Januš Gole*.- SiaEi Bt^ftznik jt bil prayi slOTienski kmet, tr den. po 4el«su in volji kot drenova gr5a. Le brbet sa mu j« ž« krivil nekoliko, ker ga je preveč tiščalo težko brea_t Sestib. križev tega človeškega življenja. Nosil se j« pray po starokmetsko: Sivo glavo mu je krii širokokaajni klobuk v delavnik in praznik v isti ne ulisnjesi ia nepokvečeni obliki, kakor ga je bil pokrU pred leti fiinrie pri klobufiarju, ko ga je kupil. Obleka mu je bila ia domače ovčje volne z zelenimi obšitki na sukni. Pod ovratnik na srajci si je zavezoval, seveda ko j« šel « oerkev, rdefie-pisano rutico, noga so mu pa tičal« l«to iu _imQ v. škornjiBi z mehkimi obodi, katera so krila pred javnostjo tudi ob najlepšem vremenu in trdo-suhi poti zavihane hlafie, Staro kopito j§ bil 060 Tomaž Praznik po duši, telesu in zunanjosti. Presneto, pa debel pod palcem, da so ga pozdravljali gospodj« ix trga in sam gospod fajmošter od far« z: ,,,Dober dan, gospod Tomaž!" Vsega je posedal dosti stari Praznik: zdravja, denarja in drugega imetja , a 19 samo anega in edinega otroka. S» 1» z drugo svojo zakonsko ženo, otepajoč že ve5 kot Abrahamovo starost, si ja izprosil od Boga leta in leta težko pridakovano edinko, katero so krs tili pri fari po njegovi prvi ženi za Anastazijo, pa ž« v zibalki so klicali otroka Stazika. Ta Stazika, up prihodnosti ua prebogati Praznikovini, zrasla j« pod uiaterinim očesom in ob oče lovi roki iz otroka v deklico. Bogatini so bili Praznikovi in spoštoranj« so uživali pri sosedih in znancih prav daleŽ na okrog io vendar so glasuo govoričili ljudje, da j» Praznikova Stazika bolj trantaste zunanjosti. N» pa ras, sam Bog pomagaj, bila ja ta Stazika ia dekliuo po dolgosti prakratkt, na širokost pa preobiln« postave. Vandar sie«r kratka ia preširoka reja ni Brugod »ikjer tako y spodtiko, kot pri iekliškik oyetkaJi, Samo lo je bilo *a Staiiki, da si ja pomagala mdj Mlailostoie, telesat abilatshi b«lj »ačasi ia l»»lj Stazikin klobuk. nerodno po stezah' tega življenja, to že ni bilo pray obrekljivim jezikom, ki so jo nazivali prar po nečlo veško: iTranta. Seve, nekoliko je imel to hčerkino trantarst^o na vesti tudi njen lastni oče, ki je obuval in natezal na svoje staromodno kopito tudi svoio v mladosti brstečo hčerko. Stazika je morala na očetovo izreono zapoved porivati svoje noge y prostrane čevljfi, da j» ne bi kedaj skelele kurje ofii. Obleka jcj je bilo po staromaterinsko gosto nabrano krilo na ,,mojderc." Edino svoje gladko polizane lase je smela prikriti na Gospodov dan s svileno ruto. Trdim pa in beležim na nazadnjaštvo očeta Tomaža glede nepreglednega polja ženske mode, ki je bilo dostopno za imovito Staziko, ki bi bila lahko nosila lahne čevljčke na škrips , laske na frfru in v blesteči svili lesketajočo obleko. A o8e Praznik, sam jekleno trmasta grča glede moške mode pri lastnem oblačilu, sukal in vrtel je tudi svojo mladostno hčerko po istem starodavnem modnem motovilu, kakor j« videl, da ja gonila njegova mati njega in njegovo prvo ženo, on pa sedaj svojo drugo boljšo polovico in lastno edino hčerko Staziko. Kratko in malo: Stari Tomaž Praznik je na veliko nevoljo svoje druge žene in hčere veliko zagrešil, da so rekali