COLOliEVE
inFOSIHACUE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VIII.	Julij—avgust 1979	St. 7/8 (87)
Bolje-kljub neprimerno težjim pogojem
Ko primer jamo rezultate poslovanja v lanskem in letošnjem polletju, nam pade v oči podatek, da so rezultati poslovanja v DO Color v grobem boljši povprečno za 7 %. Rezultat je še posebej razveseljiv zato, ker so se nekatere pomembne surovine v enem samem letu podražile tudi za 300 %, osnovna surovina, na kateri bazira petrokemija — nafta, pa se je podražila za polovico!
Poleg tega je SISEOT devizne pravice, ki so še v lanskem letu dovoljevale za en izvožen dolar za osemdeset dolarjev uvoza, v letošnjem letu skrčil na 1 : 20, za naslednje leto pa se obeta razmerje 1:1!
In kljub temu je bolje še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je polovica od približno 40 jugoslovanskih proizvajalcev barv in lakov zaostrene pogoje občutila tako močno,
da je morala ustavljati proizvodnjo, ker jim je primanjkovalo surovin, kar je posledica naftne krize in pomanjkanja deviz. Skoraj polovica se jih otepa z izgubo!
Na področju proizvodnje umetnih smol smo na jugoslovanskem trgu ostali eden redkih dobaviteljev, ki je svoje obveze do kupcev izpolnjeval brez motenj in ki lahko proda daleč več, kot lahko proizvede.
Namen sestavka ni petje hvalnice rezultatom, ampak poiskati razlog(e) za relativno ugodno situacijo, v kateri se Color v danem trenutku nahaja.
Lahko bi rekli, da je položaj posledica ugodnega spleta več faktorjev. To so predvsem boljše sodelovanje in koordinacija med DSSS in TOZD, poslovno povezovanje, hitro pariranje dogodkom na področju
deviz in izkoriščanju naših pravic, prodor na ugodnejša tržišča oz. doseganje boljših cen na že osvojenem trgu, pravočasnejša nabava surovin v zadostnih količinah, optimizacija asortiimana itd.
Vsi ti faktorji pa niso dali učinka sami po sebi, ampak so rezultat predvsem boljšega sodelovanja in sinhronizacije dela med vsemi krea-torji uspeha, od delavcev do direktorja.
Še eno dejstvo je pri tem pomembno. Boljši rezultati nisov posledica večjega napora, temveč izkoriščanja znanja in možnosti, čemur smo do sedaj posvečali premalo pozornosti.
In tu so še rezerve, ne glede na zastarelost strojev in opreme, ki jih (zaenkrat še) imamo!
POROČILO O POSLOVANJU V DO »COLOR« ZA OBDOBJE 1. 1.—30. 6. 1979
UGODNO POLLETJE
I. PROIZVODNJA
TOZD Smole je v prvi polovici letošnjega leta prekoračila plan proizvodnje gotovih izdelkov in polizdelkov za 29%. Ob tem pa je treba povedati, da je interna realizacija izdelkov pod planirano, in sicer za 8,7 %. V številkah je slika naslednja:
|
Skupna
proizvodnja	6.052,7 6.225,7 102,9
Interna
realizacija	4.082,1 3.727,6	91,3
Bruto povprečna prodajna cena za
I.	polletje je 26,15 din/kg. Povpraševanje po smolah je bilo med letom veliko. To velja predvsem za poliesterske smole, katerih bi lahko* prodali mnoigo več, vendar proizvodne zmožnosti niso bile tolikšne, kot so narekovale potrebe trga.
Izvoz na področje bliringa je bil količinsko realiziran s 53 %, vrednostno pa z 51 % in v celoti v I. četrtletju omenjenega obdobja. Za II. četrtletje je bilo povpraševanje za 750 ton, vendar do podpisa pogodbe ni prišlo, ker cena za nas ni bila sprejemljiva. Na konvertibilno področje smo izvozili 317 ton, in sicer Oleoftal v Avstrijo, Colpoly in Oleof-tal v Kuvajt in emirate. Računamo da je tržišče v Kuvajtu in emiratih dobro raziskano in da se nudi možnost dolgoročnega sodelovanja oziroma prodaje.
III.	NABAVA
TOZD SMOLE
Surovine — emb.	Plan/ton I,—VI. 1979	Izvršitev/ton I,—VI. 1979	Izvršitev/ton I,—VI. 1978
Domači trg	3.413	2.297	2.623
Uvoz	2.748	3.665	2.839
Skupaj	6.161	5.962	5.462
		V	000 din
Domači trg	24.184	30.132	30.271
Uvoz	62.738	79.587	44.952
Embalaža	2.370	3.809	2.845
Skupaj	89.292	113,528	78.068
TOZD Premazi je v omenjenem obdobju planirala 12.980,6 ton gotovih izdelkov in polizdelkov, dosegla pa je 12.849,5 ton, kar je kljub težavam le 2 % pod planom. Po posameznih obratih pa so rezultati na-
slednji:		ti	
		O	
	Plan/ton	s s u Jh	-d e
Obrat I.	5.688,8	5.627,5	98
Obrat II.	5.816,2	5.750,3	98
Obrat III.	1.475,5	1.471,6	99
II. PRODAJA			
TOZD SMOLE			
		v	tonah
'I
O
Cm
go
"5
Bs6
Is
§ _• C\	s-< ■ o\
ti ~ r-	> ■— r~~
Eksterna skupaj Domači trg Izvoz Interna	4.082 2.613 1.469 2.188	3.735 2.669 1.066 2.230	3.366 2.485 881 1.951
Skupaj	6.270	5.965	5.317
Eksterna			
skupaj	85.415	88.440	59.571
Domači trg	66.226	69.809	48.431
Izvoz	22.189	18.631	11.140
Interna			
realizacija	44.905	47.147	40.086
Skupaj	130.320	135.587	99.657
COLOR 2			
TOZD PREMAZI
v tonah
Prodaja			
Eksterna			
prodaja	10.419	11.040	10.149
Domači trg	8.955	9.747	8.878
Izvoz	1.464	1.293	1.271
Interna			
realizacija	301	289	207
Skupaj	10.720	11.329	10.356
		V	000 din
Eksterna			
prodaja	313.859	336.592	243.636
Domači trs	266.385	284.890	205.034
Izvoz	47.474	51.702	38.602
Interna			
realizacija	8.423	7.864	5.853
Skupaj	322.282	344.456	249.489
Dosežena povprečna bruto prodajna cena je 29,23 din/kg in je nižja od planirane za 0,51 din. Planska cena je bila predvidena s predpostavko, da nam bo zvezni zavod za cene odobril povišanje prodajnih cen.
