rdečkasti, rjavkasti, rumenkasti in vijoličasti, medtem ko so v pomanjkanju kisika belkasti, sivkasti, zelenkasti ali modrikasti. Po Gračaninu (1947) povzroča belo barvo zemlje največkrat prisotnost kalcijevega karbonata; belkasta do pepelnatosiva barva, ki jo povzročajo silikati in kremen je značilna za rudninski del zemlje, iz katerega so izprani seskvioksidi. Temno barvo dajejo zemlji običajno humusne sestavine; stopnja temne barve nas zato navaja največkrat na stopnjo humoznosti zemlje. Rdečkasta barva, oziroma odtenek, poteka v glavnem od brezvodnih ali zelo slabo hidratiziranih oksidov železa (Fe^O^ ali 2 Fe..O;1. H20), a rumenkasta in rjavkasta barva od zelo hidratiziranih oksidov, kot so n. pr. getit Fe,0:t. H.,O ali limonit 2 Fe,03. 3 H.O. Modrikasta barva je značilna za tako imenovane oglejene horizonte prekomerno vlažnih glinastih tal. Največkrat jo povzroča vivianit Fe^POJ^. 8 H20, žve-plove sestavine pa dajejo železu zelenkast odtenek, običajno zaradi žveple-nih bakterij. Kako izrazit vpliv na spremembo barve ima prezračevanje prekomerno vlažnih in zamočvirjenih zemeljskih plasti, nam pokažejo preseki teh osušenih (dreniranih) zemljišč ali pa tudi preseki zemljišč z globoko segajočo koreninasto mrežo rastlinstva. Po osušitvi so vlažna in zamočvirjena zemljišča, ki so bila prvotno značilno belkasta, modrikasta ali zelen-kastosiva, spremenila svojo barvo v rjavo ali celo rdečkasto že po 5 oziroma 10 letih. Povsod tam, kjer globoko prodirajoče koreničje odmira in sprhni, ostanejo zračni kanali, po katerih se bleda ali modrikasta barva zemlje umika rumenkasti ali rjavkasti kot rjave žile, lise. madeži ali proge. Z barvo se močno menja tudi zlog zemlje in ostale fizikalno-kemijske lastnosti, zboljšuje se njena rodovitnost. Na vlažnih in zamočvirjenih delih Ribniške in Kočevske doline in tudi na ostalem krasu najdemo večkrat prvotna, rjava kraška tla, ki so zamočvirjena popolnoma spremenila svojo barvo in ostale lastnosti. Rdečkastorjava zemlja na nekoliko višjem in suhem položaju ne spremeni svoje barve. Toda nekoliko niže v neposredni bližini postaja zaradi prekomerne in trajne vlage, ki prihaja v ravnico po sifonih iz Velike in Kočevske gore, postopoma ali pa tudi naglo svetlo modrikastosiva. 2e po 5 letih osuševanja pa more spremeniti svojo barvo in ostale lastnosti v prvotno stanje. Ribniško Brezje med potokoma Sajevec in Bistrica je prav tako prekomerno vlažno, ker ga močno zamakata prav ta dva potoka. Tod so zemljišča gozdno-steljniškega značaja, prekrita s preko 15 cm debelo črno in vlažno humozno plastjo, ki vsebuje do 15 °/o zelo močno kislega humusa (pHvnKCl = 4).* Pod humusno plastjo je že močno izprana in vlažna svetlo modrikastosiva glinasta ilovica (po Kopeckyju), oziroma močno glinast prah (po Casagrandeu). V tem kraškem polju kakor tudi na ostalih kraških poljih porečja Ljubljanice, Krke in Kolpe pogosto opažamo, da prihaja voda iz kraškega hribovja v močnih vrelcih v podnožju na dan po sifonih. Kjer je voda pod velikim pritiskom in kjer prihaja v velikih količinah na dan, so ti izviri ali obrhi vidni. Kjer so pa izviri šibkejši, zatrpani z nanesenim materialom, le-ta vodo vpija, zato so tla na teh krajih prekomerno vlažna, kar je posebno značilno za steljniška tla, pa tudi za jezerske usedline in polžarico na Ljubljanskem barju, kjer z globino narašča tudi