liudje: Bogata jt ta Stazika, a trantasta pa kot sama živa nevolja. Nismo samo vsled t« popačena »arav« iloveško slabi obrekljivci, ampak tudi kristjani, ki poznamo dušo in sroe, kar j« posedala tudi Praznikova Stazika. V tem njenem po naravi trantastem telesu in pod starokopitno obleko pa sta bivala in žila Stazikina duša in srce, ki ata bila dostopna v hrtpanenju vsanu Movodobnemu napradku gl«d« vsa t« l«pa in ya6krat dokaj naranumljive žtnskt mod«. Staaika bi s« bila kaj rada nosila ia oblašila balj aiodarno kot ysa aj«n« lepo obleften« vrstniot, a bala S9 j« t taai »airu ečata, ki j« bil aaizproBoa aaza__jak Tsakaja aa- predka dekliške obleke, ki bi bila segala za ea« gnbico ali robek preko starodavne trnjeve meje Bjegov« rajne matere, ki je vedno nosila nabrano krilo aa ,,mojderc" in brkalast robec- Edini dve bitji na svetu, ki ste čutili Stazikin« bol in hrepenenje po ženskem krasu in ponosu — Iepi in moderni obleki, bili ste: njena mati in Stazikina prijateljica, domača, šekasto-pregasta mucka. Mati ni mogla in ni smela pomagati h6erki; mucka pa je sočutno poslušala Stazikine tožbe o oCetovi trmi, kadar je oblačila v nedeljo jutro kiklo na ,,mojderc", s« jej je dobrikala vijugasto s telesom in jo nalah.no gladila z repoem. Stazika je bila tudi hvaležna za to živalsko soCutje in tolažbo z ma6ki.jim telesom in rep eem, mucka je smela celo v njeno kamrlco in kadan je Stazika pomolzla krave, se je vsikdar spomnila z zdatno ponvico raleka svoje mačkije tolažnice v žalosti nad očetovo trmo in nad kiklo na oni preklioani ,,mojderc." Stazika j« stopila na stezo dekliškega življo»ia4 kateri se še ne upira, ne protivi in je ne taji nobaut srčece Evinih potomk, namreč v za <raeUke nevest* solnfino dobo 20 let. Vendar do tedaj je poznalo njen« srce v strahu božjem ter človeškem očeta, y ljubemi pa mater in mucko. Stazika menda res se ni niti š* prav zavedala, da je ustvaril Bog v začetku dva llo* veka: moža in ženo. Kratko in pohvalno povedanon Praznikova Stazika je bil š« nepokvarjeno nedolžea deklifi v prostornih čevljih in na gosto v pasu nabimn«m krilu na ,,mojd8r»." Stazikino natar Rozo pa j» Mkaj Ygrizmil« aa y»ier pred zaspanoem tar ža na postelji pray y sr*« dmo materinskib skrbi. jRoza j« dragnila pod i%b*% ooBta Tomaža, 6«š: ,,Ti, »aia Stasika _• iaa» 20 \tL Dati jo baaia aiorali aakaai t kuhiaj«. 4* s« piir«di tfMjiSiu, Inhlji, »•araai ia piskMM." _tettr«ataMi «^- ka Tomaž »• nekaj poveljnega zagodrnjali, se obrnili j na stran in začeli navijati prav na dolgo one nadlež- j bo nit, ki jej pravimo pono&ia dreta. Drugega jutra po onem kratkem, aočnem raz ¦ govoru s svojo Rozo je Praznikov Tomaž zapregel konja, aaložil na koleselj svoje in Rozine ude in sta cddrdrala proti mestu, da poskrbita za kuharsko iz obrmebe sy«j» edinka Stazike. Kar sta iskala, sta dobila i-iu.iik.M m vrmla sta se z nsznaiiiloiii in ukrepum: Cea dober meseo in dan zapusti Stazika prvift za nekaj mesecev očetoy kroy in zamenja motiko in grabIje s kuhljo in poavo pri mestnem ognjišču ali štedilniku, kakor že pravijo dandanes. Kdo bi se bil tega nenadnega oznanila bolj razveselil, kakor se ga je ravno Praznikova Stazika. Saj ta nekaj mesečna