Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 1 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 34, 2024, 1, pp. 1-132, Koper 2024 ISSN 1408-5348 KOPER 2024 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 34, 2024, 1 UDK 009 ISSN 1408-5348 e-ISSN 2591-1775 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 34, leto 2024, številka 1 e-ISSN 2591-1775 UREDNIŠKI ODBOR/ COMITATO DI REDAZIONE/ BOARD OF EDITORS: Roderick Bailey (UK), Gorazd Bajc, Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), Aleksandr Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), Darko Darovec, Devan Jagodic (IT), Aleksej Kalc, Urška Lampe, Avgust Lešnik, John Jeffries Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Vesna Mikolič, Luciano Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), Andrej Rahten, Žiga Oman, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Boštjan Udovič, Žiga Oman, Veronika Kos Prevajalka/Traduttrice/Translator: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/ Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o. Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente© Sedež uredništva/Sede della redazione/ Address of Editorial Board: SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si Redakcija te številke je bila zaključena 31. 03. 2024. Sofinancirajo/Supporto finanziario/ Financially supported by: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno. Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR. Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ). To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a Creative Commons BY-NC 4.0. Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si. Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/. The submission guidelines and all articles are freely available in color via website https://zdjp.si/en/. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Karmen Šterk: Gossiping Going South: Anthropological Insights into Gossip on a Dalmatian Island .............................................. 1 Il pettegolezzo che va a sud: Approfondimenti antropologici sul gossip in un’isola dalmata Senčna stran govoric: antropološka perspektiva opravljanja na dalmatinskem otoku Simona Kukovič, Paul James Pope, Hope Dewell-Gentry & Miro Haček: Exploring the Demographics of Conspiratorial Beliefs About Covid-19 in the United States and European Union: A Case Approach ..................................................... 17 Esplorare i dati demografici delle credenze cospiratorie sul covid-19 negli Stati uniti e nell’Unione europea: Un approccio a casi specifici Raziskovanje demografije zarotniških prepričanj o covid-19 v Združenih državah Amerike in Evropski uniji: študiji primerov Nika Ferbežar & Alja Kopinič: Za trans otroke gre: integrativni pregled literature o izkušnjah trans mladih z vzgojno-izobraževalnim sistemom ........................ 29 Alunni e alunne transgender: revisione integrativa della letteratura sulle esperienze dei giovani transgender nel sistema educativo Transgender Students: An Integrative Review of the Literature on Trans Youth’s Experiences With the Educational System Otto Gerdina & Slavko Kurdija: Ageism in Slovenia: Assessing Differences between 2008 and 2022 ........................................ 45 L’ageismo in Slovenia: Valutazione delle differenze tra il 2008 e il 2022 Starizem v Sloveniji: ocenjevanje razlik med letoma 2008 in 2022 Marko Savić & Todor Lakić: Rethinking Debt-Trap Diplomacy: A Case Study of Montenegro’s Debt to China .................................................................. 59 Ripensare la diplomazia della trappola del debito: Uno studio di caso sul debito del Montenegro nei confronti della Cina Ponovni razmislek diplomacije dolžniške pasti: študija primera dolga Črne gore do Kitajske Andrej Lovšin: Vključevanje Slovenije v zvezo Nato: prispevek obrambnega in zunanjega ministrstva ............................................................... 75 Adesione della Slovenia alla NATO: Contributo del Ministero della difesa e degli affari esteri Slovenia Joining Nato: Contribution of the Ministry of Defense and Foreign Affairs Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS UDK 009 Volume 34, Koper 2024, issue 1 ISSN 1408-5348 e-ISSN 2591-1775 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Dijana Vučković & Marjan Premović: Understanding the Meaning of Traditional Fairy Tales in Contemporary Educational Context – Teaching for Critical Thinking ..................................................... 95 Comprendere il significato delle fiabe tradizionali nel contesto educativo contemporaneo – insegnamento per il pensiero critico Razumeti pomen ljudskih pravljic v kontekstu sodobnega učenja – učiti za kritično razmišljanje Alen Žunić: Hotelsko-turistička arhitektura Aleksandra Dragomanovića na Jadranu i refleksije nizozemske projektantske škole u Hrvatskoj ............................. 111 The Hotel and Tourism Architecture of Aleksandar Dragomanović on the Adriatic and Reflections of the Dutch School of Architecture in Croatia Hotelska in turistična arhitektura Aleksandra Dragomanovića na Jadranu in refleksije Nizozemske oblikovne šole na Hrvaškem Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 133 Indice delle foto di copertina ................................. 133 Index to images on the cover ................................. 133 75 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 received: 2023-07-07 DOI 10.19233/ASHS.2024.06 VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA Andrej LOVŠIN Stopniška pot 1a, 6320 Portorož, Slovenija e-mail: andrej.lovsin@yahoo.com IZVLEČEK Članek predstavi proces vključevanja Slovenije v zvezo Nato v obdobju 1999–2004 ter pregled dejavnosti in korakov ministrstva za obrambo in ministrstva za zunanje zadeve, ki so Sloveniji omogočili dosego cilja – vključitev v zvezo Nato. V tem obdobju je Slovenija intenzivno mednarodno sodelovala na obrambnem in zunanjepolitičnem področju, hkrati pa aktivno preoblikovala nacionalni varnostni sistem po letnih nacionalnih programih za članstvo in akcijskih načrtih za včlanitev v zvezo. Pozitiven izid referenduma o članstvu v zavezništvu je kljub nasprotova- nju določenega dela politike, civilne družbe in akademskega sveta zagotovil legitimno podporo javnosti. Ključne besede: zveza Nato, Slovenska vojska, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za zunanje zadeve, letni nacionalni program za članstvo, akcijski načrt za članstvo v Natu ADESIONE DELLA SLOVENIA ALLA NATO: CONTRIBUTO DEL MINISTERO DELLA DIFESA E DEGLI AFFARI ESTERI SINTESI L‘articolo presenta il processo di adesione della Slovenia alla NATO nel periodo 1999–2004, nonché una panoramica delle attività e dei passi compiuti dal Ministero della Difesa e dal Ministero degli Affari Esteri, che hanno consentito alla Slovenia di raggiungere l‘obiettivo di aderire alla NATO. Durante questo periodo, la Slovenia ha collaborato intensamente a livello internazionale nel campo della difesa e della politica estera, trasformando allo stesso tempo attivamente il sistema di sicurezza nazionale secondo i programmi nazionali annuali per l’adesione e i piani d’azione per l’adesione alla federazione. L‘esito positivo del referendum sull‘adesione all‘alleanza, nonostante l‘opposizione di una certa parte della politica, della società civile e del mondo accademico, ha assicurato il legittimo sostegno pubblico. Parole chiave: NATO, Forze armate slovene, Ministero della Difesa, Ministero degli Affari esteri, Programma nazionale annuale di adesione, Piano d’azione per l’adesione alla NATO 76 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 UVOD Namen članka je prikazati in komentirati proces vključevanja Slovenije v zvezo Nato. Proces se je sto- pnjeval v obdobju od leta 1999 do leta 2004, zaznamo- vanega z dejansko vključitvijo v zavezništvo. Pogojevan je bil s sprejemom ustrezne zakonodaje, prilagoditvijo obrambno-varnostnega sistema standardom zveze Nato, uresničevanjem letnih akcijskih načrtov za članstvo v zvezi Nato in demokratičnim procesom odločanja o včlanitvi. Zveza Nato je v obdobju po vključitvi Slovenije v letu 2004 v svoje vrste sprejela še več držav, danes šteje 32 članic. Širitve na vzhod in želje Ukrajine po članstvu v zvezi pa Ruska federacija ni sprejela z naklonjenostjo. Spor o namerah Ukrajine glede članstva v zavezništvu in njenih notranjih regijah je 24. februarja 2022 pripeljal do ruske agresije na Ukrajino, ki je prerasla v vojno, v kateri sta na ukrajinski strani z vojaško pomočjo posre- dno angažirani zveza Nato in Slovenija. Zveza Nato je prav zaradi tega spopada ponovno dobila težo, saj sta državi, kot sta Švedska in Finska, v letu 2022 izrazili željo po priključiti zavezništvu. Finska in švedska pri- ključitev sta bili že realizirani. Zveza Nato je politično-obrambna meddržavna organizacija in kot taka proizvod hladne vojne, ki želi k svojim osnovnim nalogam, ohranjanju ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in kolektivne obrambe, dodati nove. Te so povezane z radikalnimi geostrateškimi, geopolitičnimi in geoekonomskimi spremembami v mednarodni skupnosti po koncu hladne vojne (1990), z razpadom bipolarnega mednarodnega sistema, razpa- dom nekaterih večnacionalnih držav (Jugoslavije, Sov- jetske zveze, Češkoslovaške), razširitvijo tržnega gospo- darstva na svetovni ravni, in v smislu širitve zavezništva na nove članice predstavljajo izziv za vse, obstoječe članice zavezništva in države, ki sprejmejo katero od mogočih oblik sodelovanja preko programa Partnerstvo za mir (PzM) pa vse do polnopravnega članstva v Natu. V tako nepredvidljivem mednarodnem varnostnem okolju si je morala novonastala slovenska država pri- dobiti mednarodnopravno subjektiviteto in si zagotoviti obrambni vidik svoje suverenosti. Odločitev slovenskega političnega razreda za vključitev države v evroatlantske integracijske procese je dobila podporo državljanov na izvedenih referendumih 23. marca 2003. Čeprav je v Evropsko unijo (EU) in zvezo Nato vstopala Republika Slovenija z vsemi svojimi institucijami, pa sta imeli v tem procesu na izvršilni ravni glavno vlogo zlasti dve ministrstvi – ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. V članku želim ugotoviti, ali je bila ta vloga res tako pomembna, zato bom skušal odgovoriti na naslednji raziskovalni vprašanji: Kakšno vlogo je v procesu vključevanja Slovenije v zvezo Nato odigralo Ministrstvo za obrambo RS in kakšno Ministrstvo za zunanje zadeve RS? Pri preučevanju procesa vključevanja Slovenije v zvezo Nato sem uporabil naslednje znanstvene metode: deskripcijo, analizo, sintezo in kompilacijo. Članek je strukturno razdeljen na uvod, dve poglavji s pregledom aktivnosti obrambnega in zunanjega ministrstva pri vključevanju v zvezo Nato, poglavje, ki preučuje odnos družbe in politike do tega vprašanja, ter zaključek. AKTIVNOSTI OBRAMBNEGA MINISTRSTVA PRI VKLJUČEVANJU SLOVENIJE V ZVEZO NATO OD LETA 1999 DO LETA 2004 Usmeritve, ki zadevajo nacionalno