vlažnost posameznih plasti. Tako najdemo na nekaterih krajih Ribniške in Kočevske doline posamezne večje in manjše zamočvirjene površine sredi polja, ki jih označuje kislo, močvirsko travinje (Carex, Juncus i. dr.). Ta pojav nas spominja na tako imenovana »okna« Ljubljanskega barja. Tudi mehanična sestava ali zrnavost zemlje ne more biti vedno me-rodajna za določevanje starosti oziroma nastanka zemlje. Hladno podnebje, zlasti obilne padavine, podtalna in površinska voda močno vplivajo na koloidnost zemlje. Pri obilnih padavinah, pri dviganju in padanju podtalne vode in pri močnem zamakanju se drobni glinasti, zlasti pa koloidni delci zemlje izpirajo v nižje plasti, ki postajajo zato vse bolj in bolj glinaste, slabo propustne za zrak in vodo, medtem ko postajajo plasti ob površini vse bolj in bolj peščene. Pri tem se postopoma zmanjšuje tudi rodovitnost zemlje, ki jo moremo popravljati le z globokim oranjem ali celo z rigo-lanjem. * Po analizah Kmetijskega inštituta LRS. Terenske in laboratorijske raziskave torej kažejo, da starosti tal, njihovega nastanka in razvoja ne moremo določati po barvi in po glino-vitosti, temveč le po njihovem pedološkem razvoju. Pri tem moramo upoštevati morfološke, fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti zemlje, s katerimi se bomo podrobneje seznanili v opisu posameznih pedoloških talnih tipov v Ribniški in Kočevski dolini. Pedološka sestava zemlje Vsi pedološki tipi zemlje v Ribniški in Kočevski dolini so nastali na enak način kot na ostalem krasu. Pojavljajo se verižno ali katensko v odvisnosti od že navedenih činiteljev. Za suhe višje položaje, ki so navadno pokriti z gozdom, je značilna plitva humoznoapnenčasta zemlja (rendzina), ki z nižino prehaja v bolj ali manj plitvo rjavo kraško zemljo s skalnatimi izrastki. Kjer je zemlja dovolj globoka in ne preveč strma, so jo ljudje preorali, sicer pa je ostala kot pašnik, košenica ali gozd. Prave rjavice zaradi novo nastalih podnebnih razmer na površini v večjem obsegu ni več, ker se je spremenila v degradirano ali podzolirano rjavico. V manjšem obsegu jo moremo najti še pod debelejšimi rečnimi (holocenskimi) naplavinami in nanosi kot najnižjo plast tik matične geološke osnove, iz katere je nastala (H r o v a t, 1953). Na površju jo najdemo v manjših zaplatah v hribovitem ozemlju Krempe. Na podnožju hribovja ter v manjših dolinah in kotlinah je običajno debelejša in zato vlažnejša rjava kraška zemlja ponekod prekrita z nanosi z bližnjega hribovja. Ob kraških vodotokih, kateri poplavljajo, pa so nanosi zopet prekriti z debelejšo ali tanjšo rečno naplavino (holocen). To so torej bolj ali manj izprane (podzolirane) rečne naplavine na nanosih, ki leže neposredno na dolomitni osnovi. Drugod je pod nanosi še ohranjena rjavica, ki pokriva nagrizeno in razmehčano matično osnovo dolomitnega peska. V globelih v območju Bistrice, Sajevca, Ribnice in Rinže so zemljišča pod močnim vplivom poplavne in podtalne vode zamočvirjena. Površino prekriva tanjša plast šote. To so najmanj rodovitna deficitna zemljišča s tipičnimi močvirskimi travami (Phragmites, Carex, Juncus, Eriophorum). 