preselitev iz Praznikovine v še od nje neukušeno mesto je obljubljala in zagotavljala Staziki rešitev iz vic strahu pred očetom in slovo od starodavne kikle na »mojderc.'' Cisto ravnodušno in brez kapljice solz se je poslovila naša Stazika od očeta in mucke, z materjo sta S8 odpeljali v mesto v za bodočo gospodinjo predvsem potrebno šolo kuharske izobrazbe. Mati Roza pa je tudi preoblekla svojo edinko pred vstopom v kuhinjo v Iletkano krilce, lušne in nogam prikladne Ceveljčke in tako zapeljivo s čipkami olišpani in ocirani predpasnik bele barve, kot se že zahteva od kuhinjskih učenk. Kdor bi bil Staziko selaj ugledal y tej napredni obleki, bi še bil menda vedno skomocal, da je sicer bolj bribovska neroda že od Ini svojega rojstva sem, a ne več tranta na Praznikovini v kikli na ,,mojdereM in čolničasto prostornih itevljih. Krilo brea onih gosto gubastih branj v pasu in krez Mmojderca", belo čipkasti predpasnik in tesni Ceyl.ji, ta aova naprava je bila vsled stroge domače y_goje dokaj skromni Staziki sedaj y«6 nego: mati, o6e in mucka. Za materjo se je sicer malo pocmerigala in Rosa jej je naprtila še celi koš dobrih navkov in prav strogih ukazov, kako naj ukrene glede nove obleke jBe bi pogledal k njej slučajno sam bogjovaruj — očs Tomaž. Mesece in mesece je prebila Praznikova Stazika pri ognjišču v fletnem krilu in zapeljivo mičnem predpasniku bele barve. Niti matere in ne očeta ni bilo k njej, ker se je v svojih pisinib izrekala in poročala o svojili zadevah in potrebah. nad yse dobro in pohvalno. Le ena in edina napaka se je oklenila Stazike ea njenega bivanja v mestu in ta je bila: hodila je večkrat po vseb mestnih cestah, gleclala in budala po eele ure v izložbe, kjer so bili na ponudbo in naproiaj ženski klobuki. Kdo bi pa štel priprosto-kmetskemu dekletu v greh, niti ne v napako, da se jej je zasadilo pri belem predpasniku in modernem krilcu v mlado srce tudi poželenje po — klobuku. In ta klobuk postal je za naSe dokletce nekako drovo spoznanja dobrega in hudega v mestnem paradižu Stazikinega življenja. Vse Siazikiiie misli so se osredotoeile v edno zahtevo: Klobuk rnoram imeti vsaj enkrat, da me yidijo v njera tudi ljudje v domačem kraju! Stazika je štedila in hranila, dokler ni njen prihranek narasel v toliko, da je stopila v trgovino in si kupila klobuk, ki jej je po nienem osebnem mnenju najbolj pristo.jal. Sedaj je bil dosežen Stazikin vzor, posedala je klobuk, si ga natikala v prostih urah in y svoji sobici na glavo in se pogledavala po cele ure y ogledalo od vseli strani. Samo eno zapreko je še morala premostiti — kako se pokazati v domačem kraju v klobuku in brez očelove vediiosti. Pa Je skovala celi bojni nafirt za po- ; hod v klobuku sicer ne v domačo, ampak radi varno- \ sti pred očetovim očesora v sosedno župno cerkev. Po šestih mesecih zajemanja kuharske umetnoSti v mestni kuhinji pripeljala se je mati Roza po Staziko in odpeljali ste se zopet iTa Praznikovino v prostornih čevljili, y kikli na »mojdero" in v svileni ruti, kakor je to zahteval in tirjal od svoje edinke gr 6aYi in glede napredn« ženske mode starokopitni ofie Tomaž. Na Praznikovini je našla Stazika še prav vse pri starem, brez kake omenka