varnost Republike Slovenije, so bile zapisane v Resoluciji o strategiji naci- onalne varnosti RS, sprejete v državnem zboru decem- bra 1993 (Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, 1993), in v dopolnitvah resolucije leta 1994 z jasno izraženim ciljem vključitve v zvezo Nato in Zahodnoevropsko unijo (Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, 1994). Temu cilju približevanja zavezništvu je obrambno-varnostni sistem Slovenije sledil do prve širitve zveze Nato v letu 1999, v kateri so bile povablje- ne Poljska, Češka in Madžarska. V prvem krogu širitve Slovenija ni bila povabljena v zavezništvo, zato pa se je s še večjo intenzivnostjo prilagajanja obrambnega sistema in zakonodaje trudila za sprejetje v drugem krogu. Ta se je z normativnega vidika skliceval na 10. člen Severnoatlantske pogodbe (Priročnik o zvezi Nato, 2001, 539), najpomembnejšo vlogo pa so igrali politični dejavniki. Kot del razvoja zveze Nato na področju še tesnejšega sodelovanja z državami nečlanicami zave- zništva na vojaškem področju se je na vrhu zveze Nato v Bruslju januarja 1994 odprla pot programu Partnerstvo za mir. Sprejet je bil skupaj z bruseljsko deklaracijo, ki je omogočila širitev zveze z novimi državami iz vzhodne Evrope (Grizold, 1999, 79; 2022). Vanj so bile povabljene vse partnerske države Severnoatlantskega sveta za sodelovanje in države članice Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Objavljen je bil tudi okvirni dokument Partnerstva za mir (Priročnik o zvezi Nato, 2001, 474). Po podpisu okvirnega dokumenta med Slovenijo in zvezo Nato so se začela pogajanja o področjih in oblikah obrambnega sodelovanja, ki so bila podlaga za individualni program Partnerstva za mir. Dokument je na sedežu zavezništva v Bruslju podpisal takratni pred- sednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek. Formalno je proces nadzoroval Severnoatlantski svet za sodelovanje, v dejanskem operativnem smislu pa je nad procesom bdel politično-vojaški nadzorni odbor pod predsedovanjem namestnika generalnega sekretarja zveze Nato. Organ je skupaj s predstavniki partnerske države oblikoval letni delovni program in individualni program Partnerstva za mir ter spremljal njuno uresni- čitev. Praktično izvajanje programov in vojaških vaj 77 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 je bilo v pristojnosti koordinacijske celice s sedežem v Monsu. V okviru Partnerstva za mir je bil januarja 1995 vzpostavljen proces načrtovanja in ocenjevanja. Program je zvezi Nato omogočil svojevrstno preobrazbo iz zaprte vojaške zveze zahodnih držav v odprt proces zbliževanja z novimi državami, potencialnimi članicami zavezništva. Vanj so bile vključene države, ki so bile še do pred nekaj leti več desetletij onkraj »železne zave- se«, pa tudi države, ki niso bile blokovsko opredeljene. Črtal je delitve, vzpostavljene med hladno vojno (Gri- zold, 1999, 81; 2022). Maja 1997 je bil na zasedanju Severnoatlantskega sveta v Sintri na Portugalskem ustanovljen Evroatlantski partnerski svet, ki je nasledil Severnoatlantski svet za sodelovanje, z namenom doseganja boljšega sodelovanja v okviru Partnerstva za mir zveze Nato (Priročnik o zvezi Nato, 2001, 495). Leta 1997 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Deklaracijo o vključevanju v zvezo Nato. Po kakšni poti bo šla Slovenija kot novonastala država na obrambno-varnostnem področju, je bilo eno od pomembnejših političnih vprašanj. Sistem kolektivne obrambe (Grizold, 1998, 11; 2022) je bil ena od možnosti, za katero se je v nadaljnjem razvoju odločila slovenska obrambna politika. Na voljo so bile tudi druge opcije, denimo popolna naslonitev na lastne oborožene sile s članstvom v Organizaciji združenih narodov, pridobitev statusa oborožene nevtralnosti, dvostranski varnostni sporazum z močnejšo državo, vključitev v evroatlantske varnostne strukture Zahodno- evropske unije, Evropska unija, Nato in kombinacija več zadev (Grizold, 2022). Leta 1994 se je s pristopom k programu Partnerstva za mir začela pot pridruževanja Natu, ki se je končala 29. marca 2004, ko je Slovenija postala petindvajseta polnopravna članica zveze Nato (Šteiner, 2015, 46). Po sprejetju Deklaracije o vključe- vanju v Nato v državnem zboru leta 1997 je predsednik države Milan Kučan podpisal ukaz o ustanovitvi misije Republike Slovenije pri Natu, vendar Slovenija še ni bila povabljena k pristopnim pogovorom za članstvo (Sotlar et al., 2020, 15). Za to obdobje je značilno intenzivno mednarodno sodelovanje, katerega težišče je bilo približevanje zvezi Nato, Evropski uniji, sodelovanje s sosednjimi državami na področju obrambe in sodelovanje v mednarodnih mirovnih operacijah. Že v letu 1999 so bili podpisani splošni sporazumi o sodelovanju na področju obrambe med Slovenijo in naslednjimi državami: Portugalsko, Madžarsko, Nizozemsko, Estonijo in Grčijo. Opravlje- nih je bilo 21 obiskov obrambnih ministrov, Slovenijo pa so obiskali obrambni ministri Kanade, Portugalske, Poljske, Nizozemske, Slovaške, Češke in Italije (Poročilo o delu MO RS, 1999, 2). V procesu načrtovanja in oce- njevanja so 27 ciljev povezljivosti razširili za dva, spre- jetih je bilo osem začetnih partnerskih ciljev. Pripadniki Slovenske vojske so februarja 1999 začeli sodelovati v operaciji »Joint Forge« v Bosni in Hercegovini z vodom vojaške policije. Maja 1999 je v operaciji mednarodnih sil v Albaniji Slovenska vojska sodelovala z bataljonsko sanitetno postajo. 15. brigada vojaškega letalstva je nadaljevala sodelovanje v operaciji stabilizacijskih sil v Bosni in Hercegovini in v mirovni operaciji Organizacije združenih narodov na Cipru – z do 30 vojaki v skupini (Poročilo o delu MO RS, 1999, 4). Okrepljeno je bilo vojaško predstavništvo stalne misije Republike Slovenije pri zvezi Nato. Zlasti je bilo razvidno sodelovanje z Združenimi državami Amerike v okviru programa vojska vojski, bilateralnega sodelovanja in Partnerstva za mir. Pod okriljem individualnega partnerskega programa je bilo v obravnavanem obdobju izvedenih 132 različnih aktivnosti. Aktiven je bil verifikacijski center Slovenske vojske, ki je organiziral predstavitev vojaških objektov in novouvedene oborožitve (tanka T  55  S1 in havbic H 155-mm) za opazovalce iz 21 držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Izvedena je bila eval- vacija pri oboroženih silah Hrvaške in Italije. Slovenija je leta 1999 sprejela evalvacijo od Slovaške. V skladu z zaključki vrha zveze Nato v Washingtonu je bil v pripravi akcijski načrt za vključevanje v zvezo (Poročilo o delu MO RS, 1999, 5). Na vrhovnem zasedanju Nata v Washingtonu je bil leta 1999 sprejet akcijski načrt, v katerem je bila vklju- čena tudi Slovenija. S tem mejnikom se je končalo prvo obdobje na slovenski poti v Nato. Programi Partnerstva za mir in zlasti proces načrtovanja in ocenjevanja so v šestih letih zaznamovali tranzicijski proces in prispevali k spoznanju, da bo treba v nadaljevanju izvesti še več temeljitejših sprememb. Skladno z akcijskim načrtom, ki je predstavljal program, s katerim je Nato opredelil predvideno stanje prihodnje članice, je Slovenija od leta 1999 pripravljala letne nacionalne programe za članstvo. Nacionalni programi so obsegali pet področij: (1) političnoekonomske zadeve, (2) obrambno-vojaške zadeve, (3) varnostne zadeve, (4) pravne zadeve in (5) finančne zadeve (Šteiner, 2015, 83). Letni nacionalni programi so nastajali v posebnem postopku dialoga z Natom, na podlagi katerega si je država za omenjena področja določila cilje, izvedbene naloge in roke zanje ter se tako približala predvidenemu stanju in znotraj tega postavljenim standardom. Program aktivnosti po področjih in ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev in uresničevanju nalog je oblikovala država sama, zveza Nato pa je skrbela za oblikovanje ocene napredka in njeno potrditev pri pristojnem delov- nem telesu ter na politični ravni. Posebno delovno telo je bil odbor za pregled obrambe, politični organ pa je bil Evroatlantski partnerski svet. Če proces načrtovanja in ocenjevanja primerjamo s procesom sprejemanja ter ocenjevanja akcijskih načrtov, lahko pri zadnjem opazimo višjo stopnjo zahtevnosti in tudi odgovornosti, čeprav je bilo v izvedbenem delu veliko podobnosti (Šteiner, 2015, 84). V letu 2000 si je ministrstvo za obrambo pod vod- stvom ministra dr. Antona Grizolda, ki je v tem letu nastopil mandat, kot prioritetni cilj zastavilo doseči vse 78 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 standarde zveze Nato na področju organizacije obramb- nega sistema, zakonodaje in začetka demokratičnega procesa za vstop v zavezništvo (Grizold, 2023). Za doseganje tega cilja so bili pripravljeni planski doku- menti za leta 2001, 2002 in 2003. Naj poudarim nekaj strateških ciljev ministrstva za obrambo: izboljšanje in popolnitev kadrovske strukture Slovenske vojske, po- večanje pripravljenosti Slovenije na obrambno-voja- škem področju za vključitev v Nato in na sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki (Letno poročilo MO RS, 2001, 3). V državnem zboru je bil leta 2001 sprejet temeljni konstitutivni in razvojni dokument Resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki ga je skupaj z drugimi resorji pripravilo ministrstvo za obrambo. V resoluciji so bili opredeljeni temeljni in strateški cilji države, ocenjene so bile spremembe v varnostnem okolju in določene usme- ritve politik, ki sestavljajo politiko nacionalne varnosti. Razčlenjene so bile struktura sistema nacionalne varno- sti in temeljne usmeritve za razvoj ključnih treh pod- sistemov (obrambnega, varnostnega ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami). Na tej podlagi je bil sprejet nov Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je nadomestil program iz začetka leta 2000. Določal je temeljne usmeritve in rešitve za nadaljevanje preoblikovanja Slovenske vojske in konec tega procesa v obdobju do leta 2007, nekatere usmeritve so bile določene do leta 2010. Vlada Republike Slovenije je konec leta 2001 sprejela Obrambno strategijo Republike Slovenije in na tej podlagi pripravila spremembe drugih doku- mentov in normativnih rešitev (Letno poročilo MO RS, 2001, 11; 2002, 9). Ministrstvo za obrambo je tudi leta 2002, ki se je končalo z vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pra- gi, nadaljevalo neposredne priprave za vključitev v Nato, skladno z opredelitvami v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti. Ta je jasno opredeljevala strateško usmeritev Slovenije, da postane članica Nata in EU, zato je tudi nacionalna varnostna politika bila oblikovana na domnevi o prihodnjem članstvu v zvezi, k čemur je bilo usmerjeno preoblikovanje nacionalnega varnostnega sistema. Dejavnosti za vključevanje v Nato in skupno evropsko varnostno in obrambno politiko so potekale na dvostranskih in večstranskih področjih (Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelo- vanje v Evropi, Pobuda za sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo miru, Pobuda za sodelovanje obramb- nih ministrstev