Prekoračitev količinske prodaje pa predstavljajo skupine izdelkov: ladijske barve, sintetski laki in e-majli, temeljne in antikorozijske barve, nitro emajli.
Na klirinško področje smo izvozili 1.235 ton premazov in dosegli plan 95 %, vrednostno pa je presežen za 7 %. Vse blago je bilo od-premljeno v okviru pogodbenih rokov. Na konvertibilno področje smo izvozili 57,71 ton in dosegli količinski plan 35 %, vrednostno pa presegli za 26 %. Zaradi pomanjkanja naftnih derivatov na domačem trgu pa je izpadlo 125 ton topil.
pelikemTO
Za preteklo obdobje lahko ugotovimo, da so nastopile vrste problemov, ki so izhajali iz energetske krize ter pomanjkanja naftnih derivatov. Neurejeni odnosi cen so močno vplivali na redno in zadostno preskrbo naftnih derivatov.
Od skupnih podražitev je po posameznih skupinah stanje naslednje:
Količina	Razlika	%
v tonah	v 000 din	
AFK	789	3.199	54
Olja in MK 443	582	10
Bencin	1.009	960	16
Z nabavo uvoznih surovin smo imeli v prvem polletju nemalo težav iz naslednjih razlogov:
—	uvoznih poslov nismo mogli pravočasno prijavljati, ker ni bilo izvoznih prilivov, da bi lahko koristili lastno devizno kvoto;
—	pomanjkanje surovin na svetovnem trgu (AFK, AMK, Stiren);
—	neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, posebno partnerjev iz držav SEV.
Tudi nabavne cene surovin so se v primerjavi z lanskim letom močno povišale (primer):
	Nabava I, poli.	OO 2 g <D u	•2 ON O S* C3!1-1 U
Stiren Pentaeritrit AMK	541 370 220	10,07 25,02 11,33	27,n 32,41 28,83
TOZD PREMAZI			
Domači trg Uvoz	4.362 4.632	4.996 4.481	4.839 3.584
Skupaj	8.994	9.477	8.423
v 000 din
Domači trg	47.371	58.956	48.786
Uvoz	77.581	93.619	75.059
Embalaža	18.322	20.884	19.186
Skupaj	143.274	173.459	143.031
Preteklo obdobje nabave domačih surovin ocenjujemo zadovoljivo, z izjemo naftnih derivatov, katerih nabava je bila otežkočena. Na splošno pa je treba oceniti stanje z ozirom na pomanjkanje nafte v svetu.
Od skupne razlike podražitve odpade na:
	Ton	KazliKa v 000 din	S
Titandioksidi	210	714	6
Sikativi	75	1.957	17
Pigmenti	24	286	3
Benčini	830	851	7
Aromati	940	3.992	34
Melamin smola	265	1.343	12
Oskrba z uvoznimi surovinami je bila v prvem polletju Slaba iz naslednjih razlogov:
—	ni bilo pravočasno izvoznih prilivov, da bi za uvoz lahko koristili lastno devizno kvoto;
—	pomanjkanje surovin na svetovnem trgu (topila);
—	neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, posebno partnerjev iz držav SEV.
Cene surovinam, posebno topilom, so se v primerjavi z letom 1978 občutno zvišale:
Xyilol	1.623	4,49	9,96
Toluol	442	4,64	10,93
Etilacetat	163	' 12,67	16,89
Butanol	267	11,06	16,02
IV.	INVESTICIJE
TOZD SMOLE
a)	Program razširitve alkidnih smol —"sinteza
Fizična dela so bila končana že v letu 1978. Finančni obračun pa je bil izdelan šele v juniju 1979 in zaključek je, da je celotna vrednost del po predračunih izvajalcev znašala 22,739,793,20 din, kolikor znaša tudi dejanska vrednost investicije. Po predračunih oz. pogodbi, z Ljubljansko banko je znašala vrednost te investicije 22,198.358,00 din, iz česar sledi, da je bila celotna investicija prekoračena, kar predstavlja 4 % podražitev.
, Tehnična dokumentacija je urejena, razen pridobitve rednega obratnega dovoljenja za tri linije reaktorjev s pripadajočim delom v kotlovnici. Za to je bila dana vloga na upravni organ, vendar bo ta izdal odločbo šele, ko bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji (ureditev lovilne posode za termalno olje, preureditev lovilca maščob v sintezi).
b)	Investicijska izgradnja v teku:
1.	Plinifikacija
2.	Skladišče AFK —■, talina.
1.	Plinifikacija:
Predračunska vrednost te investicije znaša 2,472.000,00 din, stanje izgradnje je naslednje:
Gradbena dela so končana, IMP pa je do sedaj izvršil notranji razvod ter priključek brez kombinira-
nih gorilnikov. Težave so nastale pri priključku gorilnikov na »Thermo-paok« 10002 kotlih, ki zahtevajo predhodno predelavo kurišč, kar pa projektant ni predvidel, čeprav je bil na to opozorjen. Trenutno čakamo na ponudbo Djura Djakovica za predelavo obeh kurišč z istočasno dobavo ustreznih gorilnikov.
Do sedaj izvršena dela so plačana, večjih podražitev ni predvidenih. Dela bi bila zaključena do konca julija t. L, če bi dobavljeni gorilniki odgovarjali. Zaradi predelave kotlov in zavlačevanja pri izstavitvi ponudbe pa računamo, da se bo rok izdelave zavlekel še za 6 mesecev.
2.	Skladišče AFK — talina:
Izdelana je bila projektna naloga, ki jo je treba na zahteve dopolniti. Lokacijska dokumentacija s potrebnimi soglasji je bila vložena na občino. Na vlogo je bil opravljen lokacijski ogleb za celotno gradnjo, ki je predvidena po prvi fazi rekonstrukcije tovarne po srednjeročnem planu do leta 1982. Pri tem ogledu so bile postavljene'dodatne zahteve. Po izjavi zastopnikov in po izpolnitvi dodatnih zahtev se bo izdalo lokacijsko dovoljenje. Za pridobitev tega sesedaj intenzivno dela skupaj s Smeltom.