1. Poplavna in zamočvirjena zemljišča zavzemajo blizu 350 ha površine; leže z majhnimi izjemami vzdolž cele Ribniško-Kočevske doline na poplavnem območju Bistrice, Sajevca, Ribnice ter Rakitnice in Rinže. Cesto poplavljena in zamočvirjena zemljišča leže na najnižjih krajih, kjer zastajata tekoča in tudi podtalna voda, zato so že ob nekoliko izdatnejšem deževju pod vodo naraslih vodotokov. Porasla so z ločkom (Carex), bičkom (Jtmcus) in ponekod s trstičjem (Phragmites) in dajejo seno najslabše kakovosti. Podtalnica je blizu površine (0 — 20 cm ob Ribnici). Odvisna je od bližine vodotoka, od položaja in dviga zemljišča. S postopnim dviganjem zemljišča raste tudi globina podtalnice in na skrajnem robu — ob vznožju hrbta — dosega največjo globino do 75 cm (na Sajevcu). Ob poglobljenem in reguliranem delu Sajevca, kjer je bilo pred regulacijo pravo močvirje, podtalnice ni več. Njeni sledovi so vidni še 25 cm pod površino. Zemljišča pa so še vedno vlažna zaradi vode, ki prihaja nasičena s huminskimi kislinami s hribovja. V globini 90 cm je dolomitna podlaga močno raz-mehčana od huminskih kislin. Zboljšanje zemljišča je že vidno, svetlo modrikastosiva barva že prehaja v rumenkasto in rjavkastosive odtenke. Zboljšuje se zlog zemlje iz slabega prašnatega in listnatega v grudičast zlog. Izginevajo močvirske trave, na njihovem mestu se že pojavljajo sladke trave (francoska pahovka, pasja trava, lisičji rep i. dr.). Iz navedenega torej vidimo, da je globina podtalnice odvisna od vodne gladine vodotokov in od vpada obrežnih zemljišč. V tej odvisnosti so tudi ugotovljene nekatere fizikalne lastnosti zemlje, ki v globini 30 cm (B. razpredelnica) kažejo naslednje stanje: 6. razpredelnica Pedol. presek Specifična teža prava prostor-ninska Trenutna vlaga % Poroznost °/o Sposobnost | sprejemanja j Vrsta zemlje vode °/o i zraka °/o 10 2,66 2,61 2,59 1,69 1,54 1,28 33,97 38,52 50,33 36,47 40,99 50,58 36,22 41,74 50,43 0,25 0,00 0,15 glinasti prah glinasti prah prašnata glina Iz fizikalne analize zamočvirjenih zemljišč vidimo, da so ta, močno zamočvirjena zemljišča, rudninskega porekla (minerogena močvirska tla). V njih je zelo majhna razlika med trenutno vlago in največjo količino vlage (kapaciteto), ki jo zemlja more sprejeti in zadržati. Ob največji količini vsrkane vlage je razmerje trdne snovi proti tekočini skoraj 1: 1. Zato so zamočvirjena zemljišča skoraj brez zraka in deficitna. Za idealna zemljišča pa morajo biti trdne, tekoče in plinaste snovi v razmerju 1:1:1. Vendar opažamo v medsebojni primerjavi neke razlike, na katere vpliva glinovitost, ki ob spodnjem delu potoka Sajevca predstavlja glinasti prah (po Casagrandeu) ali glinasto ilovico (po Kopeckyju), ob Ribniščici pa prašnato glino (ilovnato glino). Ostale fizikalne in kemijske lastnosti posameznih plasti zemlje kažejo, da bi bila ta zemljišča po svoji prirodni osnovi rodovitna, toda zaradi slabega odvodnjavanja so močno zamočvirjena in često poplavljena. Po zrnavosti prevladujejo v teh tleh prašnati delci 0 0,002—0,02 mm (49—61 °/<>), ki skupno z delci gline in peska tvorijo glinasti prah oziroma glinasto ilovico. Zemljišča se pri prekomernem navlaženju močno zabla-tijo in nabreknejo, v suši pa močno razpokajo, kar pomeni, da vodo hitro sprejemajo in tudi hitro oddajajo. To dalje pomeni, da so ta tla naplavin-skega (holocenskega) in nanosnega porekla z odličnim vodnim režimom. Jezerske (pleistocenske) usedline imajo slab in zelo slab vodni režim, kajti vodo zelo počasi sprejemajo in tudi zelo počasi oddajajo zaradi prevladujočih koloidno glinastih delcev. Takšnih usedlin