Jugovzhodne Evrope, Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo in drugih). Posebna pozornost se je posvečala seznanjanju slovenske javnosti z na- menom pridobivanja podpore za članstvo Slovenije v Natu (Letno poročilo MO RS, 2001, 24–25). Na obrambnem področju so se leta 2002 začeli pro- cesi, ki so povzročili korenite spremembe v obrambnem sistemu. Odvijalo se je delo pri projektu Strateški pre- gled obrambe, katerega temeljni namen je bil pregled stanja obrambe na področjih reorganizacije Slovenske vojske in ministrstva za obrambo, profesionalizacije vojske, graditve soglasja na obrambnem področju ter zagotovitve obsežne skupne vizije prihodnjih obramb- nih potreb Republike Slovenije in nalog obrambnih sil. Rezultat projekta je omogočil podlago za pripravo akcij- skega načrta obrambnih reform do leta 2010, splošnega dolgoročnega programa Slovenske vojske do leta 2015 in srednjeročnega obrambnega programa za obdobje 2004–2009 ter sintezo dejavnosti vključevanja v zvezo Nato (Letno poročilo MO RS, 2002, 12). V skladu s smernicami za delo ministrstva za obrambo do leta 2004 in prednostnimi nalogami za leto 2002 so bile sprejete spremembe in dopolnitve za delo ministrstva za obrambo, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 47/02) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti (Ur. l. RS, št. 86/02). Predstavljale so norma- tivne podlage za preoblikovanje Slovenske vojske, spre- membo sistema njenega popolnjevanja in prilagoditev državne zakonodaje za prevzemanje obveznosti pri izvajanju skupne obrambe z zavezniškimi državami. V spremenjen Zakon o obrambi so bile vključene številne novosti. Zakon določa, da Slovensko vojsko sestavljajo sile za posredovanje in glavne ter dopolnilne sile, poleg tega določa tudi njihovo namembnost (Zakon o spre- membah in dopolnitvah zakona o obrambi, št. 47/02, 40. člen). Spremembe so omogočile pravno podlago za uvedbo prostovoljne službe v rezervni sestavi, kar je bil pomemben del sprememb v sistemu popolnjevanja ob prehodu na poklicno vojsko. Na novo je bilo urejeno opravljanje vojaške službe zunaj države v miru, ki jo opravljajo poklicni pripadniki – vojaške in civilne osebe, zaposlene v Slovenski vojski ali na ministrstvu za dolo- čen ali nedoločen čas ali le za posamezno misijo (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi, št. 47/02, 47., 48. b in 48. c člen). Zakon je na novo uredil vojaško obrambo zunaj države. Ob povečani nevarnosti napada na državo ali neposredni vojni nevarnosti lahko v skladu z odločitvami državnega zbora in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami vojaško službo pri vojaški obrambi zunaj države poleg pripadnikov poklicne sesta- ve opravljajo tudi pripadniki vojne sestave. Te določbe so postale uresničljive z vključitvijo v zvezo Nato. Voja- ška obramba ni opredeljevala sodelovanja v operacijah v podporo miru, v katerih je Slovenija sodelovala že kot članica Organizacije združenih narodov, Partnerstva za mir ali je nameravala v prihodnje sodelovati kot članica zveze Nato (Letno poročilo MO RS, 2002, 15). Strukturne spremembe v Slovenski vojski Na ministrstvu za obrambo so proti koncu leta 2003 zaradi številnih sprememb, ki so se zgodile na obrambnem področju, pripravili Strateški pregled obrambe. V dokumentu so opisali pregled stanja na področju obrambnih reform, ocenili varnostno okolje, 79 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 razvoj varnostnega sistema in opisali cilje nacionalne varnostne politike. Predstavljal je temelj splošnega dolgoročnega razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015 ter srednjeročnega programa za obdobje 2005–2010. Strateški pregled obrambe je bil tudi osno- va za spremembe Zakona o obrambi in številne reorga- nizacije in racionalizacije na ministrstvu za obrambo. V letu 2003 je prišlo do sprememb in dopolnitev pod- zakonskih predpisov, potrebnih za izvajanje Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 47/02) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti (Ur. l. RS, št. 86/02), spre- jetih leta 2002. Z uvajanjem sprememb, izhajajočih iz noveliranega zakona, je bila v sestavo Slovenske vojske uvedena kategorija vojaških uslužbencev, po- sebna skupina vojaških oseb za opravljanje pravnih, kadrovskih, finančnih, tehničnih in nekaterih drugih del, potrebnih za dejavnost Slovenske vojske. Njihove naloge ter zahtevano izobrazbo in stopnje je uredila Uredba o vojaških uslužbencih (Ur. l. RS, št. 54/03). Z Uredbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka so bili opredeljeni splošni pogoji služenja vojaškega roka in vse podrobnosti, ki zadevajo prostovoljce na slu- ženju v Slovenski vojski. Z dopolnitvijo Pravil službe Slovenske vojske so se uredila statusna in delovnoprav- na vprašanja vojaške službe ter prehoda na poklicno vojsko s pogodbeno rezervo. Z Zakonom o obrambi je bila povezana tudi izdaja Uredbe o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme. Zaradi razvoja in reform obrambnega sistema je bila sprejeta Uredba o organizaciji in delovanju upravnih zvez (Letno poročilo MO RS, 2004, 11). Skladno z zahtevami predlagane nove strukture Slovenske vojske je bilo načrtovano bistveno povečanje poklicne sestave. S 4134 pripadnikov stalne sestave ob koncu leta 2000 naj bi se ta povečala na približno 5300 pripadnikov leta 2004 ter končno število 7100 leta 2010. Od leta 2002 do leta 2010 naj bi načrtovana končna Tabela 1: Zaposlitve na Ministrstvu za obrambo RS in v Slovenski vojski (Ministrstvo za obrambo RS, dopis/informacija MO z dne 28. 9. 2023). MORS 31.12.1999 31.12.2000 31.12.2001 31.12.2002 31.12.2003 31.12.2004 1911-NOE MORS 1560 1454 1428 1425 1163 1155 1912-URSZR 69 86 87 84 324 338 1913-IRSVNDN 62 64 63 61 67 67 1915-IRSO 20 18 SKUPAJ 1691 1604 1578 1570 1574 1578 1914-GŠSV 4393 4873 5043 5583 6376 6944 SKUPAJ MORS 6084 6477 6621 7153 7950 8522 Graf 1: Zaposlitve na Ministrstvu za obrambo RS in v Slovenski vojski (Ministrstvo za obrambo RS, dopis/informacija MO z dne 28. 9. 2023). Tabela 2: Delež obrambnih izdatkov v obdobju od leta 1999 do 2004 (Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). 1999 2000 2001 2022 2003 2004 Sprejeti FN v EUR 237631544 255541453 284527106 292432799 329592358 364715675 Realizacija FN v EUR 237392877 237903390 286119963 291250512 321075010 357884342 Obrambni izdatki v EUR 258012473 247382807 303438845 347230063 369466567 396188010 Delež OI v % BDP 1,21 1,12 1,3 1,39 1,41 1,43 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 1999 2000 2001 2002 2003 MORS GŠSV Graf 1: Zaposlitve na Ministrstvu za obrambo RS in v Slovenski vojski (Vir: Ministrstvo za obrambo RS, dopis/informacija MO z dne 28. 9. 2023). MORS 31.12.1999 31.12.2000 31.12. 01 31.12.2002 31.12.2003 31.12.2004 1911-NOE MORS 1560 1454 1428 1425 1163 1155 1912-URSZR 69 86 87 84 324 338 1913-IRSVNDN 62 64 63 61 67 67 5-I O         20 18 SKUPAJ 1691 1604 1578 1570 1574 1578 1914-GŠSV 4393 4873 5043 5583 6376 6944 SKUPAJ MORS 6084 6477 6621 7153 7950 8522 Tabela 1: Zaposlitve na Ministrstvu za obrambo RS in v Slovenski vojski (Vir: Ministrstvo za obrambo RS, dopis/ informacija MO z dne 28. 9. 2023). 80 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 struktura stalne sestave obsegala 1350 častnikov, 1850 podčastnikov in 3850 vojakov. Pričakovalo se je tudi zmanjšanje števila civilnega osebja s 735 na 610 usluž- bencev. Formacija Slovenske vojske se je od leta 2002 do leta 2004 zmanjšala s 47.000 na največ 26.000 pripadni- kov. Vojska se je prestrukturirala v enote poklicne sestave (A-ešalon), enote rezervne sestave z mirnodobnim jedrom (B-ešalon) in enote rezervne sestave (R-ešalon). Poudarek je bil na povečanju poklicne sestave oziroma izgradnji sil za posredovanje (Letno poročilo MO RS, 2002, 22). Iz grafa in tabele je razvidno, da se je profesionalna sestava Slovenske vojske v obdobju 1999–2004 s 4393 (1999) pripadnikov povečala na 6944 pripadnikov (2004) oziroma za 2551 pripadnikov. S tem povečanjem so bili izpolnjeni kadrovski načrti popolnjevanja Slovenske vojske. Delež obrambnih izdatkov se je tudi v naslednjih letih gibal med 1,3 in 1,4 odstotka, kar je krepko manj od cilja, ki je pri 2 odstotkih. Slovenija se tako že vse od vključitve v zavezništvo sooča s potrebo po zagotavljanju svoje vero- dostojnosti pri izpeljavi zavez, danih zvezi Nato. Na osnovi Zakona o spremembah in dopolnitvah zako- na o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 86/02, 37. in 62. a člen) je prišlo do pomembne zgodovinske spremembe. Zakon v VII. a poglavju govori o opustitvi izvajanja določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru ter njiho- vi ponovni uvedbi (v primeru neposredne ogroženosti države). Sprejet je bil leta 2002 kot posledica odloči- tve Vlade RS pod predsedstvom mag. Antona Ropa o ukinitvi obveznega služenja vojske. Tako se v oktobru 2003 ni izvršil vpoklic nove generacije vojakov na služenje vojaškega roka. S tem se je končalo obdobje naborniške vojske, omogočilo pa se je prostovoljno vojaško usposabljanje. Mednarodno sodelovanje Slovenske vojske Posebej pomembno je bilo v letu 2003 medna- rodno sodelovanje Slovenije, saj je ta iz kandidatke za članstvo v zvezi Nato postala država, ki vstopa v zvezo Nato. Ta sprememba se je začela odvijati spomladi 2003, v praksi pa je pomenila pregled in uresničitev petega, torej zadnjega cikla akcijskega načrta za članstvo v zvezi Nato. K temu se je Slove- nija v političnem smislu zavezala že v pristopnem procesu, zaveze pa je uresničevala po časovnici reform. Skladno z načrti Slovenske vojske je v letu 2003 povečala sodelovanje v mirovnih operacijah   1999 2000 2001 2022 2003 2004 Sprejeti FN v EUR 237631544 255541453 284527106 292432799 329592358 364715675 Realizacija FN v EUR 237392877 237903390 286119963 291250512 321075010 357884342 Obrambni izdatki v EUR 258012473 247382807 303438845 347230063 369466567 396188010 Delež obrambnih izdatkov (OI) v % BDP 1,21 1,12 1,3 1,39 1,41 1,43 Tabela 2: Delež obrambnih izdatkov v obdobju od leta 1999 do 2004 (Vir: Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). Graf 2: Delež obrambnih izdatkov v odstotkih BDP v obdobju od leta 1999 do 2004 (Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). Graf 3: Strinjanje s priza evanji, da Slovenija postane čl nica Nata (Politb rometer december 1998–november 2000) (Letni n cionalni program RS za izvajanje Akcijsk a načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22–23). 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1999 2000 2001 2022 2003 2004 Delež OI v % BDP Delež OI v % BDP 0 10 20 30 40 50 60 70 December (1998) Maj (1999) Junij (1999) Maj (2000) November (2000) NE VEM NE DA 0 10 20 30 40 50 60 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij NE VEM NE DA Graf 2: Delež obrambnih izdatkov v odstotkih BDP v obdobju od leta 1999 do 2004 (Vir: Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). 