vredne iapremembe, še njena mucka se je priliznjeno vijugala krog njenih nog in jo gladila z repceai. Stazika je bila zopet doma ia mesta svobode y okovih očetove neizprosne trme. Bilo je ramrio y soboto zvečer, ko ]e zamenjala Stazika mesto s kmetsko Praznikovino. Poznc v noči ] si je pripravljala svojo mestno obleko in klobuk za zgodnji pohod v sosedno cerkev, kamor njen oCe ni zahajal skoro nikdar, le ona je dobila za ta poset dovoljenje, da obišče pri tej priliki teto, s katero se že niste videli nekaj mesecev. Vse je bilo že pripravljono: obleka na stolcu, klobuk in čevljčki pa pod po steljo, da ne bi kdo pred Casom izpasel teh novotarij. Se domača mucka se je radovala te nove Stazikine krame, mijavkala je v njo, se drgnila ob njeno krilo z glavo in jo otepala prav na lahno z dolgim svojiin repcem. Stazika se je poglobila, sedeft na postelji, tako globoko v jutrajšnji obisk sosednega hrama božjcga y moderni obleki in mestnem klobuku, da jo je uirudllo to premišljevanje do zaspanca. Zaspala je na pol sedefi in na pol ležeč, stražilo je njeno spanje le edino njena mucka. Ob solnčnem svitu si je omencala na pol odprt« o8i in začela z napravljaiijem, da rabim domačinko mesto mestne tujke ^toaleta." Stazika si je sfrkolila laske, si oblekla čedno krilce brez predpasnika in jopico, obula si je čeveljčke in zavezala v široke pentlje vrvice na obuvalcih. Treba je še bilo pokriti klobuk, aatakniti rokavice in ocliti še pred belim dnevom, da je ne bi xa siedilo policijsko oko lastnega očeta. Stazika je po kieknila, se sklonila in potipala pod posteljo, kamor ,je bila sinoči shranila klobuk. Otipala je vse kotičke j pod posteljo, klobuka ni bilo in ni bilo nikjer! Pre iaknila je v „ tipanju in iskanju celo svojo kamrico, a vendar zastonj — klobuka ni bilo na spregled. Vrata njene kamrice niso bila zaklenjena, to noS jih je v prehitrem zaspancu samo priprla le na | f.ol. V Stazikini glavi je vzklil sum: Kaj, če mi ni i kdo pofatil v no6i klobuka? Kaj, ko bi se ga bila na i skrivaj dotaknila pravomočna očetova roka, da jo ka- j znuje na sam Gospodov dan za vse njene zahrbtne I novotarije, ki so jej bile prepovedane in zažugane z i očetovim prstom? Pri porodu tega prepričanja, da bi 1 utegnil njen oče sam ategniti roko po klobuku * je Sta- | ziko tako zmedla in pretresla v strahu, da je slekla \ pc bliskoma prav vso mestno novotarijo raz sebe do | nožnih čevljčkov in si natovorila ono motovilasto kik- Jo na ,,mojderc" in brkalasto ruto. Ko je tičala zopet y kmetskih okovih, je sedla na poslelj in kloneč na razvalinah svojih sanjarij o pohodu v klobuku y so- 1 sedno cerker, se jej je prav bridko stožilo, solze so ji 1 zajolzele po razgretem licu in čutila so je tako silno i — silno nesrečno in zapuščeno. Celo ono nadeljo se je Stazika tce najbolj ogibala očeta, ki pa ni kremžil in pačil svojega obraza v brazde in gube jeze, ampak je bil fiisto navadno resnega obraza, kakor se že spodobi za staro in lraovito kmetsko korenino. Glede zagouetnega lzgina klo- buka je Stazika oSeta oprostila vsakn sanuij«. Belil* bi je še sicer nekaj 6asa tozadevno glavo, voadar ooia zadeva je morala biti v zvezi s earovnijami ali pa kar s samim rogatim