TOZD PREMAZI
V prvem polletju so se vršila oz. se še vršijo naslednja dela:
1.	Skladišče »koridor« in zunanja ureditev terena z dovozno cesto
Občinska skupščina Ljubljana-Ši-ška je s posebnim sklepom 26. 3. 1979 izdala dovoljenje za postavitev provizoričnega skladišča, s tem, da se naknadno izdela dokumentacija s privolitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Z Induplati Jarše je bila sklenjena in od nas plačana pogodba za dobavo šotora. Po pogodbi Induplati vrši montažo, gradbena, dela (to je temelje za šotor, asfaltni tlak), obrtniška dela bo izvajal tisti izvajalec, ki bo izbran za zunanjo ureditev prostora in dovozno cesto.
Pri pridobitvi lokacijskega dovoljenja za »koridor« in zunanjo ureditev je bila od republiškega inšpektorata za požarno varnost dana zahteva za dodatno ureditev zunanjega hidrantnega omrežja.
~ V že izdelan projekt je bito treba vključiti še dodatno hidrantno o-mrežje, na zahtevo Kanalizacije še dodatno lokalno kanalizacijo s pe-skolovom in lovilcem maščob. Vrednost vseh teh dodatnih del znaša ca. 900.000 din.
2.	Rekonstrukcija mešalnice:
Za izdelavo projektnega investicijskega inženiringa in nadzor je bila sklenjena pogodba s Smeltom Ljubljana.
Po podpisu pogodbe z banko m izdelavo projektne naloge je TOZD Premazi razširila rekonstrukcijo še za dodatni dve liniji za bele premaze in eno malo linijo za obarvane premaze. S tem se je obseg opreme in del. v šaržimici in ribalnici s podesti vred občutno povečal ter je
predvidena finančna vrednost investicije najmanj dvakratna od začetne, že odobrene.
Za vse to je bila izdelana lokacijska dokumentacija in vloga za lokacijsko dovoljenje. Konec junija so bili izdelani- tudi gradbeni, tehnolo-ško-strojni in elektro projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vršil se je lokacijski ogled za izdajo lokacijskega dovoljenja. Na zahtevo komisije "republiškega sekretariata bo potrebno dopolniti lokacijsko dokumentacijo z delilnim načrtom ter grafično prilogo, v kateri bodo vrisani vsi dosedanji in predvideni objekti, dopolnjeni z vsemi komunalnimi vodi.
3.	Oddelek za razredčila
Tudi za ta objekt je bila izdelana na LUZ lokacijska dokumentacija ter dana vloga za sekretariat za urbanizem za lokacijsko dovoljenje. Pri lokacijskem ogledu je komisija zahtevala določene dopolnitve lokacijske dokumentacije (glede povezave objekta s kanalizacijo).
Po pogodbi z LB bi moral biti objekt dokončan do konca leta 1980.
4.	Deponija odpadnega materiala
Izven sprejetega investicijskega programa se je pokazala potreba za ureditev deponije odpadnega materiala, ki je predvidena ob hladilnem bazenu. Za to je -bil izdelan provizorični načrt. LUZ je izdelal minimalno lokacijsko dokumentacijo, ki je bila vložena od Smelta na sekretariat za urbanizem za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Po ogledu komisije so člani posthvili še dodatne zahteve, s čemer se mora dopolniti glavni objekt.
Za vse objekte, ki so v programu investicij TOZD Premazi je potrebno dobiti še soglasje Krajevne skupnosti Medvode in Tekstilne tovarne Medvode, kot soseda.
V.	ZAPOSLOVANJE
število zaposlenih:
	fN S	sQ O m	G E
TOZD Smole	101	108	118
TOZD Premazi	353	363	377
DSSS	192	189	197
EK) Color	646	660	692
Opazno je zaostajanje zaposlenih za planom, kar je v TOZD v največji meri posledica kroničnega pomanjkanja delavcev (predvsem brez izobrazbe). V februarju se je na objavo potreb po delavcih v časopisu Delo in Glas javilo prek 100 delavcev.
COLOR 3
Po vseh selekcijah (neodziv na vabilo, negativni zdravniški pregledi, brez bivališča, neustreznost za delo itd.) se jih je zaposlilo 15! Delavca izven območja Medvod je izredno težko dobiti. Medvode same z okolico pa imajo premajhen naravni pri-
rastek, da bi lahko zadovoljile vse potrebe po delavcih. Z delavci iz drugih republik imamo slabe izkušnje, saj od vseh novo zaposlenih v Colorju ostane več kot 3 mesece le ca. 50 °/o, več kot eno leto pa niti 20 %.
3.	Družbena prehrana
Začelo se je delo na razširitvi kuhinje tako, da bo predvidoma do konca leta delavcem možno nuditi po želji topel ali hladen obrok med delovnim časom. Do novega leta je potrebno nadomestiti določena (že amortizirana) osnovna sredstva in jih nadomestiti z novimi.
VII. OSEBNI DOHODKI
Po sprejemu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, je gibanje povrečnih osebnih dohodkov za to obdobje naslednje:
TOZD Smole
Pregled gibanja kadrov po kvalifikaciji:
Novo zaposleni
f	g	g
C/3	Z	(S
>	</) M
C/3	>
Odšli
C/3
>
‘g
I g
C/3	2
2
>
2
M)
C/3
</3
>
C/3
>
TOZD Smole	12 10	2
TOZD Premazi	27 15	8	2
DSSS	83	41
7	5
19 11 7	1
DO Color
47 28 — 14	3	—	2 33 17 —	8
2 2
Premestitve znotraj DO: 10 delavcev (vsi s KV izobrazbo), in sicer iz TOZD Premazi v Smole 2, iz Premazov v DSSS 2, iz DSSS v Premaze 6.
Vzrtiki prenehanja delovnega razmerja pa so naslednji:
—	sporazum na prekinitev: 18
—	odslužen j e vojaškega roka: 3
—	delo za določen čas: 1
—	negativna ocena poskusnega dela: 2
—	prekinitev v poizkusni dobi: 1
—	hujša kršitev delovne obveznosti: 3
—	upokojitev: 2.
Fluktuacija
Analize preteklih 7 let kažejo, da se fluktuacija v DO giblje med 7,5 in 9,2 %, z izjemo v letu 1974 in 1975, ki je bila 12,5 oz. 12,7 %. Fluktuacija v lanskem letu je bila 8,4 %, v prvem polletju letos pa 5,0%, kar je direktna posledica porasta OD po 1. 1. 1979.