81 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 stabilizacijskih sil v Bosni in Hercegovini, sil zave- zništva Nato na Kosovu, v mirovni misiji EU v Re- publiki Severni Makedoniji »Concordia« in drugih ter izrazila pripravljenost, da sprejema del bremen pri zagotavljanju miru v regiji. Vse to je potrdila z vključitvijo v operacijo mednarodnih varnostnih podpornih sil v Afganistanu. S tem je pokazala, da je sposobna prevzemati obveznosti, ki jih prinaša članstvo v zvezi Nato. Potrditev prave poti in ure- sničevanja nalog iz časovnice se je pokazala na zasedanju Višjega razširjenega političnega odbora zveze Nato 21. oktobra 2003 v Bruslju. Tema za- sedanja so bili pregled izvedbe nalog in napredka pri uresničevanju akcijskega načrta za članstvo v zvezi Nato, pregled časovnice za izvedbo reform in obravnava akcijskega načrta 2003–2004. Slovenija je bila na vseh področjih, zahtevanih v okviru akcij- skega načrta, pozitivno ocenjena. V letu 2003 se je vključila v delo odborov, pododborov in delovnih skupin zveze Nato (Letno poročilo MO RS, 2004, 42). Vključevanje v Evrop- sko unijo je v letu 2003 za ministrstvo za obrambo pomenilo vključevanje v evropsko varnostno in obrambno politiko. Pri tem je izhajalo s stališča, da sta obe organizaciji med seboj povezani in se vsebinsko dopolnjujeta kot pomembna člena pri zagotavljanju evropske varnosti. Slovenija je imela do polnopravnega članstva v Evropski uniji status aktivne opazovalke v njenih telesih, prisotna je bila na zasedanjih večine delovnih skupin. Vse to so bili koraki, ki jih je v letu 2003 naredila proti Evropski uniji. Vse od podpisa pristopne pogodbe 16. aprila 2003 v Atenah se je predstavljala kot dejaven člen pri oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike. Med drugim je sodelovala pri vsebinskem oblikovanju evropske varnostne strategije (Letno poročilo MO RS, 2004, 43). AKTIVNOSTI ZUNANJEGA MINISTRSTVA PRI VKLJUČEVANJU SLOVENIJE V ZVEZO NATO OD LETA 1999 DO LETA 2004 Leto 1999 je za ministrstvo za zunanje zadeve zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato pomenilo okrepljeno multilateralno mednarodno sodelovanje. Zvezo Nato so v letu 1999 zaznamovali trije pomembni dogodki. Prvi je bil vrh zveze ob njeni petdeseti obletnici, ki je potekal od 22. do 25. aprila 1999 v Washingtonu; drugi je bila prva oborožena akcija zveze Nato v njeni zgodovini – proti ciljem v Zvezni republiki Jugoslaviji; tretji pa formiranje evropske obrambne identitete in njena institucionalizacija. Zveza Nato je v svoje vrste sprejela tri nove članice – Češko, Madžarsko in Poljsko. Tako se je število članic povzpelo na devetnajst. Novi generalni sekretar je postal dotedanji britanski obrambni minister lord George Robertson. Na vrhu zveze Nato v Wa- shingtonu sta bila sprejeta nov strateški koncept in Pobuda o obrambnih zmogljivostih. Na teh temeljih naj bi se zveza pripravljala na nove varnostne izzi- ve v prihajajočem tisočletju. Po ocenah Slovenije rezultati vrha, še posebej širitve zavezništva, niso bili presenečenje. Vrh se ni ukvarjal z novimi vabili, čeprav je Slovenija naredila vse, da se je pred vr- hom pri vseh zaveznicah izkazala kot verodostojna kandidatka za članstvo. Prav s tem namenom je bil izveden poseben vladni program neposrednih pri- prav za članstvo. Vanj so bili vključeni predsednik vlade, minister za zunanje zadeve in oba državna sekretarja ministrstva za zunanje zadeve (Letno poročilo MZZ, 2000, 63). Razlogi, da Slovenija ni bila sprejeta v prvem krogu širitve, so bili geopolitični, geoekonomski in geostra- teški. Teža Slovenije v mednarodnem prostoru ni bila enaka naši percepciji oziroma je bila veliko manjša od treh večjih in vplivnejših držav (Poljske, Madžarske in Češke). Takšna ocena je prevladala tudi za geopoli- tično, geostrateško in geoekonomsko oceno Slovenije. Glavno besedo pri obeh strateških ocenah so imele ZDA (Grizold, 2023). Prevladala je presoja, da je sprejetje Poljske, Češke in Madžarske v okviru prvega kroga širitve dodana vrednost za članstvo, sprejetje manjše države, kot je Slovenija, pa bi za zvezo Nato predstavljalo breme (Rupel, 2019, 13). Politika odprtih vrat zveze Nato Pomembno je bilo, da je vrh zveze Nato v Washingtonu v svojih sklepnih dokumentih potrdil politiko odprtih vrat za nove članice, kar je oprede- lil v 7. točki washingtonske deklaracije. Zagotovil je nadaljevanje politike, opredeljene v 8. točki madridske deklaracije. Sprejetje treh novih članic ni bilo zadnje dejanje širitvenega procesa. Vrh je potrdil odprtost za nove članice, ki po svojih močeh prispevajo k varnosti in stabilnosti evroatlantskega prostora. V izjavi je bilo opredeljenih devet kandi- datk, v prvi skupini sta bili Romunija in Slovenija. Baltske države so bile v drugi skupini, posebej pa so bile imenovane Bolgarija, Slovaška, Makedonija in Albanija. Vrh zveze je za kandidatke pripravil akcijski načrt za članstvo, ki je omogočil postopno pripravo na članstvo, zveza pa se je s tem zavezala, da bo spremljala proces priprav. Načrt je predvidel, da bo vprašanje širitve ponovno na dnevnem redu najkasneje leta 2002. Med vojaško akcijo zveze Nato proti Zvezni republiki Jugoslaviji je Slovenija dala na razpolago svoj zračni prostor za prelete zavezniških letal. Tako kot drugih devetnajst članic zavezništva je bila obveščena o izvajanju vojaških akcij, ravno tako kot sosednje države – Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Romunija (Letno poročilo MZZ, 2000, 64). 82 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 Čeprav Slovenija leta 1999 ni bila sprejeta v zvezo Nato, je bila med prvimi kandidatkami za na- slednji krog širitve. Sprejela je nacionalni program vključevanja v zvezo, s katerim je utrdila prednosti in odpravila pomanjkljivosti na obrambno-vojaškem področju. S predložitvijo letnega nacionalnega programa je opredelila stanje in načrte za delo na petih področjih akcijskega načrta. Zveza Nato je na podlagi letnega nacionalnega programa za izvaja- nje akcijskega načrta 1999–2000 (7. oktober 1999) in njegove dopolnitve (18. november 1999) oce- nila, da je Slovenija kakovostno vstopila v proces izpolnjevanja. Ocena je bila podana na zasedanju slovenskih izvedencev s posebno izvedensko skupi- no zveze Nato (25. oktobra 1999) in na zasedanju Okrepljenega političnega odbora zveze Nato v sestavi 19 + Slovenija 26. novembra 1999. Mnenje zveze je bilo, da Slovenija izvaja akcijski načrt in si s tem zagotavlja vodilni položaj za članstvo (Letno poročilo MZZ, 2000, 66). Na slovensko pobudo so se v maju leta 2000 v Vilni sestali zunanji ministri držav kandidatk za članstvo v zvezi in podpisali izjavo za skupno delovanje v okviru »vilenske skupine«. Na hu- manitarnem področju sta se povečevali vloga in dejavnost Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga je ustanovila sloven- ska vlada. Sklad je dosegel pomembne rezultate pri čiščenju min v Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Albaniji. V program rehabilitacije je bilo vključe- nih več kot 300 oseb. Za svoje delovanje je skladu uspelo pridobiti donacije iz 23 držav. Slovenija je bila na zunanjepolitičnem področju zelo dejavna tudi v okviru Srednjeevropske pobude, kvadrilate- rale in pri novi regionalni povezavi mediteranskih držav – Jadransko-jonski pobudi. V letu 2000 si je prizadevala za ureditev razmer v regiji. Prav s tem namenom je bila aktivna v Paktu stabilno- sti, v okviru tega in Sveta Evrope je organizirala mednarodno konferenco o medetničnih odnosih in narodnih manjšinah v Jugovzhodni Evropi. Mini- strstvo za zunanje zadeve je nadaljevalo pogajanja za nasledstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zvezna republika Jugoslavija pa je bila novembra 2000 sprejeta v Organizacijo združenih narodov, tako kot preostale naslednice Sociali- stične federativne republike Jugoslavije (Letno poročilo MZZ, 2001, 8–11). Zunanja politika intenzivnega mednarodnega sodelovanja v cilju vstopa v zvezo Nato V letu 2000 je med Slovenijo in zvezo Nato po- tekalo intenzivno sodelovanje. Okvir sodelovanja je predstavljal letni nacionalni program za izvajanje akcijskega načrta 1999–2000. Izvajali so se pripra- ve in usklajevanja ter akcijski načrt 2000–2001. Spomladi leta 2000 je v Slovenijo pripotovala izve- denska skupina zveze Nato, ki je pozitivno ocenila izvajanje prvega akcijskega načrta. Predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in obrambo so v Bruslju na sedežu zveze Nato predstavili dopolnjen letni nacionalni program za izvajanje akcijskega načrta za obdobji 1999–2000 in 2000–2001 (Letno poročilo MZZ, 2001, 109–110). Leto 2001 sta zaznamovala teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 in nato začeta »vojna proti terorizmu«. Ministrstvo za zunanje zadeve je v tem letu nadaljevalo uresničevanje zunanjepoli- tičnih prioritet. Dejavnost diplomacije se je zaradi pospešenega približevanja EU in zvezi Nato okre- pila na področju bilateralnega in multilateralnega sodelovanja. Slovenija je do konca leta »zaprla« 26 poglavij pogojev za vključitev v Evropsko unijo in se s tem uvrstila na prvo mesto med kandidatkami za vstop. Po načrtu naj bi se pogajanja o vključitvi končala v letu 2002, sprejem v polnopravno član- stvo pa je bil predviden v letu 2004. Tudi na podro- čju vključevanja v zvezo Nato je bila Slovenija na vodilnem položaju med kandidatkami za članstvo v organizaciji. Visoko sta bili ocenjeni izvedba ak- cijskega načrta v preteklem letu in priprava novega načrta. Slovenija je veliko prispevala k vzposta- vitvi varnosti v regiji z vključevanjem svojih sil v operacije sil zavezništva Nato in začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu. Uspešno je izvajala naloge Partnerstva za mir in bila dejavna v okviru »vilenske skupine«. V letu 2001 je bila gosti- teljica ameriško-ruskega vrha, srečanja ameriškega predsednika Georgea Busha in predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina (Letno poročilo MZZ, 2002, 5–8). Slovenija, in s tem njen zunanjepolitični apa- rat, si je zadala za cilj zagotoviti članstvo države v zvezi Nato in ga zasledovala tudi v letu 2001. Po takratni oceni ministrstva za zunanje zadeve je bilo pričakovati, da bo v naslednji krog širitve povabljena že na prihodnjem vrhu zveze Nato v Pragi – novembra 2002. Pričakovanja so temeljila na delujoči demokraciji, tržnem gospodarstvu, demokratičnem nadzoru nad oboroženimi silami, spoštovanju človekovih pravic in urejenih od- nosih s sosednjimi državami. Določeno težo sta predstavljala tudi geografska lega med dvema čla- nicama zveze Nato, Italijo in Madžarsko, in pomen komunikacij z Jugovzhodno Evropo. Slovenija je bila zelo dejavna v operacijah v podporo miru pod vodstvom zveze Nato v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. V letu 2001 je izpolnila vse cilje in naloge s področja vključevanja v zavezništvo ter uspešno zaključila akcijski načrt 2000–2001. Pripravljen je bil tudi letni nacionalni program za akcijski načrt 2001–2002, ki ga je državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Ignac Golob po vladni potrditvi 83 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 predstavil na zasedanju Višjega razširjenega politič- nega odbora Nata na sedežu zavezništva v Bruslju (Letno poročilo MZZ, 2002, 66). Prejem povabila za vstop v zvezo Nato Slovenija je 21. novembra 2002 na vrhunskem zasedanju zveze Nato v Pragi prejela povabilo za vstop v zavezništvo. Zasedanja se je udeležila dele- gacija Slovenije pod vodstvom predsednika države Milana Kučana. V delegaciji so bili predsednik vla- de dr. Janez Drnovšek, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, obrambni minister dr. Anton Grizold in na- čelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir La- dislav Lipič. Povabilo je bilo dokaz, da je Slovenija izpolnila ključne naloge, ki si jih je zadala skupaj z zavezništvom, in vzpostavila dobre odnose z zvezo Nato in zavezniškimi državami. Končal se je letni nacionalni program akcijskega načrta 2001–2002 in pripravil program za leto 2002–2003. Dokument je vlada sprejela 25. julija 2002, zvezi Nato pa je bil predan 18. septembra istega leta. Pri doseganju povabila sta pomembno vlogo odigrali veleposlani- štvi ZDA in Nemčije kot kontaktni veleposlaništvi za zadeve zveze Nato v Sloveniji. Slovenija je pred pričakovanim prejetjem povabila opravila dvostranska politična posvetovanja z Grčijo, Italijo, Madžarsko, Poljsko, Portugalsko, Španijo, Nemčijo in Veliko Britanijo (Letno poročilo MZZ, 2003, 282–285). Veleposlaniki držav članic zveze Nato so 26. marca 2003 v Bruslju podpisali protokole o vstopu sedmih novih držav. Nekaj dni zatem, 16. aprila 2003, so predstavniki desetih kandidatk v Atenah podpisali Pristopno pogodbo k EU. Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2003 poleg prioritet vključitve Slovenije v EU in Nato delovalo tudi pri izpeljavi tradicionalnih političnih ciljev, denimo dobrih odnosov s sosednjimi državami, delovanja v regionalnih pobudah in širšega mednarodnega sodelovanja (Letno poročilo MZZ, 2004, 3–4). Zadnji akcijski načrt pred vključitvijo v zvezo Nato in sprejem zakonodaje, neposredno povezane z vstopom v zvezo Nato Junija 2003 je Slovenija začela pripravljati letni nacionalni program za izvedbo akcijskega načrta za članstvo v Natu 2003–2004. Vsebinsko je bil povezan s časovnico reform, imel je pet poglavij: političnoekonomske zadeve, obrambno-vojaške zadeve, področje virov, varnostne zadeve in pravne zadeve. Dokument je vlada sprejela 31. julija 2003, zvezi Nato pa je bil izročen 6. oktobra 2003. V oktobru je potekalo tudi zasedanje Višjega razšir- jenega političnega odbora s Slovenijo. Glavni temi sestanka sta bili pregled napredka in izpolnjevanja nalog iz prejšnjih ciklusov letnih nacionalnih pro- gramov, upoštevajoč časovnico za izvedbo reform, in pregled oziroma obravnava novega letnega nacionalnega programa 2003–2004 (Letno poročilo MZZ, 2004, 450–451). Državni zbor je 24. februarja 2004 sprejel Zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe. Po deponiranju listine o pristopu 29. marca 2004 pri depozitarju (ZDA) je Slovenija dejansko postala članica zavezništva. Državni zbor je na seji 15. julija sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil. S tem zakonom se je uredil status sil države pošiljateljice v državi gostiteljici, se pravi v Sloveniji. Ravno tako 15. julija je državni zbor sprejel Zakon o ratifikaciji Protokola o statusu med- narodnega vojaškega poveljstva, ustanovljenega v skladu s Severnoatlantsko pogodbo. S tem zakonom je bilo omogočeno, da se pod določenimi pogoji vzpostavi mednarodno vojaško poveljstvo v državi gostiteljici, v tem primeru v Sloveniji. Istega dne je državni zbor sprejel še Zakon o ratifikaciji Sporazu- ma o statusu organizacije Severnoatlantske pogod- be, nacionalnih predstavnikov in mednarodnega osebja, ki ureja upravni, administrativni in finančni del organizacije zveze Nato, ki se lahko odvija tudi na ozemlju države gostiteljice, se pravi Slovenije. DRUŽBENO IN POLITIČNO DOGAJANJE MED VSTOPNIM PROCESOM V ZVEZO NATO Niti politične sile niti širša javnost se za vključitev v Nato niso zavzemale enoglasno. Med letoma 1999 in 2003 se je med nasprotnike tedanje nacionalne varnostne politike, ki so jo z različnimi utemeljitvami zagovarjale domala vsa politične sile, razen Slovenske nacionalne stranke z Zmagom Jelinčičem na čelu, vključil Mirovni inštitut. V ta namen je izdal dve publikaciji: Ne NATO – mir nam dajte (Gorjanc et al., 2002) in Nato – za in proti; državljanski priročnik (Fabjančič et al., 2002). V publikaciji Ne NATO – mir nam dajte (Gorjanc et al., 2002) so članke objavili naslednji avtorji: Milan Gorjanc, Tone Peršak, Janko Messner, Rastko Moč- nik, Jože Mencinger, Darij Zadnikar, Zoran Kanduč, Zoran Radej, Peter Kovačič-Peršin, Marta Gregorič, Gorazd Kovačič in Tonči Kuzmanić. Avtorji so v člankih opisali svoja negativna stališča do članstva Slovenije v zvezi Nato. V publikaciji Nato – ZA in PROTI; državljanski priročnik (Fabjančič et al., 2002) so svoja stališča predstavili Nina Fabjančič, Marta Gregorič in Gorazd Kovačič. V nadaljevanju navajam nekaj poudarkov iz publikacije o negativnih straneh zveze Nato: • globalne varnosti ni mogoče doseči z voja- škimi sredstvi, pač pa z mehanizmi prepreče- vanja konfliktov in razvojnimi priložnostmi; 84 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 • poleg zveze Nato obstajajo tudi druge var- nostne strukture, ki Sloveniji zagotavljajo stabilnost in razvoj; • Nato je preostanek hladne vojne, ki je s pad- cem Berlinskega zidu izgubil smisel; • 11. september je dokaz, da Nato ne zna defi- nirati svojih ciljev delovanja; • Nato postaja vedno bolj politična integra- cija, vendar so razmerja moči znotraj nje asimetrična, zato so male in vojaško šibkejše države v podrejenem položaju; • prihodnost Nata je negotova, ker se ameri- ško-evropski blok cepi na dva dela; • Nato ni bil ustanovljen za obrambo demokra- cije, pač pa za obrambo kapitalizma; • Nato je nenačelna organizacija in praviloma ne posreduje tam, kjer se dogajajo množične kršitve človekovih pravic in genocidi; • Nato se ne zavzema in ni usposobljen za vodenje mirovnih procesov; • Nato ni bil dovolj uspešen pri doseganju trdne politične rešitve in stabilnosti na Balkanu; • Nato je asimetrična organizacija, v kateri so glavni igralec ZDA zaradi svoje vojaške premoči; • ZDA kot velesila ne potrebujejo evropskega partnerstva, razen za opravičevanje nekaterih svojih interesov regiji; • Nato je edina mednarodna sila, ki ni pod demokratičnim in pravnim nadzorom; • ZDA se kot dominantna članica Nata nagiba- jo k militarizmu. V publikaciji so avtorji analizirali prednosti in slabosti članstva v zavezništvu – v večji meri so poudarjali slabosti. Besedilo je napisano tako, da se neka domnevna prednost članstva v zvezi Nato v naslednjemu stavku zanika. Vidni predstavniki Mirovnega inštituta so objavili tudi več člankov z namenom nasprotovanja vključitvi Slovenije v zvezo Nato: Nato kot leninistični projekt (Jalušić, 2003); Zavzemajo se za suverenost in nevtralnost: klečeplazenje bodisi za Evropo bodisi za zvezo Nato lahko pripelje v slepo ulico (Kuzmanić, 1999); Protest: protestno pismo Mirovnega inštituta zoper enostransko predstavitev tematike vključevanja Slovenije v zvezo Nato v oddaji Aktualno na TV Slovenija dne 16. aprila 2002 (Jalušić, 2002). Podobno so v časopisu Mladina nekateri znani predstavniki politike, Jaša L. Zlobec, Anton Ander- lič in Majda Širca, ter predstavnika akademskega sveta, dr. Darko Štrajn in dr. Bogomir Kovač, izrazili svoje kritične pomisleke in nestrinjanje z aktualno politiko, ki je promovirala vključitev Slovenije v zvezo Nato. V članku navajajo svoja stališča, ki jih lahko povzamemo kot nasprotovanje imperialistični politiki, povečanju obrambnih stroškov, izgubi su- verenosti in pomanjkanju dialoga o tem vprašanju (Ozmec & Trampuš, 2002, 28–30). Na notranjepolitičnem področju so se v takratni vladni koaliciji, posebej pri Združeni listi oziroma njenem Mladem forumu, začeli pojavljati vse večji pomisleki o smiselnosti vstopa Slovenije v Nato. V Cankarjevem domu so v maju 2002 pripravili kon- ferenco o argumentih proti vstopu, glavni govorci Graf 2: Delež obrambnih izdatkov v odstotkih BDP v obdobju od leta 1999 do 2004 (Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). Graf 3: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer december 1998–november 2000) (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22–23). 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1999 2000 2001 2022 2003 2004 Delež OI v % BDP Delež OI v % BDP 0 10 20 30 40 50 60 70 December (1998) Maj (1999) Junij (1999) Maj (2000) November (2000) NE VEM NE DA 0 10 20 30 40 50 60 Januar Febru r Marec April Maj Junij Julij NE VEM NE DA Graf 3: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer december 1998–november 2000) (Vir: Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22–23). 85 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 proti vključitvi pa so bili Luka Juri, Jože Mencinger in Franco Juri (Mednarodna konferenca Mladega foruma Združene liste proti Natu, 2002). Z vprašanji, povezanimi z vključitvijo v zvezo Nato, so se poleg državnih institucij ukvarjali tudi raziskovalci Obramboslovnega raziskovalnega centra, ki so že v začetku devetdesetih izdelali več študij o obrambnem sistemu, vojski in njeni organizaciji, popolnjevanju, vojaškem šolstvu in usposabljanju (Guštin, 2016, 71–85). Ob vključevanju Slovenije v Nato so izdali zbor- nik, ki je med drugim obravnaval uvajanje poklicne vojske (Malešič et al., 2001). Diskusije o članstvu v zvezi Nato so bile tudi pozneje opazne v časopisju in na različnih javnih prireditvah. Javno mnenje in referendumsko odločanje ter politične ocene referendumske odločitve za vključitev v zvezo Nato Za vstop v Evropsko unijo in vstop v zvezo Nato sta bila razpisana referenduma. Vlada je zastavila obširno kampanjo, pri kateri je manjši del javnosti preko civilnodružbenih in mirovnih organizacij oporekal včlanitvi v zavezništvo. Naslanjal se je na politiko demilitarizacije, mirovništva in pacifizma. Nekatere od idej, ki so jih zastopala ta gibanja, so v širši javnosti pustile pečat, ki se je pozneje odrazil tudi na referendumskih rezultatih. Vlada RS se je zavedala pomena javne podpore pri vključevanju Slovenije v zvezo Nato, zato je izoblikovala strategijo informiranja javnosti in v njenem okviru izvajala vrsto dejavnosti. Slovensko javno mnenje je bilo delno naklonjeno vključitvi v zavezništvo. Raziskave je izvajal Center za raz- iskave javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani v okviru mesečne raziskave Polit- barometer. Od leta 1998 (december) do leta 2001 (julij) se je na vprašanje »Ali se strinjate, da Slovenija postane članica Nata?