in živinskorepnim bOb^afivarujj* btazika se je potolažila radi klobuka iu sklenila, dft bc Stedila iznova, dokler si ne bo prihrauila toliko , da oo kril njeno glavo vsaj enkrat y doiaače« kraju inestni klobuk. Minili so za tein Bkrivnostnim lagbK__ Mobuka tedni. Stazika in mati ste kuhali nedeljsko kesilo, k«je primijavkala y kuhinjo mucka ln se »uzala okrog oooh kuharic. ,,Glej jo glej, našo mucko, kako dolgo j« _i bilo na spregled, gotovo ima zopet mladide", je pripomaila mati." Stazika je nalila y ponvico mleka, in Sla za muoo po stopnicab na podstroSje, da mato nukrmi gladno ma.5jo družino. Stara muca je _a pott« streSju zamijavkala, oglasili so se materi Yisokon«žni klici mafiic prav v kotu podstrešja. Stazika je sbn pila proti kotu, iz okroglega gnezda jo je pozdravil« čelvero mačkijih oči. Stara muoa je imela dvoje mla* di6ev. Stazika pograbi gnezdo in hajdi z njim v ku* binjo, da ga pokaže tudi materi. Obe _ materjo Rv» ste gledali ta novi mafcji zarod, ga omilovali, ga bo?a/i in so mu dobrikali prav po ženski navadi. BGlei no, Stazika, to ni gnezdo, ampak klobuk in sioer ženski", je omenila mati. Stazika je pogl*dala natančnpje mačkijc gnezdo, oči so ee jej izbulile in stopile ia jamio, gnezdo 5i je zdrknilo iz rok na tla, da ste se mafiici izsuli ia: gorkega ležišča in stekli po kuhinji. Stazika se j« ptt spo_abila prvi6 v življenju, z nogo je brcnila starar' mucu in pognala za njo samega rraga mačkijiga! V novem Stazikinem klobuku ste zagledali lu^ tega sveta na podstrešju pri Praznikovih dve maSioij Staziki je bilo trenutno jasno: Oni Yefier, ko je podtaknijla svoj klobuk pod posteljo, približal se je časstare muce. V noči ga je odhirala skozi vrata na dile in si postlala v njem zibelko za s\roj novorojeni zarod načkiji. Stazika je zaupala materi povest o asodi svojega prvega in zadnjega klobuka v življenja. Obe ste s« smejali, vendar Stazika le bolj na vidcz, ker v sr" ou je kuhala srd na mafikijo zalego, ki jej ]e nako pfiia s svojo kradljivostjo toliko strabu pred očetom , ugiuanj radi po oarovni poti domnevanftin pobegu klo* b* a ter radi denarn8 škode, katero je zabila v to-le pokj iralo, s katerim pa se ni mogla pobahati pred ob^ iinotvom niti enkrat. Stazikina stara hišna prijateljiC;i muoa je imela do svoje mačkije smrti večne kvatreod te nekdaj tako živalsko usmiljene in 6ez mero darežijivo dekliške strani. Mesto mlečne nagrade prejemaia je brce na mačkije ude in psovke na mačkijo> kradljivost in nepoštenost. Celi dogodljaj s klobukom in mucko je porinil že dckaj napredno in glede obleke svobodno postopajofioStaziko za trnjevo, prastaro mejo gosto nabran« kik* le -a ^mojderc." Kljub nabrani Jkikli na Bmojder»" p» je dobila Sia?ika moža na dom, ki je postal s iasc»_ ravnota* ko žilara kiueteka m neiiprosna grda kakor njen rajni oče PraznikoY To;naž Stazita je že davno kot sod debelo rejona gospodinja in »obra mati v še vedno ob pasu-na gosto nabi-ani kikli na ^mojderc" in pray na gladko poče -¦ sa.ub Tas pod brkalasto ruto. Ivleni pa je zaupala mati Brčkova .Ana3tazija to f>o\est i) svojem prvem in zadnjem klobukn > živijen-. ju, v katerem je rodila stara hiSna mu«ka sroi ma&* kS". Kirofl in kradljiyo potomstvo. Vlado -Pnšenjak. Z združenimi močrtii naprej i -¦.