Abstinenca
(Bolniške, izredni dopusti, vojaške vaje, neopravičeni izostanki itd.) tj. število izgubljenih ur v preteklih 7 letih je precej konstantno in se giblje med 7,2 in 7,9 % delovnega časa. Latentna abstinenca, ko so delavci v DO, vendar niso prisotni na delu (samoupravni organi, zbori delavcev itd.) znašajo dodatnih ca. 0,5 % delovnega časa.
V abstinenci je v zadnjih dveh letih opazen močan porast bolezni, predvsem tistih do 30 dni. Od tega je velik delež tistih, za katere vemo, da niso resnične, a tega ne moremo dokazati.
Štipendiranje
Trenutno je 14 štipendistov, in sicer od srednje do visoke šole po naslednjem razporedu:
TOZD Smole: 1
TOZD Premazi: 5
DSSS: 8.
Za šolsko leto 1979/80 je bilo razpisanih 13 štipendij, in sicer:
ESŠ — 1 DSSS
Kemijska srednja šola — 2 Smole, 2 Premazi
COLOR4
Poklicna kemijska šola — 3 Smole, 3 Premazi
Ekonomska fakulteta — 1 DSSS
FNT — 1 Premazi
Fakulteta za kemijo — 1 Smole.
Šolanje ob delu
Ob delu se je v prvi polovici 1. 1979 šolalo 16 delavcev, s katerimi imajo TOZD in DSSS sklenjene pogodbe o plačilu stroškov šolanja.
Počitniško delo
Za čas letnih dopustov v mesecu juniju, juliju in avgustu je bil pripravljen razpored za zaposlitev ca. 100 študentov-dijakov za počitniško delo, ki omogoča zmanjšanje vpliva dopustov na nemoten potek proizvodnje.
VI.	DRUŽBENI STANDARD
1.	Stanovanjska vprašanja
V letošnjem letu je ibiilo za individualno gradnjo in ostale načine reševanja stanovanjskih vprašanj na razpolago 3,795.467 din. Za individualno gradnjo in adaptacijo je oddalo vloge 40 prosilcev, od tega je kredit dobilo 29 prosilcev v skupni višini 2,555.467 din ali povprečno 88.120 din.
545.000 din je ostalo vezanih v banki za nakup stanovanj v lasti DO oz. za kreditiranje individualnih kupcev. Trenutno bo na razpolago 8 stanovanj, za katere je skupaj z DO 11 interesentov. Kandidata za pomoč oz. nakup stanovanja sta poleg teh tudi delavca iz predstavništev (na svojih področjih).
2.	Letovanja
Za letovanje delavcev DO Color sta bili kupljeni dve novi prikolici, namesto tistih, ki sta bili dani kot pomoč potresnemu področju v Črni gori.
Ostale počitniške enote so bile temeljito usposobljene. Do konca leta se predvideva nakup nove opreme, beljenje (Umag) in popravilo hiše na Voglu, za kar so predvidena tudi potrebna sredstva.
\Q
o.S
o s
Mesec	1. 1. do 1978 —	1. 1. do 1979 -	Indeks 1978 = 1
I.	5.425,47	7.714,29	142
II.	5.351,64	8.098,80	151
III.	5.939,17	7.930,47	134
IV.	6.770,11	8.307,34	123
V.	6.025,65	8.215,37	136
VI.	6.183,37	8.162,06	132
Povprečje	5.936,73	8.069,01	136 A-'T .
MEDVODE
Iz tega pregleda je razvidno, da je bil povprečni neto osebni dohodek v prvih šestih mesecih leta 1979 8.069,01 din oz. za 36 % višji kot povprečni osebni dohodek v istem obdobju leta 1978.
TOZD Premazi
o	<5
s|	šg	§
Mesec	- 8Z.6I p i i	1. 1. d 1979 -	S Con
I.	4.910,19	5.540,92	113
II.	4.873,10	8.792,58	180
III.	5.397,53	7.158,86	133
IV.	6.183,80	7.609,24	123
V.	5.494,91	7,576,75	138
VI.	5.609,96	7.589,09	135
Povprečje	5.408,54	7.360,20	136
Iz navedenega je razvidno, da je bil povprečni neto osebni dohodek v prvi polovici letošnjega leta 7.360,20, oziroma za 35 % višji kot v januarju 1979 ter za 36 % višji kot povprečni osebni dohodek v obdobju 1978.
DSSS
Mesec	1.1. do 30. 6. 1978 — din	1. 1. do 30. 6. 1979 — din	Indeks 1978 = 100
I.	5.761,65	6.488,93	113
II.	5.768,71	8.830,47	153
III.	6.300,35	7.711,99	122
IV.	7.204,45	8.173,62	113
v.	6.420,40	8.217,59	128
VI.	6.512,01	8.138,26	125
Povprečje	6.261,66	7.900,18	126
Iz pregleda je razvidno, da je bil povprečni neto osebni dohodek v prvem polletju 1979 7.900,18 din oziroma 26 °/o višji kot v istem obdobju 1978 in 25 % višji kot v januarju 1979.
IX. KAZALCI USPEŠNOSTI ZA OBDOBJE OD I. DO VI. 1979
DO COLOR
Naziv kazalca	Izkazan v 1978	1979 Indeks
1.	Dohodek na delavca
2.	Dohodek v primerjavi
s povprečno porabljenimi sredstvi
3.	Ustvarjeni čisti dohodek na delavca
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom
5.	Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom
6.	Akumulacija v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi
7.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje
8.	Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje
9.	Izločanja iz osebnega dohodka na delavca —
mesečno povprečje
10.	Izločanje iz dohodka na delavca
11.	Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi
12.	Povprečno porabljena sredstva na delavca
13.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi
14.	Celotni prihodek v primerjavi s povprečno porabljenimi obratnimi sredstvi
15.	Izguba na delavca
16.	Dohodek v primerjavi
z načrtovanim dohodkom
17.	Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim
18.	Povprečno število delavcev
din	115.509	147.716	128
o/o	16,88	17,97	106
din	70.638	96.341	136
°/o	10,77	11,47	106
%	17,61	17,59	100
°/o	1,82	2,06	113
din	9.699	13.233	136
din	5.684	7.764	137
din	2.430	3.290	135
din	14.053	18.666	133
%	3,33	3,42	103
din	684.145	822.213	120
O/o	122,47	91,91	75
št. Obr. 1,29 x		1,38 X	103
din	—	—	—
%	90,73	107,35	118
%	97,86	97,39	100
absol. znesek 638		655	103
(Nadaljevanje na 6. str.)