« delež vprašanih, ki so izrazili strinjanje, gibal med 49 in 58 odstotki. Po- polnoma odklonilen odnos je izražalo med 15 in 32 odstotkov vprašanih, podoben delež so zavzemali neopredeljeni. Ker sta bila referendum za vstop v zvezo Nato in referendum za vstop v Evropsko unijo načrtovana istočasno, sta se pri merjenju javnega mnenja zastavljali obe vprašanji. V obdobju med junijem in septembrom 2002 se je za vstop v EU odločilo okoli 55 odstotkov, proti in neopredelje- nih pa je bilo med 18 in 28 odstotkov vprašanih. Delež tistih, ki so bili za vstop v zvezo Nato, se je v istem obdobju gibal med 48 in 49 odstotki. Skoraj enak delež, kot je bil za, je bil tudi proti včlanitvi. Pri merjenjih javnega mnenja je vstop v Evropsko unijo imel veliko prednost pred vsto- pom v zvezo Nato. Graf 4: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer januar–junij 2001) (Vir: Letni naci- onalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22). Graf 2: Delež obrambnih izdatkov v odstotkih BDP v obdobju od leta 1999 do 2004 (Ministrstvo za obrambo RS, dokument 090-25/2023-3 z dne 5. 5. 2023). Graf 3: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer december 1998–november 2000) (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22–23). 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1999 2000 2001 2022 2003 2004 Delež OI v % BDP Delež OI v % BDP 0 10 20 30 40 50 60 70 December (1998) Maj (1999) Junij (1999) Maj (2000) November (2000) NE VEM NE DA 0 10 20 30 40 50 60 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij NE VEM NE DA 86 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 Graf 4: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer januar– junij 2001) (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22). Graf 5: Na morebitnem referendumu za vstop v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 2002a, 3). Graf 6: Na morebitnem referendumu za vstop v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 2002a, 3). 0 10 20 30 40 50 60 NE VEM PROTI ZA september julij junij 0 10 20 30 40 50 NE VEM PROTI ZA september julij junij 51,30% 48,70% ZA VSTOP PROTI VSTOPU Graf 7: Kako bi glasovali, če bi bil jutri referendum o vstopu Slovenije v Nato? (Vir: T., J., 2002, 3). Graf 4: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer januar– junij 2001) (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22). Graf 5: Na morebitnem referendumu za vstop v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 2002a, 3). Graf 6: Na morebitnem referendumu za vstop v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 2002a, 3). 0 10 20 30 40 50 60 NE VEM PROTI ZA september julij junij 0 10 20 30 40 50 NE VEM PROTI ZA september julij junij 51,30% 48,70% ZA VSTOP PROTI VSTOPU Graf 5: Na morebitnem referendumu za vstop v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Vir: Repovž, 2002a, 3). Graf 6: Na morebitnem referendumu za vstop v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Vir: Repovž, 2002a, 3). Graf 4: Strinjanje s prizadevanji, da Slovenija postane članica Nata (Politbarometer januar– junij 2001) (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 22). Graf 5: Na morebitnem referendumu za vstop v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) Repovž, 2002a, 3). Graf 6: Na morebitnem referendumu za vstop v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 2002a, 3). 0 10 20 30 40 50 60 NE VEM PROTI ZA september julij j nij PROTI ZA september julij junij 51,30% 48,70% ZA VSTOP PROTI VSTOPU 87 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Časopis Delo je v novembru 2002 izvedel lastno telefonsko raziskavo (n  =  1693), ki je pokazala majhno prednost tistih, ki bi glasovali za vstop v zvezo Nato (51,30 odstotka), pred tistimi, ki bi bili proti vstopu (48,70 odstotka). Raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij za obdobje september, oktober in november 2002 je bila zelo vzpodbudna, kazala je na pozitiven rezultat refe- renduma za vstop v Evropsko unijo (za bi glasovalo več kot 60 odstotkov), veliko manj vzpodbudna pa je bila za vstop v zvezo Nato, saj delež tistih, ki bi glasovali za, ni presegal 50 odstotkov, res pa je, da se ni povečal odstotek tistih, ki bi obkrožili »NE«. V nadaljevanju so predstavljeni dejanski rezultati obeh referendumov. Seveda je na mestu tudi vprašanje, kakšen je odnos javnosti do članstva v zvezi Nato danes, v luči dogajanja, ki se odvija v neposredni sose- ščini. V časopisu Delo je izšel članek z naslovom V času Golobove vlade več natoskeptikov (Esih, 2023), ki obravnava odnos javnosti do zveze Nato in do vojne v Ukrajini. Članek je podkrepljen z več grafi in s primerjavo, kakšno je stanje v drugih državah članicah zveze Nato. Okoli 55 odstotkov vprašanih v Sloveniji se strinja, da Slovenija osta- ne članica zavezništva. Ta delež je v preostalih članicah zavezništva mnogo večji in se giblje okoli 70 odstotkov. Prav tako se slovensko mnenje o tem, ali ruska invazija vpliva na varnost države, razlikuje od mnenja v drugih državah članicah zavezništva, kjer Graf 8: Na referendumu o vstopu v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Vir: Repovž. 2002b, 3). Graf 9: Na referendumu o vstopu v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Vir: Repovž, 200b, 3). Graf 7: Kako bi glasovali, če bi bil jutri referendum o vstopu Slovenije v Nato? (T., J., 2002, 3). Časopis Delo je v novembru 2002 izvedel lastno telefonsko raziskavo (n = 1693), ki je pokazala majhno prednost tistih, ki bi glasovali za vstop v zvezo Nato (51,30 odstotka), pred tistimi, ki bi bili proti vstopu (48,70 odstotka). Graf 8: Na referendumu o vstopu v Nato bi glasoval (v %, 2002) (Repovž. 2002b, 3). Graf 9: Na referendumu o vstopu v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 200b, 3). 0 10 20 30 40 50 60 NE VEM PROTI ZA november oktober september 0 10 20 30 40 50 60 70 NE VEM PROTI ZA november oktober september Graf 7: Kako bi glasovali, če bi bil jutri referendum o vstopu Slovenije v Nato? (T., J., 2002, 3). Časopis Delo je v novembru 2002 izvedel lastno telefonsko raziskavo (n = 1693), ki je pokazala majhno prednost tistih, ki bi glasovali za vstop v zvezo Nato (51,30 odstotka), pred tistimi, ki bi bili proti vstopu (48,70 odstotka). f 8: Na r ferendumu o stopu v Nato bi glasoval (v %, 200 ) (Repovž. 2002b, 3). Graf 9: Na referendumu o vstopu v Evropsko unijo bi glasoval (v %, 2002) (Repovž, 200b, 3). 0 10 20 30 40 50 60 NE VEM PROTI ZA november oktober september 0 10 20 30 40 50 60 70 NE VEM PROTI ZA november oktober september 88 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 je odstotek tistih, ki Rusko federacijo dojemajo kot grožnjo za svojo državo, nekoliko večji kot v Sloveniji. V preostalih članicah zavezništva se veliko bolj kot v Sloveniji strinjajo, da članstvo v zvezi Nato zmanjšuje verjetnost napada na državo. Če primerjamo javno mnenje iz obdobja 2000–2002 in javno mnenje o odnosu do zveze Nato iz leta 2023, vidimo, da se kljub vojni na tleh Evrope ta odnos v Sloveniji ni spremenil na bolje. Na osnovi zgornje raziskave je Slovenija s približno 55 odstotki podpore članstvu v zavezništvu med državami pri koncu lestvice podpore. Rezultat je v primerjavi s podporo na referendumu leta 2003 za kar 11 odstotkov nižji. Rezultati javnega mnenja gredo vse bolj v smer, ki jo v svojih stališčih do Nata zagovarja najmanjša koalicijska stranka (Esih, 2023). V okviru vladne medresorske delovne skupine za sodelovanje z zvezo Nato je bila s ciljem povečanja podpore članstvu v Natu leta 2000 formirana infor- macijsko-komunikacijska podskupina. Sestavljena je bila iz predstavnikov vladnega urada za infor- miranje, ministrstva za obrambo in ministrstva Graf 10: Raziskava javnega mnenja 2023 – Če bi lahko glasovali za ali proti članstvu vaše države v zvezi Nato, kako bi se odločili? (Vir: Esih, 2023). Graf 11: Je po vašem mnenju ruska invazija na Ukrajino vplivala na varnost države? (Vir: Esih, 2023). Graf 10: Raziskava javnega mnenja 2023 – Če bi lahko glasovali za ali proti članstvu vaše države v zvezi Nato, kako bi se odločili? (Esih, 2023). Graf 11: Je po vašem mnenju ruska invazija na Ukrajino vplivala na varnost države? (Esih, 2023). Graf 12: Ali članstvo v zvezi Nato zmanjšuje verjetnost napada na državo? (Esih, 2023). 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Glasoval bi, da moja država ostane članica zavezništva Glasoval bi za odhod moje države iz zavezništva Ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 40% 50% da, zelo da, do določene mere ne posebej sploh ne ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% se strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam ne strinjam se ne vem Slovenija Nato-31 Gr f 10: Razisk a jav g mnenja 2023 – Če bi l hko glasovali za ali proti članstvu vaše države v zvezi Nato, kako bi se odločili? (Esih, 2023). Graf 11: Je po vašem mnenju ruska invazija na Ukrajino vplivala na varnost države? (Esih, 2023). raf 12: li članstvo v zvezi Nato zmanjšuje verjetnost napada na državo? (Esih, 2023). 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Glasoval bi, da moja država ostane članica zavezništva Glasoval bi za odhod moje države iz zavezništva Ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 40% 50% da, zelo da, do določene mere ne posebej sploh ne ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 4 5 60% 70% se strinjam i trinjam n ti se ne strinjam ne strinjam se ne vem Slovenija Nato-31 89 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 za zunanje zadeve. Njeni člani so se marca 2001 udeležili komunikacijske delavnice na sedežu zveze Nato v Bruslju. Naslednje srečanje oziroma delavnica je bila predvidena v oktobru 2001 v Slo- veniji z delovnim nazivom »Izvajanje informacijske strategije«. Informacijsko-komunikacijska podsku- pina je aprila 2001 medresorski delovni skupini za sodelovanje z Natom predstavila komunikacijsko strategijo za vključevanje Slovenije v Nato. V pri- pravo dokumenta so bili v prvi vrsti vključeni pred- stavniki Slovenske vojske, predstavnika iz urada predsednika vlade in države ter predstavniki držav- nozborskega odbora za obrambo, potrdila pa ga je tudi vlada. Za izvajanje vsebinskega dela strategije je bila zadolžena medresorska delovna skupina za sodelovanje z Natom (Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v Natu 2001–2002, 2001, 23). Cilji komunikacijske strategije so bili domačo javnost celovito, razumno, verodostojno in sproti informirati o pomenu vključevanja Slovenije v zvezo Nato in pri vseh ministrstvih in službah zagotoviti poenoten pristop pri podajanju vsebin, nanašajočih se na vključevanje Slovenije v zave- zništvo. Eden od ciljev se je nanašal tudi na tujo javnost, z nalogo doseganja večje prepoznavnosti Slovenije kot države in njene dosedanje vloge v operaciji za podporo miru v okviru Partnerstva za mir zveze Nato. Informacijsko-komunikacijska podskupina je marca 2001 v Ljubljani pripravila javni posvet o vključevanju RS v zvezo Nato, na katerem so sodelovali minister za obrambo dr. Anton Grizold, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in predsednik Atlantskega sveta Slovenije dr. Anton Bebler. V pripravi je bilo tudi 47. zasedanje letne skupščine Združenja atlantskih svetov v oktobru 2001 na Bledu. Ob tej priložnosti je bila predvidena udeležba generalnega sekretarja zveze Nato lorda Georgea Robertsona, britanskega politika, ki