St. 284. V Ljubljani, sreda dne 11. decembra 1918. Leto II. HflPREJ Mo jugoslovanske socialno demokratične stile. izhaja razen nedelj In praznlkor raalr dan popoldne. Drednlitr* 1» npravnHtvo v Ljubljani, Frančiška n ik* alica štev, 6, L načati Učiteljska tiakarna. Naročnina: po poiti * dostavljanjem na dom ta celo leto K 42'—, ta pol lela E 51*—, u četrt leta X 10'50, za mesec K 3'50. Za Nomčijo celo leto K 46, t® oatalo tujino in Ameriko K 34. lo.eratl: Rnostopna petit rratica 30 *; pogojen prostor K 1"—; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacije ta list so poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Jugosl. soc. dem. stranka sklicuje v nedeljo, dne 15. dec. 1918 ljudske shode z dnevnem redom: Jugoslov. država in delavstvo. Shodi se vrše v naslednjih krajih: Cerknica pri Rakeku: ob 4. popoldne: kraj m referent se določi; Kočevje: ob 1. popoldne v čakalnici, poroča sodrug Č o b a 1 iz Zagorja; Poljčane: ob 10, dopoldne pri V. Jurčiču, po- roča s. S i 11 e r iz Trbovelj: Rogaška Slatina: ob 10. dopoldne, poroča so-drug Malovrh iz Hrastnika; Rogatec: ob 3. popoldne, poroča s. Mal o v r h iz Hrastnika; Zabukovca pri Celju: ob 3. popoldne; kraj in referent se določi. Demagoštvo. V vsej naši jugoslovanski politiki res ne opažamo drugega dela, vsaj resnega ne, kakor golo demagoštvo in korupcijo. Na eni strani kriče tisti, ki so kričali še pred tremi meseci hosana stari F.vropi in Avstriji, da kriče danes hosana, ne jugoslovanski državi, ne demokratizmu, ne moderni državi, marveč novim bogovom, ki so zavrgli tiste, ki so jim prej prisegali kri in življenje. Radi jim pripuščamo to veselje, to je njih šport, njih potreba, ta hinavščina. Ni pa nam vseeno, kako je z ureditvijo nove države. V tem pisanem kolobarju se zbirajo vsi suženjski in dobičkarski elementi, ki pričakujejo v svoji hlapčevski ponižnosti od »visoke« gospode, ki hoče v novi državi komandirati tako, kakor je komandiral enak element v Avstriji, plačila. Izpremenil se torej ni sistem prav nič in to dokazuje, da je naša javnost deloma demagoška in tiranska, deloma pa hlapčevska. Skoro v vsaki številki »Napreja« kažemo na napake in priporočamo pozitivno delo v zmislu demokratizma, toda za vse iniciative so v vseh omenjenih krogih veli-ka 'rt gluha ušesa, samo klanjanje, same poklone in samo kadilo, kakor da bi jugoslovanski troimenski narod moral živeti od milosti starih privilegirancev. Ta politika je za vsakega demokrata gnusna, izjavili smo že večkrat, da nam tie gre za formo nove države, gre nam pa za demokratizem in pametno socialno uredbo. In prav o teh vprašanjih meščanska gospoda mu e nic slišati, marveč zavaja javno mnenje v tiste vode, ki so preplavljale v stari državi skoro vse javno mnenje, v servilizem. Zahtevamo torej z vso odločnostjo, da se zjasne pojmi tudi o res aktualnih vprašanjih, ki se tičejo ijud-st\a vobče. t,e se to ne zgodi, potem vemo, da imamo opraviti s staro meščansko zakrknenostjo iz nekdanje Avstrije na eni strani, na drugi strani pa z nesamostojnimi elementi, ki žive v trdnem prepričanju, da so še Preotroški, da bi sami govorili o politiki. Naš namen ni, da bi škodovali ujedinjenju troimenskega naroda, a naša naloga je, da zahtevamo za ljudstvo vse pravice. Te komo zahtevali! Pismo iz Zagreba. Zagreb, 8. decembra. Krvavi dogodki, ki so se vršili tukaj 5. t. in., doka->:“iejo, da vladajo med republikansko in monarhistično Mrujo huda nasprotja, vendar poudarjam žo vnaprej, da 'a nasprotja niso tako globoka kot bi utegnil kdo soditi "a Prvi pogled. Naše meščanske stranke se cepijo da-nes v dve frakciji. Nekateri so za republikansko, drugi f'? "'anarhistično ustavo, ali z drugimi besedami: oni, ‘ hočejo enotno državo so za kralja, separatisti pa so 1)1 ‘staši republike. Ne gre torej pri teh strankah za demokracijo in za ustavo kot tako, marveč le za obliko. za Hrvatstvo in interes poedinih separatističnih strank. Radičevi republikanci so ravno tako nedemokratični kot pa naši monarhisti, razlika je le, da prvi škodujejo Jugoslaviji s svojim bedastim »čistim« Hrvatstvom, ki ga že skoro obožujejo, drugi pa hočejo enotno jugoslovansko državo. Prepričan sem, da bi prišli naši sedanji republikanci, kakor hitro bi zadobili v deželi oblast in rešili »Hrvatstvo«, prav gotovo na dan z idejo, da bodi Hrvatska kraljevina. Kot socialisti smo pristaši republikanske ustave, ' stojimo na stališču socialne republike, toda demagoštvo, kot ga uganjajo Radič in njegovi pristaši, obsojamo. — Zagreb diči vobče le forma. Dobro je napisala »Narodna Politika«: »Znano je, da smo mi Hrvati v politiki formalisti — forma je glavno!