v vseh odvzetih vzorcih ni, so pa na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem jezeru. Kemijske lastnosti zemljišč na Ribniškem in na Kočevskem polju so zmerno dobre. Zdravica je na splošno dobro humozna s 4,10 do 4,54 °/o kislega do slabo kislega humusa. Tla so v manjši meri kisla (pH v n KC1 = = 5,40), kar velja za najbolj zamočvirjena zemljišča v Kočevski in Ribniški dolini. Vsa ostala zemljišča, ki so nekoliko manj zamočvirjena, so nevtralna (pH v n KCL = 6,80—7,15). Vsa zamočvirjena zemljišča Ribniške in Kočevske doline so zelo revna s fosforjem (P..O:, — 0,014 do 0,042 %>) in tudi s kalijem (K,O - 0,049—0,078 °/o). HidrolitiČna kislost (Y,) izkazuje zmerno visoko potrebo po apnanju (26—40 q CaO/ha ali 46—71 qCaC03/ha). Iz vrednosti adsorbcijskega kompleksa, ki označuje stopnjo izpranosti posameznih plasti, je razvidno, da so tla šibko do zmerno izprana. Glavni činitelji tega stanja izvirajo predvsem iz hladnega in vlažnega podnebja ter iz neurejenih vodnogospodarskih razmer. Zaradi vlažnosti in slabe zračnosti so plasti pod površjem modrikastosive ali svetlo zelenkastosive (Fe"), na osušenem območju pa se že vrača prvotna, okrastosiva in rjavkasta barva (Fe" ). Rodnost zemljišč v pri-rodnem stanju je 32—45%. Nekoliko drugačna so zamočvirjena zemljišča na Kočevskem polju, kjer se tla izpreminjajo zaradi kraške porozne in propustne dolomitno-apnene podlage, tako da imamo mnogo različkov zamočvirjenih zemljišč. Zamočvirjenost je odvisna predvsem od količine padavin v posameznih mesecih, povzroča pa jo podtalna voda, ki prihaja iz kraškega podzemlja v glavnem iz Kočevske gore, delno tudi iz Male gore. Pedološki preseki zamočvirjenih zemljišč pokažejo zelo veliko raznolikost glede njihovega postanka in pedološkega razvoja. Nekateri različki so izraženi že takoj na površju ali pa izpod vrhnje (A) plasti, ki je komaj 20 cm pod površjem. Tu se pojavlja že oglejen sloj, ki sega do dolomitno-apnene osnove. Zemljišče se zamaka iz vodoravne in navpične smeri. Zamakanje iz vodoravne smeri se pojavlja kadar Rinža prestopa bregove, od koder voda prodira v soseščino. Iz navpične smeri pa prihaja na mnogih krajih Kočevskega polja iz podzemlja preko sifonov, katerih izvirki so bolj ali manj zatrpani z nanosi s Kočevske gore in z Male gore. Kjer so izvirki, ki so lahko stalni ali pa samo občasni, slabo zatrpani, se pojavlja pravo močvirje n. pr. jugozahodno od vasi Zeljne (blizu 30 ha). Drugod so zemljišča samo prekomerno vlažna ali so se celo že osušila potem ko so izkopali odvodne jarke proti Rinži (Mlaka, Mahovnik). Po glinovitosti so ta tla glinasta ali glinasto ilovnata, pomešana z drobci kremena, železovca in peščenjaka, pri izviru Rinže pa so v spodnjih plasteh večji delci grušča, sestavljenega iz istih kamenin. Vsa zamočvirjena zemljišča so dobro humozna, imajo kisli do šibko kisli humus, njihova reakcija je slabo kisla do nevtralna. Vrednosti nasičenosti adsorbcijskega kompleksa z bazami kažejo, da imajo tla dobro osnovo rodnosti, treba je samo odpraviti poplave in zamočvirjenost, pa bodo sposobna za smotrnejšo obdelavo. Zaradi vodnega režima izpiranje v teh tleh komaj opazimo, kajti soli, topljive v vodi, in tudi koloide prenaša talna voda, katere gladina ob suši pada, ob deževju pa narašča. Ob suši se torej koloidni delci pomikajo navzdol, ob dviganju podtalnice pa navzgor. To premikanje je najbolj izrazito v stopnji zaglejevanja, ki pa je na različnih mestih zaradi pogostnih sprememb vodnega režima različno. Dejstvo je, da so tla tam, kjer je delovanje podtalne vode v ravnotežju z delovanjem površinske vode, v vseh plasteh bolj ali manj enotna. 