polikcm TO
Gibanje kadrov
od 1. 7. 1979 do 17. 8. 1979
PRIŠLI:
1.	Veselko Radosavljevič — TOZD Smole
2.	Pavle Mirkovič — TOZD Smole
3.	Dragoljub Popovič — TOZD
4.	Valerija Lenardič — DSSS
5.	Zoran Paniko — DSSS
6.	Alojzija Miheljak — DSSS
7.	Jože Bezlaj — TOZD Smole
8.	Darko Soršek — TOZD Smole
9.	Viljem Kopitar — TOZD Smole
10.	Jože Bezilaj — TOZD Premazi
11.	Danica Kozjek — DSSS
12.	Vladimir Bandelj — DSSS
ODŠLI:
1.	Tomaž Luštrek — TOZD Smole
2.	Borko Petkovič — TOZD Premazi
3.	Marija Šetina — TOZD Premazi
4.	Katja Dubokovič — DSSS
5.	Jusuf Fazlič — DSSS
6.	Štefanija Debeljak — DSSS
7.	Franc Bizjak — DSSS
8.	Darinka Kalan — DSSS
9.	Štefan Blazina — DSSS
10. Hazim Kahrimanovič — TOZD Premazi.
Peščeni mlin čaka na svoje uprav-ljalce v polindustrijskem laboratoriju ...
[Nadaljevanje s 5. str.)
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 30. 6. 1979
VIII. OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA
	Doseženo >1.1,—30. 6. 1978 l	Doseženo 1.1.—30.6. 1979	V celih din o C/) m M II Is ti Os	Plan ,1978	Indeks plan = 100
TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek	109,947.302	143,314.269	130	137,593.992	104
2. Dohodek	15,956.785	16,315.078	103	18,477.996	88
3. Čisti dohodek	7,485.370	8,538.872	114	10,020.906	85
Od tega:					
osebni dohodki	5,529.678	7,414.399	141	7,155.780	104
skupna poraba	602.856	674.085	112	1,351.122	50
rezervni sklad	396.420	407.876	103	662.000	88
poslovni sklad	1,226.416	42.512	3	1,052.004	4
4. Akumulacija (amort. + skladi)	3,534.443	2,507.129	71	3,647.274	69
TOZD PREMAZI					
1. Celotni prihodek	261,053.673	338,939.517	130	321,946.998	105
2. Dohodek	43,415.846	61,174.764	141	52,252.938	117
3. Čisti dohodek	24,374.509	37,410.792	86	30.341.388	123
Od tega:					
osebni dohodki	15,925.439	22,028.870	138	23,116.500	95
skupna poraba	2,320.042	5,174.233	223	4,087386	127
rezervni sklad	1,085.396	1,529.369	141	1,306.500	117
poslovni Sklad	5,043.632	8,678.320	172	1,831.002	474
4. Akumulacija (amort. + skladi)	8,309.549	12,378.592	149	5,478.102	226
DSSS					
1. Celotni prihodek	21,174.878	20,390.662	96	21,019.002	97
2. Dohodek	12,689.616	15,423.570	122	15,819.480	97
3. Čisti dohodek Od tega: osebni dohodki	12,147.794	14,648.794	121	14,801.136	99
	10,135.125	12,230.195	121	12,518.850	98
skupna poraba	2,012.669	2,418.599	120	2,282.286	106
4. Akumulacija (amort.)	849.481	843.266	99	842.670	100
Rekreacija med delovnim časom v starem obratu...
Pomembne poslovne odločitve in dogodki
tudi v času dopustov
ŠE TRDNEJŠA POVEZAVA Z BRESTOM
Z DO Brest Cerknica DO Color že dalj časa uspešno sodeluje na področju poslovno-ttehničnega sodelovanja. Pred kratkim (v mesecu juniju) je bil na DS obeh TOZD sprejet sklep, da se podpiše nov samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju z DO Brest. V njem je dogovorjeno, da se obe naši TOZD združita za povečanje kapacitet v proizvodnji pohištva Brestovih TOZD Jelka in Pohištvo, za njeno povečanje proizvodnje in s tem porabo naših sintetskih smol in premaznih sredstev 7,5 milijona din. TOZD Smole združuje 2 milijona din, TOZD Premazi pa 5,5 milijona din.
Na podlagi tega sporazuma se DO Brest obvezuje uporabljati pri svoji proizvodnji izdelke obeh TOZD Co-lorja, ki imajo na našem trgu precejšnjo konkurenco in Obenem odstopa devizno pravico za 25 milijonov deviznih dinarjev, ki znatno pomagajo reševati neugodno razmerje med uvozom in izvozom Colorja.
DOGRAJEVANJE SISTEMA DELITVE OD TRAJNA NALOGA
DS, TOZD in DSSS so v juniju sprejeli na predlog sindikalne konference DO akcijski program v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka in uveljavljanjem načela delitve po delu z opredeljenimi aktivnostmi, roki, nosilci in izvajalci.
S sprejetjem pravilnikov o pridobivanju dohodka, delitvi čistega dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe, proces dograjevanja sistema še zdaleč ni končan. Cim bolje je potrebno opredeliti še normative dela, individualno uspešnost delavcev, normative kvalitete in kvantitete, menila kolektivne uspešnosti, dograjevati dohodkovne odnose med Obema TOZD, še bolje precizirati način svobodne menjave dela med TOZD in DSSS itd.
Večina tega ije res že opravljenega, vendar še zdaleč ne idealno, zato je treba stremeti, da se čim bolj približamo geslu: »Vsakemu plačilo po njegovem delu, vsakemu po njegovem doprinosu«.
KONČNO KORIDOR SKLADIŠČE!
DS TOZD Premazi je v juliju sprejel sklep, da se za izvajalca gradbenih del za ureditev zemljišča, interno dovozno cesto, temelje in elek-itroinstalacijska dela za koridor skladišče izbere firma SGP Gradbinec
Kranj, ki se obvezuje, da bo izvajalska dela v vrednosti 4.106,510 din opravil v 100 dneh od pričetka del. Gradbinec se obvezuje kreditirati investicijo v višini 750.000 din za dobo 3 let.
V novi tovarni tečejo priprave za postavitev skladišča...
Za izvajalca del za hidrantno o-mrežje je bila izbrana firma Vodovod Kranj. Dela ib odo znašala 194.757 din.