« Pridi v Zagreb in prepričaš se. Brezciljna lahkomiselnost in površnost je najboljša karakteristika zagrebškega ljudstva. Ne dela se nič, govori pa mnogo in o vsem, pa o ničemer! Politizira se povsod, na cesti, v kavarni — no, drugje ne. Ker Zagrebčan, razen delavstva, preživi dan in noč na cesti ati v kavarni. Talenti, kar jih ima naše mesto, odidejo v tujino, tu zanje ni prostora. V urade, od univerze pa do zadnje pisarne, komandirajo privilegirance — forma je glavno! Naša »Sloboda« se lepo širi in razvija. Neprestano se ii javljajo novi naročniki in upam, da se kmalu razvije v dnevnik. Pred kratkim je bila še tednik, sedaj izhaja že trikrat na teden. Po vsej deželi se snujejo novo politične organizacije. Socializem zmaguje povsod v Evropi; kjer je socialistična organizacija boli močna, kakor na primer v Nemčiji, napreduje seve naša misel mnogo hitreje in uspešneje, v naših krajih gre razvoj pač počasneje. Zato je naša velika dolžnost, da pripravljamo pot socialistični revoluciji, ki danes faktično presnavlja Nemčijo. Zato, na dan s političnimi organizacijami! V njih je naša rešitev. Tudi delavska gibanja imamo. Skupni, energični nastop delavstva je že v več obratih dosegel osemurni delavnik, Tako so si izvojevali to zahtevo mizarski in kovinarski delavci v Osijeku in delavci parne žage v Belišču in Džurdženovcu. Delavski svet ima svoje redne seje; zanimive so, ker pričajo o marljivi delavnosti naših sodrugov-vodi-teljev. Na seji, dne 30. t. m, ie sodrug Brudnjak poročal o uspehu, ki ga je dosegel Delavski svet pri mestu Zagrebu in vladi z ozirom na pomoč siromašnim ljudskim slojem. Izposloval je potom akcijskega odbora, da je votiralo mesto za prvo pomoč bednega ljudstva pol milijona kron, vlada pa je obljubila, da pomore z enim milijonom kron. Mestna občina in trgovci so dali na razpolago toliko lesa, da bo mogočo za prvo silo poskrbeti z drvmi 800 najsiroinašnejših družin. DS bo skrbel tudi za to, da prejmejo siromašni sloji moko in najpotrebnejše stvari zastonj. To so zaenkrat uspehi, ki jih ima zaznamenovati DS. Sodrug Kaurič jo izjavil, da je treba zahtevati od oblasti za revne sloje toliko, kolikor ti res potrebujejo. Ono, kar so se gg. odločili dati v svrho odpomoči teh slojev, bodo skušali nadomestiti z davki, ki jih bodo morali tudi delavci plačevati. Treba je, da se vse blago popiše in ekonomsko rekvirira. Na seji je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Vse zaloge verižnih trgovcev in špekulativno skrito blago se mora zapleniti na celem ozemlju SHS. 2. Za vse blago je treba uvesti centralno gospodarstvo pod državno upravo; država mora dati to zaplenjeno blago na razpolago širokim slojem za nizke cene. »Savcz trgovaca« je bil zadnje dni konstituiran in izvoljen odbor, ki prevzame nadaljnje delo. — »Hrvatska« je ustavljena, »Malo Novine« so se prelevile v »Novo vrijeme«, sicer pa se vrti življenje v Zagrebu okoli stare osi.__________________________________ o. k. Politični pregled. Pogajanja v LjubHanl. Predvčerajšnjim začeta konferenca zastopnikov Nemško-avstrlisko republike in koroške ter štajerske deželne vlade ter zastopnikov Narodno vlade SHS v Ljubljani se je včeraj nadaljevala. Potem, ko so se bila razpravljala razna tekoča vprašanja, je predsednik razpravam, poverjenik za trgovino in veleobrt dr. Karel Triller zborovalcem naznanil nastopni sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani: »V terito-rijalnih vprašanjih je začasna, ne prejudicirajoča rešitev, ki bi zadovoljila oba dela, nemogoča. Zato naj se ta vprašanja odstavijo z razpravo in naj se pogajanji orne- I je izključno le na prometno-tehniška in gospodarska vprašanja.« Po daljšem posvetovanju nemških udeležni-kov je v njihovem imenu odgovoril generalni konzul Aleksander von Giinther od nemško-avstrijskega državnega urada za zunanje stvari: »Zastopniki nemško-av-strijske republike in deželnih vlad za Štajersko in Koroško si dovoljujejo v očigled naznanjenemu jim sklepu Narodne vlade SHS pripomniti, da se je nadaljevanje pogajanj o teritorijainih vprašanjih moglo odkloniti pač le vsled ne povsem pravilnega pojmovanja namenov, ki so doslej vodili Nemce. Nemški zastopniki se zavedajo, da se o teritorijainih vprašanjih ne more odločati pri teh pogajanjih, marveč edinole na bodoči mirovni konferenci. Nemško-avstrljski zastopniki so le izšli iz nazira-nja, da bi bilo za ozemlje, kjer je začašna ureditev uprave potrebna v interesu gospodarskih in prometno-teh-niških razmer, treba, to ureditev izvesti potom dogovorov, ker se jim vidi, da bi s tem bila ustvarjena neob-hodno potrebna podlaga za uspešno ureditev gospodarskih in prometnih vprašanj med obema državama. Iz željo Narodne vlade SHS, naj bi se posvetovanja nadaljevala brez ureditve teh vprašanj, posnemamo, da je Narodna vlada SHS naziranja, da se morejo gospodarska in prometna vprašanja rešiti potom dogovorov, ne da bi se rešila odprta upravna vprašanja. Zato prosimo, naj nam Narodna vlada SHS naznani spored nadčljnih razprav na podstavi, ki si jo je začrtala.