je bil 10. generalni sekretar zveze Nato od leta 1999 do leta 2003, in vrhovnega poveljni- ka Nata za Evropo generala Josepha W. Ralstona. Načrtovani so bili izdaja publikacij o zavezništvu v slovenskem jeziku in obiski ciljnih skupin na sedežu zveze v Bruslju. V nadaljevanju izvajanja komunikacijske strategije so računali tudi na pod- poro urada za informiranje zveze Nato (Priročnik o zvezi Nato, 2001, 29, 30). Odprta razprava o članstvu v zvezi Nato Januarja 2002 je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj z naslovom Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi. Na do- godku so svoja stališča predstavili predsednik drža- ve, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, poslanci, ministra za zunanje zadeve in obrambo ter načelnik GŠSV. Njihova mnenja so podprla vklju- čitev, v nasprotju z mnenji in pomisleki nekaterih drugih udeležencev razprave. V državnem zboru je 22. in 23. maja 2002 potekala poslanska razprava o vključevanju v zvezo Nato. Po razpravi je sledilo glasovanje za razpis posvetovalnega referenduma za vstop v zavezništvo (16. redna seja DZ RS, 23. maj 2002). Poslanec Janez Janša je v svoji razpravi pod- prl članstvo v zavezništvu s tem, da je bolj kot spremembe v Natu poudaril spremembe, ki so se Graf 12: Ali članstvo v zvezi Nato zmanjšuje verjetnost napada na državo? (Vir: Esih, 2023). Graf 10: Raziskava javnega mnenja 2023 – Če bi lahko glasovali za ali proti članstvu vaše države v zvezi Nato, kako bi se odločili? (Esih, 2023). Graf 11: Je po vašem mnenju ruska invazija na Ukrajino vplivala na varnost države? (Esih, 2023). Graf 12: Ali članstvo v zvezi Nato zmanjšuje verjetnost napada na državo? (Esih, 2023). 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Glasoval bi, da moja država ostane članica zavezništva Glasoval bi za odhod moje države iz zavezništva Ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 40% 50% da, zelo da, do določene mere ne posebej sploh ne ne vem Slovenija Nato-31 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% se strinjam niti se strinjam niti se ne strinjam ne strinjam se ne vem Slovenija Nato-31 90 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ali pa bi se morale zgoditi v Sloveniji. Odpori so po njegovem mnenju prihajali iz smeri, ki je bila proti izgradnji slovenskih oboroženih sil, tako v času osamosvajanja kot po njem. Po njegovih be- sedah se za Nato ni moglo agitirati pod praporom z rdečo zvezdo in tudi ni mogel agitirati nekdo, ki je proti denacionalizaciji oziroma je ne podpira. Izrazil je podporo referendumu, na katerem so se Slovenci vedno znali pravilno odločiti, kot je bilo v primeru odločitve za osamosvojitev (Janša, 2002, 43–47). Poslanec Aurelio Juri se je v razpravi vprašal, kako je mogoče, da je med devetdesetimi poslanci kar osemdeset takih, ki so za članstvo, medtem ko je javnost, ki je večinoma za vstop v Evropsko uni- jo, do vstopa v zvezo Nato veliko bolj zadržana. Svoje pomisleke glede vstopa v zvezo Nato je pod- krepil z nestrinjanjem s spremembo Pomorskega zakonika, ki bi omogočal vplutje ladij na jedrski pogon v slovenske teritorialne vode. Po njegovem mnenju je bila Slovenija za povabilo v zvezo Nato pripravljena plačati previsoko ceno, dvomil pa je, da bo javnost to sprejela. Odprl je več vprašanj, povezanih s protiteroristično koalicijo in 11. sep- tembrom, Afganistanom, palestinskim vprašanjem, izraelskim ravnanjem ipd., ter sklenil s podnebnimi spremembami in odgovornostjo ZDA. Na koncu je postavil vprašanje, ali včlanitev v Evropsko unijo ni dovolj in ali so države, kot so Avstrija, Finska, Švedska, zgrešeni ali vsaj nedokončani projekti. Že vnaprej se je zahvalil za pojasnila (Juri, 2002, 97–99). Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec državnega zbora in vodja poslanske skupine Slovenske nacio- nalne stranke, je v uvodu omenil, da je zveza Nato organizacija, v kateri imajo vodilno vlogo ZDA, česar v svojih dokumentih ne skrivajo, še več, to celo poudarjajo. ZDA želijo delovati v okviru kolektivne akcije, če pa te ni mogoče zagotoviti, se zanjo odločijo same in delujejo neodvisno, zato pri zvezi Nato ne gre za nič drugega kot domi- nacijo ZDA in njihovega gospodarstva v Evropi in svetu. Kot primer je navedel nakup popolnoma ne- ustreznih vozil humwee. Skrbeli so ga pomanjka- nje podatkov in dodatni stroški vključitve v zvezo Nato, saj je vlada te podatke skrivala pred javno- stjo. Po njegovem mnenju nevarnosti napada na Slovenijo ni bilo, ampak je šlo zgolj za realizacijo ideje in cilja, ki si ga je zastavil predsednik vlade dr. Drnovšek. Poudaril je, da Slovenija ni vojaško ogrožena, je pa gospodarsko, in prav zveza Nato je tista, ki jo ogroža. Še natančneje je povedal, da bo morala Slovenija zamenjati vse orožje in kupiti orožje od ZDA. V zaključku je izrazil negativno stališče Slovenske nacionalne stranke do vstopa Slovenije v zvezo Nato in zahtevo po razpisu refe- renduma (Jelinčič, 2002, 80–82). ZAKLJUČEK Po podatkih Republiške volilne komisije je imelo na referendumu 23. marca 2003 možnost glasovati 1.613.305 volivcev, glasovalo pa jih je 974.988, kar je 60,43 odstotka. Za Evropsko unijo je glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev, za vstop v zvezo Nato pa dobrih 66 odstotkov (Poročilo o referendumu EU, 2003, 19; Poročilo o referendumu NATO, 2003, 19). Navesti je treba, da je kljub referendumskemu rezultatu koncept oborožene nevtralnosti med pre- bivalstvom imel še dolgo veliko podporo (Guštin, 2016, 77). Velika razlika na referendumih med podporo včlanitve v Evropsko unijo in podporo vključitve v zvezo Nato izhaja iz več razlogov: • delu volivcev je vojska predstavljala samo dodaten strošek v proračunu, ki bi ga vključi- tev v zvezo Nato samo povečal; • zveza Nato je za nekatere poosebljala kapi- talistični imperializem, drugi pa so temelje države videli v civilni družbi, ne v vojski; • civilna družbena gibanja so se izrekla proti vstopu v zvezo Nato, kar je imelo velik od- mev v javnosti. Slovenija je 29. marca 2004 po številnih pri- zadevanjih, ki so se začela deset let pred tem z vključitvijo v program Partnerstvo za mir, postala članica zveze Nato. Zavezništvu se je takrat priklju- čilo še šest držav: Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija in Slovaška. S 1. majem 2004 je Slovenija postala še članica Evropske unije. Članstvo v obeh organizacijah je predstavljalo večletni strateški nacionalni cilj, zastavljen v dopolnjeni Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, sprejeti v državnem zboru januarja 1994, ki je bil dosežen po trinajstih letih samostojnosti (Letno poročilo MO RS, 2005, 6). Slovenija je bila že med kandidaturo za članstvo v zavezništvu dejavna v operacijah kriznega odzi- vanja, ki so vključevale operacije v podporo miru in humanitarne operacije. Vlada Republike Slovenije je leta 2004 sprejela načrt za povečanje udeležbe v mednarodnih misijah v letu 2005. Ministrstvo za obrambo je z zvezo Nato uskladilo kadrovski načrt, na osnovi katerega je bila načrtovana napotitev 20 pripadnikov v različna poveljstva in strukture zveze Nato. S članstvom v zvezi je začela Slovenija sode- lovati v 114 delovnih telesih zavezništva, težišče mednarodnega delovanja pa je bilo usmerjeno na področje Jugovzhodne Evrope (Letno poročilo MO RS, 2005, 46). Slovenija je že junija 2003 vzpostavila stalno misijo pri zvezi Nato v Bruslju, ki je sodelovala na zasedanjih Severnoatlantskega sveta in drugih odborov ter delovnih teles zveze Nato. Imela je dva oddelka, političnega in vojaškega (Letno poročilo MZZ, 2004, 455–456). Kot tretji del Stalne misije 91 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Republike Slovenije pri zvezi Nato je začelo delo- vati vojaško predstavništvo Slovenske vojske (Letno poročilo MZZ, 2004, 458). Zunanjo politiko Slovenije sta v letu 2004 zaznamovali polnopravni članstvi v EU in zvezi Nato. S tem sta bila dosežena dva pomembna zu- nanjepolitična cilja po vzpostavitvi neodvisnosti. S priključitvijo k razvitim državam se je končal proces gospodarskega in političnega prehoda. Nove okoliščine so zahtevale prilagoditev ministrstva za zunanje zadeve za delo v novih razmerah v koor- dinaciji z Evropsko unijo, še posebej na področju II. stebra evropske politike, t. i. skupne zunanje in varnostne politike. V prvi polovici leta 2004 je Evropski uniji predsedovala Irska. Zaključila so se pogajanja o Pogodbi o ustavi za Evropo, ki je bila sprejeta na vrhu medvladne konference junija 2004, podpisana pa oktobra 2004 v Rimu. Med drugim je predvidevala uvedbo skupne diplomatske službe – Evropske službe za zunanjepolitično delovanje (Letno poročilo MZZ, 2005, 5). Z deponiranjem listine o pristopu k Severno- atlantski pogodbi 29. marca 2004 v Washingtonu je Slovenija dejansko postala članica zveze Nato in tako dosegla enega od dveh najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev. Kot novonastala država je morala, da bi se lahko enakopravno vključila v mednarodno skupnost, svojo suverenost potrditi in zagotoviti tudi z obrambnega vidika. Slovenska politika se je v dinamičnem mednarodnem varno- stnem okolju po koncu hladne vojne (1990) odlo- čila, da ta strateški cilj uresniči z vstopom države v sistem kolektivne obrambe zveze Nato, seveda s hkratno naslonitvijo na lastne sile (Grizold, 2022). Proces vključevanja Slovenije v Nato v obdobju 1999–2004 je v znanstvenem članku predstavljen na podlagi dejavnosti dveh ministrstev, obrambnega in zunanjega, ter dinamičnega družbenopolitičnega dogajanja, ki vključuje tudi odnos civilne družbe do tega vprašanja. Proces se je zaključil s pridobitvijo polnopravnega članstva v Severnoatlantski zvezi. Pregled vseh aktivnosti v okviru priprav na vključitev v zvezo Nato je dal tudi odgovor na raz- iskovalni vprašanji, zastavljeni na začetku: Kakšno vlogo je v procesu vključevanja Slovenije v zvezo Nato odigralo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in kakšno Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije? Obe ministrstvi sta v raziskovanem obdobju 1999–2004 odigrali ključno vlogo pri pripravi zakonodaje, operativnih in organizacijskih rešitev, transformaciji Slovenske vojske v profesionalno vojsko, implementaciji letnih akcijskih načrtov za članstvo v zvezi Nato, sprejemanju standardov zve- ze Nato in bili nosilca vseh priprav na referendum o članstvu v zvezi Nato. Z vstopom v Nato 29. marca 2004 je bila Slo- veniji dana možnost sooblikovanja varnosti in sta- bilnosti v evroatlantskem prostoru skupaj z drugimi članicami zavezništva. Ob vstopu Slovenije se je predvidevalo, da bo članstvo omogočalo učinkovito soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi in vsemi oblikami groženj. Vstop v zavezništvo pa ni zmanj- šal odgovornosti Slovenije za krepitev in ohranjanje lastnih obrambno-varnostnih potencialov in s tem tudi moči zavezništva. K temu je v letih priprave na članstvo prispevalo tudi izvajanje letnih nacio- nalnih programov – akcijskih načrtov za članstvo v Natu. Ti dokumenti so nedvomno pomagali k jasnim opredelitvam obrambno-varnostnih prioritet pri za- gotavljanju lastne obrambe in varnosti ter varnosti v evroatlantskem prostoru. Z realizacijo akcijskih načrtov je Slovenija dokazala, da je dozorela v kre- dibilno članico, zavezano vsem načelom, na katerih temelji washingtonska pogodba, demokratičnemu postopku vstopa pa je z vidika legitimnosti veliko težo dal pozitivni izid referenduma za članstvo v zavezništvu. 