Skupna vrednost investicije je zaradi podražitve in zaradi dodatnih del, ki so jih zahtevale inšpekcijske službe (npr. dodatna meteorna kanalizacija z lovilcem maščob itd.), večja za okroglih 1,700.000 din. Ta sredstva bo TOZD Premazi zagotovila z že omenjenim kreditom Gradbinca in izdvojitvijo lastnih sredstev.
Gradbinec je z deli že začel v prvih dneh avgusta.
ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD V NOVI SESTAVI
Sredi julija se je sestal novo izvoljeni odbor za družbeni standard. Člani so za predsednika soglasno izvolili tov. Otona Bačnika, za namestnika pa tov. Aleksandro Fabiani.
Julijska seja je bila po vsebini lahkotnejša (slučajno), tako rekoč bolj za »ogrevanje«, seja v prvih dneh avgusta pa za vse prisotne (in zaposlene v DO) precej bolj zanimiva. Nekaj pomembnejših odločitev:
KORIGIRAN PLAN ZADOVOLJEVANJA STANOVANJSKIH POTREB
V letu 1976 je bil na osnovi ankete izdelan srednjeročni (5-letni) program zadovoljevanja stanovanjskih potreb v DO Color, ki (v ilustracijo povedano) za leto 1979 predvideva za stanovanjsko izgradnjo 120.000 din, letos pa smo razdelili v ta namen prek 2,700.000 din, kar je več kot 20-krat več od planiranega. Podobne (sicer manjše) razlike nastopajo tudi pri drugih Oblikah reševanja te problematike (nakup stanovanj itd.).
Zato, in pa ker je plan pogoj za prijavo na razpis za pridobitev kredita iz naslova združenih sredstev pri samoupravni stanovanjski skupnosti za nakup stanovanj, je odbor za družbeni standard sprejel sklep o rebalansu plana za zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja, tj. leti 1979 in 1980.
MOGOČE BO USPELO?
Na isti seji je bilo sklenjeno, da Color nastopi kot kandidat za pridobitev kredita iz naslova združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za nakup treh stanovanj v lasti DO, čeprav je bilo v sedmem razpisu iz meseca julija poudarjeno, da imajo prednost tiste DO, ki kupujejo stanovanja, ki bodo vseljiva predvidoma do marca leta 1980. Megrad, izvajalec gradnje v Preski, obljublja vselitev v naša stanovanja v avgustu 1980!
Po tempu gradnje v preteklih letih računamo, da bodo ta vseljiva avgusta ali decembra leta 1981!
Našo prijavo na razpis smo oddali zato, ker je trenutno na razpolago 23,000.000 din sredstev, novih gradenj v ljubljanskih občinah pa malo.
Važno je, da je opravljeno delo, ki ga zahtevajo pogoji razpisa in ki v primeru, da na tem natečaju ne uspemo, zahteva le malo ponovnega dela za prijavo na 8. natečaj, ki bo v mesecu decembru itega leta.
Dopisujte
v naše
glasilo!
Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa
Dopust po Colorjevo...
Dopusti so večinoma za nami. Vsak ga je preživel po svoje, si nabral novih moči in ponovno poprijel za delo. Seveda, vsak si je prihranil kakšen dan še za izredne primere. Zanimivo je, da ima vsak o svojih dopustnih doživetjih toliko povedati sodelavcem, da pa za naš list kar nismo našli sogovornikov. Pripombe na račun urejenosti počitniških hišic, prikolic, so kar deževale. V Novalji bi morali nabaviti hladilnike, popraviti še to in ono ... Toda, prepustimo besedo našim sogovornikom:
ALOJZ JERAM, pralnica embalaže: »Letos sploh še nisem bil na dopustu. Nekaj dopusta sem sicer porabil za delo doma, grem pa še za nekaj dni na morje, z'družino grem v Piran. Ne vem, zakaj ne grem v Colorjeve prikolice? Verjetno zato, ker nimam avtomobila — kako naj prtljago spravim dol? Kljub vsemu pa se vsalko leto odpočijem, čeprav bolj po svoje preživim dopust!«
BOLOR8
PETER LAMPIČ, komisionar: »Na
dopust nisem šel, ker nisem imel denarja. Zato sem moral dopust porabiti za delo, za postranski zaslužek. Ko pa sem prislužil denar, dopusta nisem imel več. Toda, kljub vsemu sem preživel. Veliko sem se ukvarjal s športom in rekreacijo. Dajem se za lovoriko »Kaveljc«, hodil sem v hribe, plaval, kolesaril, tekel. Tudi gobe sem nabiral!«
FRANC KOŠIR, viličarist: »10 dni
sem preživel v Crikvenici z družino in moram reči, da sem se imel zelo lepo. Če ujameš lepo vreme je v Crikvenici res lepo, le plaža je malo preveč oddaljena od doma. V ta konec Jadrana se bom še podal na dopust.«
FRANC STRITAR, finalizaclja:
»Dopustoval sem ilO dni v Crikvenici. Bil sem zelo zadovoljen z bivanjem, vremenom, enako tudi žena, ki je tudi v Colorju. Če pametno živiš, letovanje sploh ni predrago. 10 dni se mi zdi ravno prav dolgo letovanje; zares sem si dobro odpočil. V Crikvenico bom še šel.«
MARIJA KOŽLAKAR, pomožna dela: »Dopust sem preživela kar doma, na Katarini. Grabila sem seno, plela repo. Zame je to najboljši počitek. Na morju doslej še nisem bila, ne vem, nimam pravega veselja do njega. Morda se bom naslednje leto odločila, ampak za krajši čas!«
tez tri vode do treh...
'Na oglasni deski planinsko-smu-čarske sekcije je pisalo: DOLOMITI, TRI (KO)CINE. Le s to dobronamerno opazko je Colorjeva srenja pospremila eno parno (samo kar se registrske številke avtomobila tiče) in šest neparnih jeklenih kljuset, ki so vkrcali devetnajsterico hribovskih zanesenjakov. Po uspešnem Startu (skromna enourna zamuda je zanemarljiva), so jo v mrakobnem jutru ubrali po zgornjesavski dolini mimo zaspanih in preutrujenih carinikov do Trbiža, Kljulb za celo uro naprej odmaknjenemu času, se življenje zjutraj med.Italijani le počasi odvija. Po kratkem (2—3 ure) počitku in prvih '(ne)uspešnih nakupih je karavana krenila dalje, psi pa so itulili v dvigajoči se dan.