« Nato se je konferenca odgodila. Pogajanja sc nadaljujejo danes. Na dnevnem redu današnjih razprav sta vprašanji, kako naj se vzdrži promet, ter kaj naj se izmenja in kako naj so izmena vrši. =■ Narodni praznih. Ljubljanski knezoškofijski ordi-narijat je odredil, da bodi dan L december v spomin in proslavo ujedinjenja države SHS cerkveni praznik, ki naj se ga slovesno obhaja. Letos naj se ta spominski dan praznuje z nedeljo, dne 15. decembra s slovesno mašo. Med bogoslužjem naj se prečitata proglas Narodnega vječa in odgovor regenta Aleksandra ter naj se vernikom pojasni pomen tega zgodovinskega dneva. Masi naj prisostvujejo oblasti, korporacije, šolska mladina itd. Kaj je zakrivila Jugoslavija? Iz »Epoche« z dne 3. t. m. posnemamo naslednje: odlok Narodnega vječa v Zagrebu, da priklopi Reko jugoslovanski državi, je popolnoma nepostaven. Reški Narodni svet pa je po pravni samoodločbi narodov proglasil zjedinjenje Reke z materjo Italijo. Nadalje govori o izročitvi brodovja in izvaja sledeče: Izročitev brodovja je imela namen, delati težave Italiji in ententi. Računali pa so slabo. Država, ki se komaj rodi, ne bi se smela, kakor je to storila Jugoslavija, upirati na avstrijske bajonete ter pozabiti, da so ti bajoneti bili nekdaj obrnjeni ne samo proti Italiji, temveč tudi proti Franciji in Srbiji. Morala bi začeti svoje življenje s tem, da bi prognala pretnogočne ostanke avstro-ogrske armade, in ne uporabljati jih, da ustvari kaotični položaj boljševiškega značaja. Pa ta načrt je, kakor znano, vsled stanovitnosti entente in takojšnje intervencije Italije bil odkrit in sc ni uresničil. Tako je končala ta epizoda. Gotovo je Jugoslavija začela slabo. Njen greh proti Italiji je tem večji, ker je Italija med vojno zaščitita jugoslovanske politike in izjavila svojo naklonjenost jugoslovanski državi o nje narodnih, etničnih in strategičnih mejah. • — Italijani prepovdujojo hrvaščino. Veliki Lošinj, 10. decembra. (Lj. k. u.) Italijani so prepovedali tudi v tukajšnji župni cerkvi hrvatsko bogoslužje, hrvatske pridige in hrvatske molitve ter zahtevali, da se morajo, vršiti vsi cerkveni obredi v italijanskem jeziku. Prepovedali so nadalje slovanske znake in izobešanje hrvatskih zastav. Internirali so skoraj vse vplivnejše prebivalce, češ, da so hoteli svečano pozdraviti francosko torpedov-ko, ki so jo pričakovali v Lušinju. Internirance so odvedli v Pulj. Italijanske oblasti so zaprle tudi Čitalnico ter Ciril-Metodovo šolo in otroški vrtec v Velikem Lošinju. — Razburjenost v Banatu. Budimpešta, 10. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Po vsem Banatu jo razmerje med rumunskim in srbskim prebivalstvom jako napeto, ker so srbske čete v Banatu odvedle v Belgrad več rumunskih vodij, ki so se navzlic prepovedi udeležili shoda v Stolnem Belgradu (Stuhl-weisscitburg). Tam so jih internirali. — Črnogorci pozdravljajo regenta Aleksandra. Belgrad, 10. decembra. (Lj. k. u.) Iz Podgorice v Orni gori je dospela nastopna brzojavka: »Vrhovnemu poveljniku srbske vojske., prestolonasledniku Aleksandru, Belgrad. Velika Narodna skupščina v Crni gori, izvoljena po svobodni narodni Volji in zbrana v Podgorici, pozdravlja hrabro srbsko vojsko in njenega vrhovnega poveljnika v imenu našega osvobojenega naroda, ki je prelival skozi veke kri za jugoslovanske ideale in katere je sedaj hrabra srbska vojska s pomočjo kulturnega zapada iz-vojeVala za nas troimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. —• Predsednik Savo Perovič.« Ceho-Slovaki zasedejo nemške mejne kraje. Iz Prage, 10. decembra poroča Lj. k. n.: Kakor poroča »Bohemia«, je prišlo v nedeljo približno 500 čehoslova-ških vojakov s 16 častniki, nekaj strojnicami in dvema topovoma v Marijanske Lažne in so zasedli kolodvor. Oddelek kakih 130 mož je odkorakal v notranje mesto, zasedel bivše vojaške lope in razorožil tam nastanjeno nemško' vojaško stražo. Ob 11. dopoldne je prišel v nemško hišo k županu poveljnik češke posadke in izjavil, da je vojaško zasedel mesto in okraj Marijanske Lažne. Župan je proti temu protestiral. — Nemčija ni naklonjena bollševikom. Berlin, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Vossische Zeitung« javlja, da so zastopniki ruske sovjetske republike, ki so se hoteli udeležiti centralnega shoda nemških delavskih in vojaških svetov dne 16. decembra, prepovedali prihod. K temu pripominja »Morgenpost«: Ta sklep se po današnjih razmerah razume sam po sebi. Preverjeni smo, da bo večina državnega kongresa delavskih in vojaških svetov, ki bo dne 16. t. m. odobravala postopanje vlade. -*• Franc Ferdinand Saivator umrl. Dunaj, 10. decembra. (Lj. k. u.) Nadvojvoda Franc Karol Šalvator, je v svojem 26. letu preminul za špansko boleznijo v VVallsee. Rajnik je bil od početka vojne do konec oktobra na fronti. — Zahteve državnih uslužbencev v Nemški Avstriji. Dunaj, 10. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, je imel odsek državnih uslužbencev včeraj posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki organizacij nastav-ljenccv in kjer so formulirali želje in zahteve. Ukrepi, ki bodo prihodnje dni predloženi državnemu svetu zahtevajo: 1. naj se izplača enkratni nabavni znesek namesto 1. februarja 1919 že letos decembra 1918 pred božičem; 2. naj se povišajo draginjske doklade od 1. septembra 1916 za 50 odstotkov in naj ostane povišana draginjslca doklada veljavna do znižanja cen; 3. naj se povratnikom pri dovolitvi draginjske doklade vračuna vojaška službena doba; 4. zahteva se vzgojevaina. draginjska in nabavna doklada za otroke vseh državnih nastavljencev. Naposled se zahteva ustanovitev provi-zornih svetov za državne uslužbence. «■=> VVilson se potrudi, da uveljavi svoja načela? Berlin, 10. decembra. (Lj. k. u.) Po »Lokalangzeigerju« je takoj po prihodu predsednika Wilsona v Pariz pričakovati rešitve vprašanja, ali naj ententa odpošlje svoje čete v Berlin in okolico, da vrše službo vojaške policije. »Ne\v Herald« meni, da bo ta zasedba trajala do podpisa mirovne pogodbe. Predsednik VVilson je na potovanju izjavil francoskemu poslaniku v VVashingtonu, da se bo v Parizu trudil, svoje postopanje spraviti v sklad z znanimi 14 točkami. Dne 15. januarja 1919 se prično posvetovanja o preliminarnem miru ob navzočnosti nemških zastopnikov. Poveljnik ententnih čet, ki zasedejo Nemčijo. Bruselj, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Agencc Havas« poroča: Branitelj Hamura, general Michel, je imenovan vrhovnim poveljnikom čet, določenih za zasedbo Nemčije. Francozi in Amerikanci v Aehenu. Achen, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Ena francoska divizija in več ameriških čet je dospelo včeraj v mesto. — Angleška ogledovalna komisija je dospela dne 10. t. m. v Hamburg. (Lj. k. u.). „Naša moč“ in poverjeništvo za socialno skrb. Krščansko socialen delavec se pritožuje v listnici uredništva »Naša moč«, da poverjeništvo za socialno skrb ni pritegnilo k delu nobenega zastopnika Iz vrst krščansko socialnega delavstva, in da ni nobenega krščansko socialnega uradnika v tem poverjeništvu. Kako je s temi očitanji, ki vsebujejo deloina Oči' tanje osebne korupcije? Poverjeništvo za socialno skrb mora zidati iz tal, ker ničesar ni bilo tu, ko se je pričelo delo pred dobrim mesecem. Kaj se to pravi, tak urad čisto na novo organizirati in ustvariti iz nič urad, ki naj deluje v resnici v prid delavstvu, v prid vseh slabih in socialno zatiranih, v to ve preceniti le oni, ki je bil soudeležen pri tem delu. Popolnoma neupravičen je očitek, da poverjeništvo še ni pritegnilo zastopnikov krščansko socialnih delavcev k delu. Isti očitek bi lahko našlo tudi socialistično delavstvo, ki ga je daleko več kot krščansko socialnega. Vendar socialistično delavstvo tega očitka ni našlo, akoravno še ni bilo pritegnjeno k delu, ker zna to delavstvo, potrpeti in ne postane takoj nervozno, če se vse no zgodi takoj tako, kot bi želelo. Bilo je do sedaj toliko notranjega dela, da je bilo izključeno, pritegniti k delu takoj delavske zaupnike, četudi bi bili neobhodno potrebni. Sicer bi pa bili pričakovali v »Naši moči«, ki jo gotovo v kvbzi z »Jugoslovansko strokovno zvezo«, da bi sc no bila tako prenaglila s tem očitkom. Znano mora vendar biti uredništvu, da se vrši 12. t. m. pri poverjeništvu, za socialno skrb enketa, na kateri se bo tudi govorilo o ustanovitvi delavnega nasveta pri poverjeništvu za socialno skrb. K tej anketi je povabljena tudi Jugoslovanska strokovna zveza. Zelo nehonetno je torej, brez vzroka očitati stvari poverjeništvu, ki jih ni zagrešilo. Drugi očitek se tiče uradništva. Splošno se opaža to pri pristaših slovenske ljudsko stranke, da hočejo vriniti v uradniško vprašanje strankarski princip in strankarski ključ. Ko je bila stranka še absolutna gospodarica v kranjskih avtonomnih uradih, se je ravnala po tem, da je dobival samo njen pristaš mesto. Sedaj ko to ne gre več, pa so se postavili pristaši slovenske ljudske stranke deloma na drugo stališče. Njih zahteva gre za • tem, da morajo biti zastopani v vseh uradih po gotovem ključu, ki ga seveda navadno sami postavijo. Gotova poverjeništva so pa skoro izključno zasedli s svojimi ljudmi. To načelo je nesprejemljivo, če nočemo, da pademo nazaj v korupcijo predvojne dobe, katere korupcije ie sokriva tudi sedanja ljudska stranka. In da se ta korupcija še ni popolnoma končala, to dokazujejo težke obdoižitve proti poverjeništvu za javna dela, ki ga vodi pristaš in zaupnik slovenske ljudske stranke. Pr| vprašanju nastavitve uradništva mora biti v prvi vrsti merodajno načelo sposobnosti. Politično prepričanje no sme igrati tu nobene vloge. Po tein načelu se bodemo socialisti vedno ravnali. Ali se je proti temu načelu pregrešil poverjenik za socialno skrb? Ne! Poverjenik se je postavil na stališče, da je urad polagoma dopolnjevati, kot pač to zahtevajo posli. Nastavil je seveda začetkom ljudi, v