GOSPODARSKI RAZVOJ ROMUNIJE
Naloge drug«ga petletnega plana, ki se je začel 1. 1956, računajo z uštvarjanjem enotne sociaJisUčne eikonomiikc, v kateri bo na t&in&lju elalnesca taivojii i.Ddustri.je za;?»tovljena preobrazba kmetijstva, lako <la bi> iHK-iali&ličai *ektor do ). 1960 jire-vladat ta.ko Po porršini kakot oo pro;z-vod-oji iza trg.
Lnves-tioijske dajatv« so naine-njene do-kontan.ju prei začetih objpktov im razši-ri.tvi ter obuovi oi>ratujotili • podjetij. Predvseiu hodo pospeševalj veje. za ka-tcre imajo v <«ržavi zagotovljere »uroviu-eke baze. Posebuo pozornoei posvečajo scdai uvaja>nju Dove tclinike, kj nai pri-pomore k zaatnernu povečanju delovne ^torilnos-ti t prihodnjem razdob/u. Zma-čilna za raivoj industrije v dtusera pet-Iefcue.m planu je sprememba v mtenziv-nosii razvoja posameznib njenh vej. Iz-ieana je indu^triia nafte. ki še naprej ohranja svoj prioritetm z.načai ter ie tudi .-.etlai veja z največjimi inveeiicijami. kar je vplivalo tu-di na reznltate. kii iih je ^losejjla. V 1. I95<j je znašala p-oiiTodnja mafte s-koraj lt milijono^ ton. kar j« za v«č kakor 4 milijone ion več, kakor je znašala proizvo<l>n ja v 1. 1933. Pomein-bno inesto una spdai kemična indu-stri ja. ki ii posvečaio vel.iko pozornost sle<1e na bo-srato surovin^ko osnovo. s katcro razpo-lagB. Njen razvoj re UAm«rjen predvsem v maožično protzvfKlnjo ketničnih srnojil in sred«tey proti škodljiTcem za kmetij-stvo, nmetnih vlakm iz rrl-astiČDib mas in d.nipih izdeikov. Posebno pom^mbna ie trsiika. ki p-omeni važno infinstri jsko surovino in io DridobiTatf> v Tptikili koli-einflh v donavsk: deltt. V svrh« njenpffa Ukorišfianl-n sodpluje Romnnija f ^oijsikfv. Vzhodno Nemčijo in Ceškoslmaško pri jjradnfi komfcinata za :zdel<*vao.ie celu-lozc t Braili.
Razvoi 6trojesrra<lnie. ki je v prvem V>etletnem planu doseffla pomernbne re-zultate ter do konea I. 1995 povečala pro-i.zvodnjo na 8>2 % v primerja-vi z 1. 10>8. se omeinie 6«lai v(*čiooma na zjkorišča-nje sedanjib zmoglii-vosli. Prav tako mo-ramo pripoTnTiiti. da se v invMticiiah za 1. 195? določa prioriteta za težko i-Ddtj^tri-jo, a prav tako h-itre.fši razvoi lahke in ž.i-vilsike indfti«trije ter kmetijslva.
V kmetijstvu so po 1. 195', ko so storili mkpepe za odpravo disproporce^ v raz-raerja do industriTe, doserfi pomembneiše rezultaite. V 1. 19^4 ip nridelek žifa pre-segel pri<ie!e-k iz I. 1958. 1. 1995 Da se je povefal m. 12 milijonor ton.
Naloge d"rn?esa petlettiefa pkna po-stavljajo kot smoter znatno e»večan.[e prodzv<xtn je za tr?. posebmo v socieJis^ič-nem sektorim. ki mora do konca 1. 1960 pridelati 60 <k> 70 % v«« proizvodink if-t'r», kar ie treba <k>seči ve^iooma r •več-jitn hekfars'kim pridelikom. Tef n«lo?ii t>ri-l>i<!UT€TO sedai po ukinitv; odkooa T>ri ˇ«-čitii kmetii^kih pridelk<rr še večii DOinen. Dosifi obspsra sociali«fični sektor približ-no +1 od«iat.kov pknpne povrSin« in pri-bližmo 28 odstotkov sfcniptieea šteTila knvetikih  pw;podarsteT.
Pričakujejo. da bodo dosl-ej doseženi rezultati in ukrepi. ki so iih v 7.adn]em času stori-li. da bi sprostiti in poceniH državnt aparat. povečali pristojnosti pod-jetii in i^.bolišali UDravlyani<? f>spodar-itra 5ploh. nsodmo vr>HvaIi na izpolnitev iKHslavljcnih naloe. ne sarao sle^e dovc-čauja proizvodnje, temveč tnd: n» us<va-ritfvv bolfžih raaterialnih žiTljenjsViti oo-gojev.                                                   L. J.