Asfaltni trak jih je vodil po krajih, kjer samo še v imenih zaslutiš slovensko besedo in našo misel, po krajih, kjer so rane od potresa večinoma nezaceljene. Podprta pročelja, golo, razpokano zidovje, zapuščene hiše in vse polno stanovanjskih kolib in barak. Življenje pa teče dalje, mogoče v teh krajih še hitreje.
Dolomitske vertikale v žarkih jutranjega sonca
Sonce, je že pošteno grelo pločevinaste strehe, ko so jo pritresli do Tolmezza. Spet juriš na trgovine s planinsko, taborniško in alpinistično opremo. Po nekaj urah se jim je uspelo zbrati, le da je nekdo zavil proti Avstriji, drugi pa jo je podil proti cilju kar brez počitka. Na 1.300 m visokem Passo Mauria se je del razbite vojske spet zbral in jo udrl po ovinkih prek Auronza v letoviško Missurino, ki je že dobrih sto metrov višja od našega Vršiča. Tu so skompletirali svoje vrste, česar se je razveselil še dež, ki jim je priredil pravo nevihto, da so nekateri bolj rahlih živčkov, že otožno hrepeneli po zavetju domačega kraja. Za vsakim dežjem pride sonce in kmalu jim je posušilo cesto, ki pelje prav pod masiv treh lepotic. Ta prav gotovo spada med najlepše v tem predelu, kar ti dajo vedeti tudi domačini, saj si takoj za nekaj tisoč lir lažji.
_Na trati ob ledeniškem potoku je bila slovenska baza kar hitro postavljena. Od trisobnih palač pa do letnega le pol metra visokega Tiče-vega šotorčka, bolj primernega za
domovanje družine Ivanov. Govorica ali zunanjščina očitno nista bila pogodu zanetanemu francoskemu paru, ki je po hitrem postopku ob obilnem preklinjanju preselil šotor dober lučaj nižje na drugo stran potočka. Nekateri res niso za miroljubno mednarodno sodelovanje.
Večerje neslišno spolzel iv noč in hladno jutro jih je našlo že pripravljene za prvi dolomitski podvig. Odhod se je po stari šegi zavlekel še za kako uro ali dve. Pod skalnatimi zidovi Cin, ki v njih skoraj ne najdeš napake, jih je pot pripeljala do o-stankov vojaških utrdb, predorov in kavern še iz prve vojne. Via Ferrata jih ni preplašila in trud je bil kronan na Paternkoflu (Monte Paterno 2.749 m).
Morala na višini, zato po grebenih po lepo vzdrževanih poteh do prijazne koče na Biileljochu. Po uno mezzo litro vino rosso in ancora uno (po domače bi temu rekli liter rdečega), so se spustili do Zsigmon-dy-Commicijeve koče pod Zwolfer-koflom. Da ne bi prehitro zaključili plana za tisti dan, so jo za kondicijo ubrali še v dolino in se ob ledeniškem hudourniku spet po drugi dolini, polni rož, v enem mahu povzpeli do Drei Zinnen Hiitte pod severnim ostenjem Cin. Od tu pa je le še kratek skok prek Paternkofelskega sedla do platnenih domovanj na južnih straneh Cin.
Pozno popoldne so utrujeni zaključili čudovito krožno pot po tem koncu Dolomitov (ponavljal je naj-
brž ne bo nobeden). Videli kup vrhov, obiskali štiri koče, se spustili od 2.700 m na 1.600 m in se preklinjajoč spet vrnili na 2.400 m.
Naslednji dan jih je -spet presenetila nebesna modrina. Obkrožili so Cine, ki jih sestavljajo: Zahodna, Velika — najvišja, 3.003 m in Mala. Zadnja ima tri vrhove: Piccola, Punta Frida in Piccolisima. Na Punta Frido so se povzpeli po prvenstveni varianti Colorjevi gorolazci pod vodstvom izkušenega himalajca Vanje.
Kakor hitro je zrasla, tako je tudi izginila platnena baza.
Še komanda za odhod in prek Tobblacha in južne Tirolske jih je v poznih večernih urah pričakala stara Punta Šmarna gora.
Frane E.
Tudi gasilska črpalka je vedno v pripravljenosti
Opoldansko zatišje v Pelegrinu
NOVI SODELAVCI
Vladimir Bandelj: »Večji izvoz...«
Pred dnevi je opravila in naloge pomočnika vodje komerciale za domačo nabavo, uvoz in izvoz prevzel Vladimir Bandelj, dipl. oec. Pred tem je v Ljubljanski banki delal v sektorju ekonomskih odnosov s tujino.
»V Color sem prišel, ker sem slišal, da je to solidna, razvijajoča se tovarna, kjer se v redu dela. Čeprav je bila v banki moja prva zaposlitev, sem računal na operativno delo v gospodarstvu. Po svojih močeh se bom skušal vključiti v kolektiv. Pospeševanje izvoza se mi zdi nujno, saj bo uvažal lahko le tisti, ki bo izvažal. Predelovalna industrija pa • je vezana na uvozne surovine,« nam je povedal ob bežnem srečanju.
Novemu sodelavcu želimo pri njegovih prizadevanjih kar največ uspeha!
PRIKOLICE DRAGE, GASILNI APARATI POCENI!
Kamp prikolice postajajo že pravo bogastvo, saj stanejo že toliko kot srednje dober avtomobil ali tretjima garsonjere. Poleg te (in nekaterih drugih pomanjkljivosti) imajo tudi to, da so hitro vnetljive, kar je še posebej nevarno v času suhih obdobij. V dnevnem časopisju skoraj' vsak dan lahko beremo o večjih ali manjših požarih v letoviških krajih.
Še kako je torej upravičen predlog in sklep, ki ga je sprejel odbor za družbeni standard, da se za vseh deset kamp prikolic kupijo iz sredstev skupne porabe, namenjenih za Obnovo počitniških enot, 3-kilo-gram gasilni aparati na prah, ki so prvo in navadno še kako učinkovito sredstvo pri preprečevanju širjenja požara.

Končno tudi pospravljeno dvorišče v stari tovarni ...