katerih ie vedel iu je bil prepričan, da bodo uporabni in da se bodo z vso silo posvetili delu. Da sta bila dva izmed početkoma nastavljenih uradnikov slučajno socialista, temu se ni čuditi, ker ravno socialisti-intelektualci so se najbolj intenzivno bavili z delavskim vprašanjem. Druga dva uradnika nista socialista. Ko jih je poverjenik nastavil, je odločevalo vprašanje sposobnosti. Ce bi stal kot socialist na stališču slovenske ljudske stranke, bi bil nastavil samo socialiste. Ko je nastopilo vprašanje v potrebi, da se nastavi več uradništva, je stopilo poverjeništvo v zvezo z znanim pristašem slovenske ljudske stranke, da bi stopil v poverjeništvo. Dotični gospod pa je medtem zbolel in še ni mogel dati odgovora. Istočasno je bilo stopilo poverjeništvo v zvezo s strokovnjakinjo na socialno političnem polju, ki je tudi socialistlnja. Vendar jo poverjeništvo ni sprejelo radi te&a. ker je sociali-štinja, marveč zato, ker je sposobna moi. Ako bo krščansko socialno delavstvo imelo v svojih vrstah sposobne ljudi, ki hi hoteli stopiti v poverjeništvo, se jih nihče ne. bo branil, ker socialist pri nastavljanju urad-uištva ne sprašuje po strankarski pripadnosti. Vendar sc še nihče ni bil oglasil! Več potrpljenja in manj strankarskih načel pri nastavljanju uradništva! M. R. Lemež. Zagrebški Delavski svet. Dne 2. t. m. je imel Delavski svet sejo, na kateri je sodrug Bornemissa obširno govoril o položaju. Ostro obsoja tudi naredbo poverjeništva za socialno skrb z dne 23. m. m. glede na prisilno najemanje stanovanj in druge odredbe v olajšavo stanovanjske bede. Naredba utegne koristiti nekaterim, ki so brez stanovanj, toda Onim nič, ki stanujejo po vlažnih in nezdravih stanovanjih. Ko je pojasnil stališče, je govornik predložil naslednjo resolucijo: »Delavski svet sklene: Predsedstvo D. S. mora napraviti v imenu organiziranega delavstva korake pri Narodnem vječu, da isto v najkrajšem času všled pomanjkanja zdravih in prostih stanovanj ukrene, da se: 1. Namestijo vsi vojaški uradi v vojašnicah. 2. 'Da se samskim častnikom in vojaškim osebam da stanovanje v vojašnici. Nadalje naj predsedstvo Delavskega sveta ukrene, da se priredi anketa, na kateri naj sodelujejo: zastopniki vlade, mestne Občine, bank, strokovnjaki v gradbi stanovanjskih hiš, zastopniki delavskih, uradniških In nameščenskih organizacij, da bi se sporazumno dogovorili, kako bi se najprej odpomoglo ne samo pomanjkanju stanovanj, marveč tudi omogočilo opuščanje stanovanj, ki so iz higijenskih in družabnih razmer škodljiva javnim interesom, ter da se že na spomlad prične z gradnjo: a) Obiteljskih domov. b) Domove za neoženjenco in neomoženke. c) Javnih zavetišč, prenočišč in azilov pod državnim nadzorstvom. Nato se še bavi z navedeno naredbo o prisilnem najemanju stanovanj in pozivlje sodruga Bukšega, da pojasni, kako je prišlo do te naredbe. Tudi sodrug Boudnjak obsoja naredbo, ki ni ne ^asu primerna niti moderna. Pred končno redakcijo se ni niti predložila zastopnikom delavstva. Sodrug Bukšeg pove, da ie bila ta narcdb,i izdana, preden se jo sam povrnil s Krfa in prevzel poverjeništvo za socialno skrb. Ali kljub temu večinoma ne veljajo očitki sodruga Bornemissa, ker izhaja z napačnega stališča. Treba je pri takih naredbah imeti redno pred očmi, da temelje take naredbe na obstoječih zasebnopravnih zakonih in uredbah, lstotako ne veljajo detajlni očitki, ker se more po tej naredbi rekvirirati vsak za stanovanje prikladen prostor, kar pa ni treba posebei naštevati, S to naredbo se no rešuje stanovanjsko vprašanje, rešiti se more le z veliko akcijo za gradnjo stanovanj, kar se pa ne more napraviti od danes do jutri. Na" spomlad se namerava, pričeti z gradnjo hiš, da se obenem da posel onim delovnim silam, ki bi utegnile spomladi biti brez posld. To krizo pričakujemo, ker brezposelnost prihaja vedno po demobilizaciji. Namen naredbe ni samo, da se najdejo stanovanja za potrebne, marveč po njej morejo rekvirirati tudi stanovanja za vladne urade. Ob precenjevanju te naredbe moramo imetf pred očmi, da je stal naš prevrat na četrtini pota, da ni porušil obstoječih pravnih uredeb, in dokler te uredbe obstoje, jih naredbe ne morejo kratiti. V vprašanju adaptacije ni ta naredba nič drugega kot momentana pomoč ob najhujši bedi. Ta naredba se ne more presojati z našega socialističnega stališča, nego po okolnostih, v katerih je nastala. Bila bi drugačna, če bi bila naša revolucija porušila vse zastarele uredbe do temelja in bi se tedaj ne bilo treba ozirati na obstoječe zakone, marveč bi sc iz razvalin dvigalo vse novo. Ali na žalost, v glavnem je ostalo vse pri starem. Mi socialisti ne moremo iz teh kompromisnih produktov vstvariti idealov, toda ako bi mi ne porabili vsega svojega vpliva v takih stvareh, bi bilo še desetkrat slabeje. Odvisno je v prvi vrsti od naših organizacijskih sil, kakšne bodo naredbo in kako sc bodo