92 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 SLOVENIA JOINING NATO: CONTRIBUTION OF THE MINISTRY OF DEFENSE AND FOREIGN AFFAIRS Andrej LOVŠIN Stopniška pot 1a, 6320 Portorož, Slovenia e-mail: andrej.lovsin@yahoo.com SUMMARY The purpose of the article is to present and critically evaluate the process of Slovenia‘s integration into NATO between 1999 and 2004 through description, analysis, synthesis, and compilation, and to provide an overview of the activities and steps taken by the Ministry of Defense and the Ministry of Foreign Affairs that enabled it to achieve your goal. Already in the Resolution on the National Security Strategy in 1993, with an amendment in 1994, Slovenia clearly expressed the goal of joining NATO, the same year that the alliance opened the way for membership expansion with the help of the Partnership for Peace program. The program enabled NATO to transform from a closed military alliance of Western countries into an open process of rap- prochement with potential alliance members. Slovenia joined the program and began to implement activities within the framework of the Ministry of Defense and the Ministry of Foreign Affairs, and its path of integration ended on March 29, 2004, when it became the twenty-fifth member of NATO. Especially in the period in question, Slovenia has intensively cooperated internationally with neighboring countries and in international peace operations. It signed several agreements on cooperation in the field of defense, and at the same time actively worked towards the transformation of the national security system. In doing so, it followed the annual national programs for membership and action plans for membership in the NATO alliance and successfully completed all five cycles. The article ends with Slovenia joining NATO. This gave Slovenia, together with other members of the alliance, the opportunity to create security and stability in the Euro-Atlantic area. Keywords: NATO, Slovenian Army, Ministry of Defense, Ministry of Foreign Affairs, annual national program for membership, action plan for membership in NATO 93 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 VIRI IN LITERATURA Akcijski načrt za včlanitev v zvezo NATO od 1999 do 2000 (1999): Ljubljana, Vlada RS. Akcijski načrt za včlanitev v zvezo NATO od 2000 do 2001 (2000): Ljubljana, Vlada RS. Akcijski načrt za včlanitev v zvezo NATO od 2001 do 2002 (2001): Ljubljana, Vlada RS. Akcijski načrt za včlanitev v zvezo NATO od 2003 do 2004 (2003): Ljubljana, Vlada RS. Deklaracija o vključevanju v NATO (1997): Ljubljana, Državni zbor RS. Esih, Uroš (2023): V času Golobove vlade več natoskeptikov. https://www.delo.si/novice/slovenija/v- -casu-golobove-vlade-vec-natoskeptikov/ (zadnji dostop: 2024-01-29). Fabjančič, Nina, Gregorčič, Marta & Gorazd Kovačič (2002): NATO – ZA in PROTI: Kratek vodič. Ljubljana, Mirov- ni inštitut, inštitut za sodobne družbene in politične študije. Gorjanc, Milan, Peršak, Tone, Messner, Janko, Močnik, Rastko … & Tonči Kuzmanić (2002): Ne NATO – mir nam dajte. Ljubljana, Mirovni inštitut, inštitut za sodobne druž- bene in politične študije. Grizold, Anton (1998): Institucionalizacija zagotavlja- nja mednarodne varnosti. V: Grizold, Anton (ur.): Perspek- tive sodobne varnosti. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2–14. Grizold, Anton (1999): Evropska varnost. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Grizold, Anton (2022): Intervju. Ljubljana, osebni arhiv avtorja prispevka. Grizold, Anton (2023): Intervju. Ljubljana, osebni arhiv avtorja prispevka. Guštin, Damijan (2016): Varnost in obramba Republike Slovenije – dileme in rešitve. V: Gašparič, Jure & Mojca Šorn (ur.): Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pri- čakovanja. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 72–83. Jalušić, Vlasta (2002): Protest: protestno pismo Mi- rovnega inštituta zoper enostransko predstavitev tematike vključevanja Slovenije v zvezo Nato v oddaji Aktualno. https://www.mirovni-institut.si/protestno-pismo-tv-sloveni- ji/ (zadnji dostop: 2023-07-05). Jalušić, Vlasta (2003): NATO kot leninistični projekt: ko postane argument »spreminjaš lahko le, če si notri«. https://www.mladina.si/103317/nato-kot-leninisticni-pro- jekt/ (zadnji dostop: 2023-07-05). Janša, Janez (2002): Govor gospoda Ivana (Janeza) Janše, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. V: Bahčič, Peter (ur.): Javna predstavitev mnenj. Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, 43–47. Jelinčič, Zmago (2002): Govor gospoda Zmaga Jelin- čiča Plemenitega, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije – vodje poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. V: Bahčič, Peter (ur.): Javna predstavitev mnenj. Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, 80–82. Juri, Aurelio (2002): Govor gospoda Aurelia Jurija, poslanca Državnega zbora Republike Slove- nije. V: Bahčič, Peter (ur.): Javna predstavitev mnenj. Slovenija pred vrhunskim zasedanjem zveze Nato v Pragi. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, 97–99. Kuzmanić, Tonči (1999): Zavzemajo se za suvere- nost in nevtralnost: klečeplazenje bodisi za Evropo, bodisi za zvezo NATO lahko pripelje v slepo ulico. Evrobilten, 8/9, n.p. Letni nacionalni program RS za izvajanje Akcijske- ga načrta za članstvo v Natu od 2001 do 2002 (2001): Ljubljana, Vlada Republike Slovenije. Letno poročilo MO RS (2001): Letno poročilo Mini- strstva za obrambo za leto 2000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Letno poročilo MO RS (2002): Letno poročilo Mini- strstva za obrambo za leto 2001. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Letno poročilo MO RS (2004): Letno poročilo Mini- strstva za obrambo za leto 2003. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Letno poročilo MO RS (2005): Letno poročilo Mini- strstva za obrambo za leto 2004. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2000): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 1999. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2001): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 2000. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2002): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 2001. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2003): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 2002. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2004): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 2003. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Letno poročilo MZZ (2005): Letno poročilo Mi- nistrstva za zunanje zadeve za leto 2004. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Malešič, Marjan, Jelušič, Ljubica, Guštin, Damijan, Kotnik-Dvojmoč, Igor … & Erik Kopač (2001): Obve- zniška ali poklicna vojska? (študija primera Slovenije). Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Obramboslovni raziskovalni center. Mednarodna konferenca Mladega foruma Združe- ne liste proti Natu (2002): Ljubljana, Cankarjev dom, 6. maj 2002. Ozmec, Sebastijan & Jure Trampuš (2002): LDS in natoskepticizem. Mladina, 31, 5. 8. 2002, 28–30. Poročilo o delu MO RS (1999): Poročilo o delu Ministrstva za obrambo od 1. 9. 1998 do 1. 9. 1999 – prispevek za poročilo vlade. Ljubljana, MO RS. 94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 34 · 2024 · 1 Andrej LOVŠIN: VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V ZVEZO NATO: PRISPEVEK OBRAMBNEGA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA, 75–94 Poročilo o referendumu EU (2003): Poročilo o izidu glasovanja in o izidu referenduma o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji, ki je bil 23. marca 2003. Ljubljana, Državna volilna komisija Republike Slovenije, 1. 4. 2003. https://www.dvk- -rs.si / f i leadmin/user_upload/dokumenti/voli tve/ referendum_2003_1/porocilo-o-referendumu-EU. pdf (zadnji dostop: 2024-02-08). Poročilo o referendumu NATO (2003): Poročilo o izidu glasovanja in o izidu referenduma o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato), ki je bil 23. marca 2003. Ljubljana, Državna volilna komisija Republike Slovenije, 1. 4. 2003. https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/ dokumenti/volitve/referendum_2003_1/porocilo-o- -referendumu-NATO.pdf (zadnji dostop: 2024-02-08). Priročnik o zvezi NATO (2001): Bruselj, NATO Office of Information and Press. Repovž, Grega (2002a): Spet je nasprotnikov Nata več – za odstotek. Delo, 44, 224, 28. 9. 2002, 3. Repovž, Grega (2002b): Podpora Natu spet padla. Delo, 44, 270, 23. 11. 2002, 3. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne var- nosti Republike Slovenije (1993): Uradni list RS, št. 40/93. Ljubljana, Uradni list. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne var- nosti Republike Slovenije (1994): Uradni list RS, št. 2/94. Ljubljana, Uradni list. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti (2001): Uradni list RS, št. 56/01. Ljubljana, Uradni list. Rupel, Dimitrij (2019): Nato – začetek in konec hladne vojne. V: Faletič, Mateja (ur.): 70 let zveze Nato in 15 let članstva Slovenije v zvezi Nato (Zbornik re- feratov in razprav št. 5/2019). Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, 13–18. Sotlar, Andrej, Grizold, Anton & Janja Vuga Beršnak (2020): Institucionalizacija zagotavljanja nacionalne varnosti Republike Slovenije: konceptua- lizacija, razvojni mejniki, politika in sistem. Ljublja- na, Fakulteta za družbene vede, Založba Fakultete za družbene vede. Šteiner, Alojz (2015): Slovenska vojska med tran- zicijo in transformacijo. Ljubljana, Slovenska vojska, Center vojaških šol. T., J. (2002): Večina za referendum o vstopu v Nato. Delo, 44, 270, 23. 11. 2002, 3. Uredba o vojaških uslužbencih (2003): Uradni list RS, št. 54/03, 119/07 in 88/15. Zakon o obrambi (2002): Uradni list RS, št. 103/2004. Zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe (MSAP) (2004): Uradni list RS, št. 21/2004. Zakon o ratifikaciji Protokola o statusu mednaro- dnega vojaškega poveljstva, ustanovljenega v skladu s Severnoatlantsko pogodbo (MPSMVP) (2004): Uradni list RS, št. 83/2004. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil (MSP- SPS) (2004): Uradni list RS, št. 83/2004. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o statusu Organiza- cije Severnoatlantske pogodbe, nacionalnih predstavni- kov in mednarodnega osebja (MSOSP) (2004): Uradni list RS, št. 83/2004. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi (ZObr-C) (2002): Uradni list RS, št. 47/02. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o voja- ški dolžnosti (2002): Uradni list RS, št. 86/02.