2. Občasno poplavna zemljišča Glavnino melioracijskega ozemlja v skupni površini 1250 ha ali 73,5 °/o od skupne melioracijske površine zavzemajo zemljišča, ki sc občasno poplavljena. Na splošno jih pokrivajo travniki s sladkim in polsladkim travinjem, manjši del, to je blizu 5 °/o od skupne občasno poplavljene površine pa je pod ornico, kjer je obdelava tvegana in so pridelki negotovi. Ta zemljišča leže prav tako kot zamočvirjena vzdolž že navedenih vodotokov, ki le ob dolgotrajnem deževju in ob naglem kopnenju snega občasno poplavljajo rodovitna zemljišča zaradi slabega odtoka velikih voda. Dasi so poplavlj ana, vendar po poreklu niso enotna niti na površju niti v posameznih plasteh. Na občasno poplavnem območju so bile v posameznih obdobjih značilne spremembe. Na pretrti in od huminskih kislin nagrizeni apneno-dolomitni podlagi, ki prehaja v apneno, se je prvotno razvila prava, izrazito rdečkasta glinasto ilovnata rjavica v globini 135—185 cm. Nad rdečkasto rjavieo leži v globini 135—110 cm močno vlažna, za zrak in vodo nepropustna zelenkast o siva ilovica, ki je pomešana z redkejšimi drobci dolomitnega grušča. V globini od 110—75 cm sledi rjavkasta glinasta ilovica istega porekla kot rjavica, močneje pomešana z dolomitnim gruščem do (!) 3 cm. Prvotna tla segajo torej od 75—185 cm globine z različnimi razvojnimi stopnjami rjavice, ki se je v najgloblji plasti ohranila do današnjega dne zaradi drenaže matične osnove, medtem ko je plast nad njo, t. j. v globini 110—135 cm, pod vplivom površinske vode močneje, plast v globini 75—110 cm pa manj degradirana. Prvotna tla so dalje v globini 75—48 cm prekrita z nanesenim ilovnatim peskom rjavkaste barve, pomešanim z železovcem in peščenjakom do 3,5 % humusa), nevtralne reakcije (pH v n KC1 = 6,5—7,5), z dovoljno kalcija, ki daje zemlji dobre fizikalnokemijske in mikrobiološke lastnosti z normalno globino podtalnice (> 120 cm). Njena proizvajalna sposobnost je 90 do 100 %. Glede na prirodno stanje zemljišč na Ribniško-Kočevskem polju (poplave, prekomerna vlažnost, prekomerna osušitev, neugodne fizikalne in kemijske lastnosti itd.) , njihova rodovitnost v primeri s slabo degradiranim černozemom in globoko apnenčasto rečno naplavino koleba v mejah od 28 do 68 %. Gospodarska vrednost zemljišč Gospodarska vrednost posameznih zemljišč je v Ribniški in Kočevski dolini dokaj različna. Odvisna je predvsem od prirodnih vplivov, ki jih je z melioracijami možno do neke mere popraviti. To zadeva predvsem občasno poplavi j ana in zamočvirjena zemljišča, v manjši meri nepoplav-ljena in kraška tla. 1. Poplavna in zamočvirjena zemljišča so predvsem travniki s slabšo travo, ki je zaradi poplav večkrat zablatena in zato okužena z metlja-vostjo. Iz teh razlogov je njihova gospodarska vrednost in uporabnost slaba. Po izvršenih melioracijah naj travniki zaradi prevladujoče in najdonosnejše živinoreje ostanejo še naprej kot stalni travniki. Geologija V. — 8 113 2. Občasno poplavljena zemljišča so delno njive, delno travniki s polsladkim travinjem. Njivski pridelki so tvegani, travniki so pa