izvajale. Sodrug Bornemissa odobrava, da sodrug Bukšeg ne brani to naredbo in pripooča, da sc nekateri nedostatki v tej naredbi čim prej popravijo. Sodrug Brudnjak govori o pisavi meščanskega časopisja proti ruski in neemški republiki. Opisuje razvoj revolucije, kjer jc zmagala socialistična smer. Naša naloga je, da branimo mlade socialne republike in zavračamo meščanske laži o njih. V ta namen predlaga naslednjo resolucijo: »1. Delavski svet v Zagrebu pozdravlja revolucijo v Nemčiji in nemško socialistično republiko, videč v njej kakor v ruski socialistični republiki osvobojenje delavskega razreda. Najenergičneje protestira proti kapitalističnemu razredu Evrope, ki hoče pod krinko osvobojenja uničiti socializem in proletarsko osvobojenje. 2. Delavski svet zahteva, da glavni odbor socialno demokratične stranke v Hrvaški in Slavoniji čimprej skliče konferenco zastopnikov jugoslovanskih socialno-demoratičnih strank, da se more urediti smer in pomoč-ke za boj proti kapitalističnemu razredu, ki pričenja boj zoper proletarijat, zoper socializem. Jugoslovanske so-cialno-demokratičue stranke morajo čimprej započeti boj zaledno z ostalimi socialističnimi strankami in prav posebno zajedno čim tesneje z nemško socialno demokracijo. 3. Naprošajo se vse strokovne iu politično organizacije v Hrvaški iu Slavoniji, da na sestankih delavstva in pristašev stranke o vsem tem informirajo s poljudnimi predavanji. Prvo točko naj akcijski odbor takoj izvede.« Govorili so še sodrug Bukšeg o ujedinjenju narodov in proti imperialistiškim težnjam; sodrug Turkovič obsoja entento, ki nastopa proti socialističnim državam. Predlaga tudi, da izdela akcijski odbor program za obsežno akcijo med ljudstvom. Sprejeta je bila prva resolucija, druga pa izročena akcijskemu odboru. Konferenca je nato še razpravljala o regulaciji cen ter na-glašala, da smejo ostati cene pri luksurioznem blagu visoke, da se pa morajo znižati cene vsakdanjih potrebščin. Dnevne vesti. — Oblačilna poslovalnica za Slovenijo s sedežem v Ljubljani (oddelek za sodni okraj Ljubljana, Šolski drevored št. 2) naznanja, da se te dni prično z izdajanjem izkaznic A za ljudsko blago. Strankam, ki so so že priglasile, sc ni treba ponovno zglaševati, ampak se jim bodo rešene prošnje dostavljale na dom oziroma se jih bode obvestilo kedaj naj pridejo po izkaznico. Begunci, bivajoči v Ljubljani in ki so se priglasili na mestnem magistratu, dobe izkaznice tudi pri imenovanem oddelku in sicer v sledečem redu: črka A, B _ "e 1 • dec., črka B (od B L dalje) in C dner 12. dec., crke C, D. E dne 13. dec., črke F, O. H dne 17 dec., črke I, J. K (do K L) dne 20. dec., črka K (od K L do konca) dne 21. dec., črke U M (do M O) dne 27. dcc., črka M (od M O do konca) in N dne 28. decembra t 1. Nadaljna razprodelba se objavi pravočasno v listih. Blago, ki Sta bo treba plačati po primernih cenali sc dobi drugi dan po prejemu izkaznice v trgovini Jesih & Ciuha, Stari trg. Begunci, ki so se zglasili pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, dobe nakaznice pri tem glavarstvu, blago pa pri navedeni trgovini. ■» Begunski vlak. V soboto, dne 14. tega meseca vozi iz Ljubljane, glavni kolodvor, proti Trstu, Pulju in Gorici poseben vlak za begunce. Iste se poživlja, da v to svrbo vozove pravočasno naroče pri oddajni postaji- Stev. 284. NAPREJ. Stran 3. Radi pomanjkanja stanovanj sc selitev zelo priporoča. — Poverjeništvo za promet. — Včeraj so častniki kupovali v Gameljnih jabolka. Za jabolka so dajali sladkor. Kje dobe ti ljudje sladkor, ko ga občinstvo niti za potrebo nima. Temu je gotovo zopet vzrok vzorno gospodarstvo z narodnim imetjem ali pa ima tihotapska kupčija svoje kremplje vmes. — Organizacija članov Narodnega gledališča v Ljubljani. Člani Narodnega gledališča v Ljubljani so sklenili ustanoviti lastno organizacijo kot skupino Narodne socialne zveze. Namen organizacije je, da ščiti interese članov Narodnega gledališča, in da v prvi vrsti skrbi za dobavo cenenih živil za skupno obednico. V ta namen je bil izvoljen organizacijsW».odbor. — Velika veselica se bo vršila v soboto, dne 1-1. decembra ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje pevsko društvo »Slavec« in orkester »Velebit«. Del čistega dohodka je namenjen jugoslovanskim invalidom. — Opozorilo. Sklicujoč se ua notico v »Naprcju« št. 280, z dne 6. decembra 1918. •naznanjam tem potoni onemu odjemalcu živilčne založnice južnoželezničarske aprovizacije, ki je prinesel na ogled pol kilograma soli, kateri ie bila primešana soda itd., da se je oddajala onega dne izrecno kot sol za živino po 30 v. kg. — Anton Mozetič, preds. gosp. poslovalnice na južnem kolodvoru v Ljubljani. — Razpis služb koiiceptnih in računskih praktikantov. Za službeno področje finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani se sprejme: a) več konceptnih praktikantov in b) več računskih praktikantov z adjutom let-11 ih looo K za konceptue, oziroma letnih 000 K za računske praktikante ter z draginjsko doklado letnih '212 K, dokler se uradnikom izplačujejo draginjske doklade. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnostnem vedenju in ad a) o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, oziroma ad b) o dovršeni srednji šoli z zrelostnim spričevalom: naj vlože do 28. decembra 1918. pri podpisanem predsedstvu, Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za tako službo, prednost. —- Razpis služb uradnih slug. Pri službenem pod-'očju finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani je Dopolniti več mest uradnih slug s prejemki, z aktivitetno doklado po izmeri službenega kraja in s pravico do uradne obleke. Razpisana mesta so izrečno pridržana vojnim invalidom, če so za tako službo sposobni. Lastnoročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o zdravju, o nravnostnem vedenju, da znajo brati, pisati in računati, z dokazilom o invalidnosti, naj se vlože do dne 28. d®cembra 1918. pri predsedstvu finančnega deželnega Gvnateljstva. •— Razpis služb finančnih elevov. Za službeno pod-r°čie finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani se sprejme več elevov pri evidenčnih uradih zemljarin-skega katastra z adjutom letnih 1000 K in draginjsko doklado letnih 1212 K, dokler se uradnikom izplačujejo draginjske doklade. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem ''•nanju, o zdravju, o nravnostnem vedenju in o absolvi-'aneni geodetičnem tečaju z državnim izpitom, naj sc vlože do 28. decembra 1918 pri podpisanem predsedstvu finančnega deželnega ravnateljstva. Vojni invalidi imajo prednost. Razpis služb davčnih praktikantov. Za službeno področje finančnega deželnga ravnateljstva v Ljubljani H. sprejme več davčnih praktikntov z adjutom letnih K in draginjsko doklado letnih 1212 K, dokler sc Uradnikom izplačujejo draginjske doklade. Pravilno kol-kuvanim prošnjam se prilože dokazila o starosti, o državljanstvu. o dovršeni najmanj spodnji gimnaziji ali realki ali tema enakovrstnem vojaško-izobraževalnem zavodu ali o dovršenem učiteljišču z zrelostnim izpitom, o zdravju in o nravnostnem vedenju. Vojni invalidi imajo prednost. Prošnje naj se vlože do dne 28. decembra 1918 Pii predsedstvu finančnega deželnega ravnateljstva. ^ Služba tjelovodjo državnih trtnic v Bršlinu In v ‘Ivovem mestu sc odda s 1. marcem 1919. Pogoji: Telesno zdravje, osebna neoporekljivost in primerna strokovna izobrazba. Prošnje je vložiti pri SMS vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Novcin mestu najkasneje do 10. ianuarja 1919. Dosedanji službeni prejemki so znašali letnih 1300 K s 100 odstotno draginjsko doklado in se bodo po dogovoru nanovo uredili. — Narodna vlada SHS v Ljubljani. — Razpis služb davčnih asistentov, v službenem Področju finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani Popolniti več mest davčnih asistentov s prejemki . • činovnega razreda. Pravilno kolkovanim prošnjam ilai se prilože dokazila o starosti, o državljanstvu, o dojeni najmanj spodnji gimnazji ali realki, ali tema edakovrstnem vojaško izobrževaluemu zavodu ali doka-Zll° o izpitu, prestanem z dobrim uspehom iz predme-,°v spodnje gimnazije ali realke, o znanju službenega )ezika, o šestmesečnem poskusnem službovanju pri ka-em davčnem uradu in o prestani skušnji za davčne Urade, o zdravju in o nravnostnem vedenju. Vojni in-^lidi imajo prednost. Podčastnikom - certiiikatlstom, ‘ So si pridobili certiiikat. In ki vst reza jo vsem nave-u'ini pogojem, se daje prednost pred vsemi drugimi. Certifikatistom, ki niso dovršili spodnjih razredov srednje šole ali se ne izkažejo s spričevalom, da so prebili z dobrim uspehom izpit iz predmetov spodnje gimnazije ali realke, se zagotovi — menjaje z davčnimi praktikanti — le vsako četrto mesto davčnega asistenta. Prošnje naj se vlože do dne 28. decembra 1918. pri predsedstvu finančnega deželnega ravnateljstva. — Opomin! Dodatno k našemu razglasu z dne 19. novembra 1918. opozarjamo, da nam je došlo že mnogo ovadb zoper osebe, ki so si prilastile večjo ali manjšo količino blaga bivše avstro-ogrske lastnine. Prehodno-gospodarski urad v Ljubljani, Turjaški trg št. 1 ima nalog, vse to demobilizacijsko blago zbrati »n zavarovati ter organizirati pravično razdelbo blaga — naj si bo potom trgovcev ali pa po direktni oddaji obrtnikom, kakor tudi drugim posameznikom po potrebi. Opozarja se tedaj še enkrat, vse one, ki imajo kaj demobilizacijskega blaga v svoji posesti, da nemudoma, najkasneje pa do 31. decembra 1918. naznanijo to blago, kakor tudi kraj, kjer ga hranijo, prehodno-gospodarskemu uradu. Kdor tega ne stori, nastopalo se bo proti njemu z ‘vso strogostjo in z uvedbo kazenskega postopka. Kdor pravočasno naznani tako blago, temu se dovoli, da proti primerni ceni isto obdrži, ako dokaže, da je rabi. Zgodili