¦¦¦iKo s« ss itt!.:i 1914 približevali božični prozniki, je^vJadal* r vs>'\t slovanski hiši žalost ia negotovost, kaj-'prine?jfc boo . .aost. Takijj po moMlizaciji so odrimli k vojiikoiri v:,.- nekdanji vojaki; upanje, da se za Ix)ži6n*%^fiznikft vrnejo domo^, jo splavalo po vodi, ko'se.-'je sv+ovr vojsk-i z. vedno večjimi sredshi ia v redno w> ;em obsegu vodila. Prišli so meseca novcmhra piegled; iseb mož in mladeničev, ki niso bili jiikdar \ejal-::, dn 36. leta, kateri bi naj, ako ao bili »posohni; po \ovom letu odrinili k vojakom. Unaevna je iialosi v .ixh siovenskih higah, ker se je vedolo, da bode vojs'ca še dolgo časa <rajala in odvz*la š« xa«ogo strtre.j^J'. raož in mladehifcev. Božični prazmki poziiejšij; lei ",o bili žalostni, le upaiijo, da se mora vojskaiAeudar «)ikrat Irončati, j« nekoliko tolažilo obupatio .Jjuds^. o. Se le lefa 1918 smo včakali vehel Boži^,1 vesel ridi tega, ker ja bi! konec grozne vojsko iii kef? «e ,je uresničilit naša dolgoletna želja, cla .ano post*li &vobolni državljani v naši lepi Jugoslaviji. 'Vteelje, Wi je vlaualo lansko leto na Slovenskeia oi diil^o ir•¦¦jj.io, ker se niso uresn.čili tipi ubogega lj\idstyŁi. Pričakovalo se je, da bo uova iržava vse stonTn," <1A pr^lemo do rcdniii lazmer m da bo mo;.;oče vsiij tnko živeti, kakor smo /ivel: za časa vo.iske A bridko mho se varali. Dracrinja je naraš^ala od dne ricf diie. ; olrol Sčin, katere rabimo za vsakdanje živjjerije, ni mogofte dobili pri trjio' c h, iemvcč le i>n kakih verižririili ali zakotnih trgovinah in ti-iompcih, Kdo je 1 riv teh razmer? V prvi vrsli o.ii, ki imaio nso'!o ('<-f:;;\o v rokah. 'fo so ljudje, ki so prižii kot poslanri \ Narodno predslavniStvo v Btograd, ako1'itviio, iijiajo le malenkostno zasiomoo v ljudslva. Ti posluncf, ki pripadajo demokratski in sooijalnoJeinokTittif-.ni strijiki, so imcli veliivO vef:ino v prvi vlaiii in sn 8"^»li;;"ili dnigo vlado brez oz.ra na (truge str.u^'0.'Ato bi bila vlada seslavliona iz zaslopnikov vivnb stnmk in ako h\ se vse delo vršllo složno in Sjfcapvo, bi so dalo do.-^eči mnogo koristnega za dr/aVO ii; za doorolnt državljanov, nied tem ko sedaj i- grajo le »trankarska koristi glamo ylogo, ys» drug« je postranska stvar. T drugi yrsti je sedanjih obupnih razmer kriva vojska, ki j« pojtvarila Ijadstvo. Med ljudstvom vlada v veliki raeri dalomržnost, na drugi strani pa ž«lja po ve.ino ye6jib dobodkib, kar povzroča vedno veftjo draginjo. Mnogo Ijudi ho5e priti na lahek načih do dobr< ga zaslužka in preraoženja, za to naslopi pol nepoSteuosti, oairoaa pot, katera je y Skodo posrimezr.ili sta.nov, kakor tudi države. V mislih imam veržiiiStvo, zakoluo trgovino in tihotapstvo. Hdlož" o lahko trdira,  da so v premnogih slučajih vlatlni organi Vrivi, da bnjno »veta verižništvo, eakotna trgovina in tihotapstvo. V Mariboru n. pr. se je ustanovilo nBbroj ag«n tnr, »trgovskik komisij, iraport itd., dobili so se za te ta!coz^'ane ^trgovine" prostori, imetniki stanovanju, dočim počieni obrtniki in uradniki ne inorojo priti do lokalov in stanovanj. VeriŽniStvo bujno cvete, ler celo ur.idno napravs prav živahno kupčujejo z veriž