prav tako poplavljeni in okuženi z metljavostjo. Po odpravi poplav bodo zemljišča sposobna za preoranje kot menjalni travniki s travnimi mešanicami v kolobarju. Zemljišča na plitvih in valovitih kraških tleh pa naj se spremene v čredinske pašnike ali pa naj se posadijo s posebno vrsto topole, primerne za kraška tla. 3. Nepoplavljena zemljišča so na ravnici in na vzpetinah. V ravnici so predvsem dobre njive, na vzpetinah slabše njive, menjalni travniki, najslabša pa so zemljišča pod steljniki in gozdom. Slednja bodo po izboljšavi sposobna predvsem za menjalne travnike, delno pa za čredinske pašnike. Vsa zemljišča so zelo revna s fosforjem, ponekod tudi s kalijem in kalcijem, na Kočevskem polju pa so poleg tega ponekod še slabo hu-mozna in s tem v zvezi tudi revna z dušikom, kar se izraža zlasti na ornicah. Preoravanje zemljišč v stalne njive, predvsem onih, ki so bila nedavno pod gozdom ali travinjem, je nesmotrno, ker so tudi podnebni pogoji za poljedelstvo neugodni, primerni so predvsem za travniŠtvo in pašništvo. Kmetijske značilnosti 1. Stanje zemljišč Po statističnih podatkih je razvidno, da na celotnem Ribniško-Kočevskem polju prevladujejo gozdovi (62,6 °/o), sledijo travišča (travniki, pašniki in senožeti — 25 °/o), tretje mesto zavzema poljedelstvo (4,4 °/o), zadnje mesto pa sadjarstvo (0,5 °/o). Vinogradništva ni zaradi neugodnega podnebja. Statistika tudi kaže, da je površina njiv, travnikov in pašnikov občutno zmanjšana v korist senožeti, gozdov in nerodovitnega sveta. Po teh podatkih ter po izsledkih terenskih in laboratorijskih raziskav moremo sklepati, da je v Ribniško-Kočevskem polju že precej močna degradacija zemlje in z njo v zvezi celotno tamkajšnje kmetijsko gospodarstvo, ki ga je možno popraviti le z zboljšanjem živinoreje, oziroma travništva in pašništva. Iz analize podatkov po interni publikaciji Zavoda za statistiko in evidenco LR Slovenije (1953, št. 81): »Površine zemljiških kategorij, rastlinskih skupin in posevkov v letu 1953« moremo posneti, da je bil zemljiški kataster na ozemlju LR Slovenije uveden v letih 1817 do 1826. Po tem katastru je bilo v LR Sloveniji veliko več obdelovalne zemlje kakor danes. Padec rodovitne oziroma obdelovalne zemlje si je možno razlagati tudi s tem, da v zadnjih 50—60 letih opuščajo njive v hribovitih krajih zaradi poslabšanja pedoloških lastnosti zemlje. Blizu 1700 ha zemljišč, ki bi po melioraciji kmetovanju najbolj ustrezala, trpi od poplav in od prekomerne vlažnosti. To stanje, ki ga še poslabšuje upadanje rodovitnosti vseh ostalih zemljišč, precej občutno zmanjšuje njihovo proizvodnost in s tem tudi celotnega kmetijskega gospodarstva Ribniško-Kočevske doline. 2. Struktura gospodarstev in kmečkega prebivalstva Prebivalstvo je v severozahodnem delu doline, to je na območju Ribniške in Sodraške doline precej gosto naseljeno, dočim je Kočevski del, razen mesta Kočevja in njegove okolice zaradi slabe rodovitnosti zemlje in pomanjkljive oskrbe z vodo slabo naseljen. Strukturo gospodarstev in prebivalstva v 1. 1954 kaže 8. razpredelnica. 8. razpredelnica Gospodarstev (gospodinjstev) Občina Število članov v kmetijstvu Število zaposlenih izven kmetijstva Skupno Sodražica 567 2487 5 2492 Ribnica 813 3299 184 3483 Dolenja vas 378 1507 85 1592 Kočevje 1410 5499 52 5551 Kočevska reka 190 613 153 766 Mozelj 137 540 11 551 Skupaj . . . 