Srečko Kobal kar takole »transportira« razredčilo iz oddelka v oddelek
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
							~~	•X::			—<~U- ■			
						P	*l r		X	O	z |/		c	R
						s-	R	R	R	0	E H		/	K
							N	R	R	T	•		N	R
						■R D		*	>	R			>	/v
	K ■:					D	E	\£ k			R		K	r
	9	✓	R B p		R	£	V	»\«		R	N !r -			O
		R	N	/JR	R r -		c/	R IR		/v	- -O		R	E
p			9	r- /	K ,R		9			j	£ R		R	
'ZZ	/	N	T E\L		e r		T	r	P E		T	Er	R-	*
	*	t	O	0	T O		L	>	T	U-		z>	R R	
\R			\R R				R	c			O	L	U	N
■'■r\N R				P\R	- *>		K		T	u	3	E	.....	Z
	J	O	r	R '■ --	7		R	s	R	h	/	s5		T
	£	R	o	7-j/	r\r		m	5	RS		3	K	Y	E
		-9	R	Z z	O N R				R	”3			O	v
o j G-		L	£	Z	n e\r			O	-K			C	L	
ds		R K f) R R r						r n e			r	' X		R
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo javno žrebanje izvedli v komercialnem oddelku. Komisija v sestavi Marta Sajovic, Maruša Luštrek in Majda Pivec je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Venčko Kuralt, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Darinka Herin, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Milena Košenina.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
Milijoni brez obračanja
že pred meseci je bil za TOZD Premazi, za obrat Me-šalnica, nabavljen nov velik peščeni mlin, ki ima povprečno kapaciteto (odvisno od zahtevnosti izdelka) ca. 125 1 na uro in zaleže za 8—10 trivaljč-nikov.
Ker so pristojni organi SISEOT, ki dovoljujejo uvoz investicijske opreme modro ugotovili, da takih strojev pri nas ne delamo, delamo pa motorje, ki jih poganjajo, so nam dovolili uvoz. mlina brez motorja.
Pri tem naj omenimo, da sam mlin stane okrog 70 starih milijonov, motor pa le 6!
Če bi mlin delal do danes le 8 ur dnevno in bi izdeloval barve, ki povprečno stanejo 80 din, bi kot vmesni člen doprinesel k temu, da bi bilo izdelanih 50 ton barve več, kar predstavlja 400 starih milijonov! Motor, brez katerega je mlin mrtev in kup nerabnega železa, pa stane le 1,5 % te vrednosti!
Lepa računica, ni kaj! Vprašamo se le, če je SISEOT res pomagal prihraniti za 6 milijonov deviz!
V spomin
Francu Bizjaku
Franc Bizjak je prišel med nas 1. maja 1964. Mlad, star 30 let, je bil razporejen na delo nakladalec na lijačne mline. Lijačni mlini so zahtevali močne, zdrave delavce. Tak je bil Franc. Proti koncu šestdesetih let pa je začutil, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Začelo ga je izdajati srce. Bolniška, invalidske komisije, zdravljenje v bolnici, delo s skrajšanim delovnim časom, premestitve na lažja dela pa so bili posledica peša-nja srca. Spominjamo se ga, ko je v različnih kritičnih obdobjih moral počivati po vsaki tretji stopnici. Sledila so kratka izboljšanja, nato spet hiranje.
Predlagali smo mu invalidsko upokojitev. Toda Franc je bil mlad in imel je polno ciljev. Gradil je hišo in vzgajal dva otroka. To pa zahteva polno denarja. In kako naj živi in uresničuje svoje življenjske cilje ob skromni invalidski pokojnini? Zato je hotel delati, delati toliko, kolikor je zmogel. Delal je do konca, dokler mu letos 11. julija ni odpovedalo srce, staro komaj 45 let.
Proizvodnja smol ne dohaja potrebe na tržišču
Barva v skladišču, barva na dvorišču ...
COLOR 11
Ali bomo še pomagali delati v proizvodnji?
-								DilTHft Go&r}		<5/0 P. -Pej>-v/y 810*2.	1/777///?/?	De/ rese-*/20 7}/}	>	Do/g- pRPee/s Govor	//*S7X>A/ 89?D2'*/
... k j-’			j Mih fS*	mam-f ■ %kk iMis	,,						_	5L						2>e/ G-//91S&			
															
							PeSM/SK! o*4/?s								
							wro -bo&/{s*/ ZPG-/9*/- }/)£.///*'	•							VR£7/} r*zs)//,//£
							Gczestr. -s r'?sy}£-s°J>£				/7/DOS7/ 2>*o6/£				
mrm				&			7-/?S/T/?£				^				
	*	ZdZUfJJCč 72/sr92//, G-t&H /a/ 2/bi?/)/?///	TOV/?2H/)	?O£O0A//p £>/!/}/) Z/<S/?C	77'V//?C£/,							R£Č*S' o TČ>/<			)
						*V/?PS?2>, 0-T/P7/P						5/A/ /42/9			
tOZOZ*. G-/č//o /■/e/s									N»t,*				9283J7/ zee&ec		
									/tojeesos B29r				s//re 7		
z /r/v£							/RSTt) 7/}P>Cr£							E*Zo7/?	
							HUS//h. -S u^- 7-O							■S v Či/D c ? E	
/~Z>>£/0- y/?/ec E£QS7s«e										rP/HOCr					
										i/cW2se HOZns					
/// ?Ri&£N				ej				sto*- . 7>0£*TJCto9 £>£/4 V*/? 9*4 e//?							m* ZDl/A/t7 ** T£č?G 5S/.
															
								9/STR/J/)							
g9t*r ■se&Osfrf/,			s r/e/>/w			2/p/SO -						P e/ &49U&			
			G-2S<9 c* 7.9												
								pr o 7 O-	7 /STO 5 /?✓///			i/HO- ScovjB	<0//£c 70/07027		
									sV*9Z/				J Oj spre sr PoGc&g /		
«Wf- 'r/tfT/ft,						y/?Po>vj<, ZZOfojCN/ L £&??/									
										PtRVCCJ/					
D£J>9N?£						HZ/&	/OJ)/) 7o BZ/7JC/.							Ton/}	
														Dds/K	
		OZOfržČH* ?#n///Y4	Dčisp//) ✓ e v Z o//								/>££//& z /sove				
			To i/-9>ev/9								Hoz*es<f				
WP#W				G-SOher. 70} £ >7						—'					
				/\TO ,										/ v o-ps r/?/£/?7	
t>0\/47/											CtZSrs? c*ys?				
											hVHi/KSKl				
Sesrqi/Ui	o£*///&//			-						5 to k* ✓ szepupr Ohet/K/					
COLORJEVE INFORMACIJE št. 7/8 (87), leto 8„ avgust 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, Ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. septembra 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Dopisujte
v svoje glasilo!