iiiki. Grrl madež za slovensko ljudstvo je tiliotapstve. Obsojati moranio tihotupslvo Zidov iz Hrvaškega, za niflevati pa one uaše ljucli, katcri so se posvelili tiholupshii. Vsak tihotapeo naj bi se zavedal, kako nepošten j» njego/ zaslužek, kako je z njegovim delora gorje Cloveštva in draginja narastla, naj bi pa tucti pomislil, da mu na krhifini naCin pridobljeni denar •ie bo prinesel blagoslova. Vzrok velika draginje \% tn4i dejstvo, da iSče vef;"a trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov preveiik dobiCek. Vsled draginj« Irpi vse, najbolj pa kmelski stan, kateri jft dosegol 1» malankostno zviganj"i avojih pridelkov, doCim mora vse, kar rabi, silno drago plačevati. Upraviften j6 klic: Nazaj k delu, aaz.ij k požtenem delu, nazaj k primernem zaslužku! Ako pogl--1amo v zgodovino, vidimo, da si ja kmetsko Ijudstvo, kakor tudi delavsko ljudstv« v hudih ftnsih potom snmopomoči ustvarilo boljš« gospoilnrske ra.zmera. To vidimo na Angleškea«, y Svic>, ua Daiisk«o», y Nemčiji, pa tudi pri nas. Denaru« ifdenižtv*, kat«M j« pred 50 leti pri nas še bujoo e^eteJo, smo potom naših kmetskih posojilnie popolno- ma odpravill, sedaj je treba napovedati blagovnemu oderuštvn in nezdravim razreeram y trgovini neiz- {;rosen bnj. Ni se čuditi, če prihajajo iz kraetskib vrst znhteve po ustanovitvi gospodarskih zadrug, ni se čuditi, če žtejejo take zadrugo, kakor na. primer v ftornji Radgoni, po trimesečnem obstoju nad 1.100 61anov, ni se žuditi, 6e kmetsko ljudstvo sarao deluje- na združenj« vseh teh zadrug y mogočne blagovn& oentrale, ako se upoštevajo naravnost neznosna raz- more."Namen teh zadrug je, kmetu pripomoči do u- trodnejšega nakupa njegovih potrebščin, kakor tudi do ugodne prodaje njegovih pridelkov, nadaljni na- men je, podati kmetu možnost izvoza njegovih pridel- Jcov v sosedne države (Nercška Avstrija, CeboslovaS- ka, Italija) ter uvoza potrebSPin (strojev, raznega ma- nufakturnega blaga itd.) iz omenienih držav, kakor tudi omogočiti kmetu predelavo njegovih surovin (vol- na, predivo itd.). Poleg teb gospodLirskih radrug vla- da veiiko zanimanje za vinarske zadruge in razne o- brtue zadruge. Ako bo lo gibanje in navdušenje zg> uakupovalne in prodajne zud/rge ter za proizvajalne zadruge ostalo in ako bodo zadruge po danih naro- dilih delaJe, potem smo trdno prepričani, da se jim bo posreCilc od})ravtti blagovno oduruštvo, kakor so odpra ile posojilnice denarno oderaštvo in da ee njim bo posreftilo ustvarit: zdravo razmere v trgovini. Na& boj ne velja solidnim tr^o cam, s katorimi bomo skup- no delali. temveč le onim izrodkota v trgovini, ki o- grožajo obstoj in napredok večine ljudstva. Iiližajo se spet božični prazniki. Radi aeznosne *JrngiTijt in pomanjkanja najpotrpbi^.j" ><ra ne bodo pra.Tniki Y»sftli, vendar bomo imeli ijsIaž »o i_ veselo^,  npanje. da sp bodo razmero v dogli ncm 6asu izbolj* ?ale. Volitve bodo izčistile ozraftje, \ zboi co v Bnograd in v vlado ' odo j^rišii Ijudje, i teri >odo iraeli sn«) za ijTidstvo in njegove potrebo, nr pu-samo bosode, kacnre pa riasprotujejo ojihovira .1r anjom, naSe kraetsko ia d«laYsko ljudsho pa boda potom samopo-  moči o<?j;raYil« ntzdravs gospodarsko razmere.