3495 13945 490 14435 Sirom doline je najbolj razvita lesna industrijam domača obrt s suho robo. V zasebnem sektorju obstajajo vse kategorije kmetijskega gospodarstva od 0,05 ha do 20 ha. Prevladujejo srednji in mali kmetje, ki si poleg svojih rednih opravkov iščejo zaslužka tudi v prevozništvu, in kočarji, ki se preživljajo v lesni industriji, v kočevskem premogovniku, v opekarnah, v tekstilni tovarni, ali pa izdelujejo suho robo, s katero zalagajo tržišča v drugih krajih ali pa jo samostojno prodajajo širom Slovenije in Jugoslavije. Del kmečkega prebivalstva se preko leta preživlja tudi z nabiranjem gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin, preko zime pa s pletarskimi izdelki iz slame, vrbovega šib j a in leskovih vi ter. 3. Vodna preskrba Vodna preskrba je v Ribniško-Kočevski dolini zelo pereča zlasti v sušnih letih, ko izvirki vode skoraj popolnoma presahnejo. V današnjem stanju je prebivalstvo navezano le na pomanjkljivo vodovodno omrežje v Ribnici in Kočevju, povsod drugod pa je prebivalstvo navezano na presihajoče studence in vodnjake, kapnice, lokve in vodotoke, ki pa iz zdravstvenih ozirov nikakor ne ustrezajo potrebam po dobri pitni vodi niti prebivalstvu niti živini. 2e Valvazor omenja pomanjkanje dobre pitne vode še v času, ko je bila naseljenost mnogo manjša od današnje. Pri tem omenja, da ima potok Rakitnica, tudi kadar je kristalno čista, najbolj strupeno vodo, v kateri ne morejo živeti niti ribe. To dejstvo potrjuje tudi današnje stanje. S poskusnim poribljavanjem so ugotovili, da so ribe živele le 24 ur, nato pa poginile, pravi vzrok temu pa do danes še ni pojasnjen. Terenske pedološke raziskave zemljišč so nam dale šele napotek na prave vzroke o slabi kakovosti vode, zlasti tiste, ki prihaja iz Velike in Kočevske gore bodisi po površini bodisi pod zemljo, kar zadeva predvsem potok Rakitnico. Pri obarvanju z azolithminom so normalne vode dale zelenkasto barvo, ki označuje nevtralno do slabo lužnato reakcijo, dočim je poskus z vodo iz Rakitnice prikazal rdečo barvo, ki označuje kislo reakcijo vode, kar se popolnoma ujema s popolnoma razmehčano dolo-mitnoapnenčasto gmoto v pedoloških presekih zemljišč ob spodnji Bistrici, ob Sajevcu, Ribnici ter ob Rakitnici in Rinži. 2e iz teh izsledkov moremo zaključiti, da je glavni vzrok slabe kakovosti vode njena premočna nasičenost s huminskimi kislinami, ki prihajajo pomešane s padavinsko vodo z više ležečega gozdnega področja Velike in Kočevske gore. Za ugotavljanje stopnje nasičenosti navedenih voda s huminskimi kislinami, zlasti onih, ki prihajajo v Rakitnico iz više ležečega Jezera, je potrebna podrobnejša kemična analiza glede na huminske kisline pa tudi na žve-plove okside, s katerimi so tla Ribniške in Kočevske doline zelo bogata. LITERATURA G rac an in M., 1947, Pedologija II. — Fiziografija tala, Zagreb. G r a č a n i n M., 1950, Mjesečni kišni faktori i njihovo značenje u pedo-loškom istraživanju, Zagreb. H r o v a t A., 1953, Kraška ilovica, njene značilnosti in vpliv na zgradbe, Ljubljana. K u b i e n a W. L., 1953, Bestimmungsbuch und Sisteimatik der Boden Euro-pas, Stuttgart. Lang R., 1920, Verwitterung und Bcdenbildung als Elnfuhrung in die Bodenkunde, Stuttgart. M el i k A., 1955, Kraška polja Slovenije v pleistocenu, Ljubljana. Rus J., 1921, Ribnica i Kočevje — Glasnik Geografskog društva u Beogradu.