so se tudi slučaji, da'~se je tako blago kupovalo od, v to neupravičenih elementov. Vse take kupčije so neveljavne in se bo proti prodajalcem in kupcem najstrožje postopalo. V najboljšem slučaju bo moral, če je kupnina prešla v državno blagajno in to izkaže, vplačati diferenco do prave vrednosti kupljenega predmeta. — V Ljubljani, dne 7. decembra 1918. Poverjenik za javna dela in obrt: Ing. V. Remec, 1. r. — Do klasifikacije od vojaških oblastev nakupljenih konj, katera se izvrši v najkrajšem času, se prepoveduje vsakoršna prodaja teh konj. Istotako je strogo za-branjen vsak izvoz teh konj iz posameznih občin v druge občine. Prestopki tega razglasa se bodo strogo kaznovali. Za točno izpolnitev teh predpisov so odgovorna tudi županstva, orožniške postaje pa pazijo, da se izvrše. — Kupim nazaj poročno perilo svoje žene, ki se je izgubilo dne 28. novembra t. 1. na železniški progi Ljub-Ijana-Lesce. Odkupim, oziroma nagradim visoko onega, ki je mogoče od izgubljenega blaga kaj kupil ali mi sicer more dati kake podatke. Perilo nosi znak B. M. in se je nahajalo v veliki potni košari, prevlečeni zgoraj s svetlim platnom. Izginila je iz vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 7. zvečer. — Boris Černe, Gorje-Bled, Gorenjsko. — V Borovllah ua Koroškem je priredila dne 7. t. in. Narodna čitalnica dobrodošlico jugoslovanskemu vojaštvu. na katero so bili povabljeni častniki in deputacija moštva. Na večeru je pozdravil vojaštvo v imenu Slovencev g. Poschinger. — Ustanovitev poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Zagrebu. (Lj. k. u.) V Zagrebu se je osnovalo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Hrvatsko in Slavonijo. Charles Baudelaire: Pogača. (Iz zbirke »Pesmice v prozi«). Potoval sem. Krasota in veličast pokrajine, ki je dehtela krog mene, me je silno pretresnila. Nedvomno mi je tisti hip napojil dušo del te veličasti. Misli so begale legotno kot ozračje; nizkotne strasti, kakor srd in sla, so se mi zdele daleč kot oblaki, plavajoči v globini pod mano; duša mi je bila feirna iti čista ko nebesna kupola nad mano; spomin na zemske stvari se mi je kradel v srce le slabotno in nedoločno liki zvončkljanje nevidne goveje živine, ki je capljala daleč, daleč po obronku neke sosednje gore. Preko nepremičnega jezerca, zaradi neizmerne globočine črnega, je časih švignila senca oblaka kakor odsev halje zračnega orjaka, letečega skozi zrakovje. In spominjam se, da me je ta svečana, nenavadna razpoloženost, izvirajoča iz velikpga, docela nešumnega gibanja, prošinjala z radostjo, ki ni bila brez bojazni. Skratka, radi vnemljive. divne lepote, cvetoče krog mene, sem živel v popolnem miru s samim sabo in vsemirjem; mislim celo, da sem v popolnem zadovoljstvu in docelni pozabi vse zemeljske izprijenosti zabredel jako daleč: ni se mi zdela več smešna trditev, da jc dobrota človeku prirojena. Tedaj je pa ncozdravna snovnost zopet uveljavila svoje zahteve in po dolgi hoji navkreber sem moral misliti na počitek in utešitev lakote. Iz žepa potegnem kos kruha, usnjen kozarec in stekleničico leka, kakršnega so v tistem času lekarniki prodajali potnikom, ki so ga v priložnosti mešali s snežnico. Mirno režem kruh. Pa zaslišim rahel šum. Pogledam. Pred mano stoji razcapano, črno, razkuštrano člo-veče, kj z vdrtimi, plašnimi in hkrati prosečimi očmi golta moj kruh. Iz grla se mu izvije hripava beseda »pogača«. Zavoljo te označbe, s katero je počastil moj skoraj beli kruh, sem prasnil v smeh. Odrežem dobršen kos in mu ga pomolim. Počasi se mi približa, z očmi, uprtimi v slastni kos. Potem ga pograbi in naglo odskoči, kakor bi se bal, da ni moja ponudba odkritosrčna in bi se je jaz že kesal. Ampak v tistem trenotku ga podre nek divjaček, ki jo je prikolobajsal od neznanokod in bil prvemu podoben, da bi lahko enega skril, a drugega pokazal. Valjala sta se po tleh, boreča se za dragoceni plen. Raz-Ijučen popade prvi pritepenca za lase; ta ugrizne onega v uho in preklinjajoč izpljune krvav kos. Zakoniti lastnik skuša krempeljce zabosti v oči zahrbtnega rokonial-j harja, ki napenja vse moči, da bi z eno roko zadavil j nasprotnika, in ž drugo skuša pobasati v žen prepiriii kos. Toda obup premaganca zopet poživi; z glavo se zaleti v trebuh zmagovalca, da se zataklja po tleh. Pa čemu bi opisoval ostudno borbo, ki je dejanski trajala dalje, -nego bi bil prisodil tem pritlikavim močem? Pogača jo romala iz roke v roko in venomer menjala žep; toda, ah, spreminjala je tudi obseg, in ko sta borca slednjič prejieliala, onemogla, zasopljena, krvaveča, nezmožna za boj, tedaj tudi ni bilo več prepirnega kosa; izginil je, drobtinice so ležale razmetane na vse plati po drobcenem pesku. Ta prizor mi je skalil krajinsko podobo, in tiha radost, v kateri se mi je naslajala duša, preden je uzrla človečka, je izginila dodobra. Zatorej sem bil žalosten, silno žalosten, in nenehoma sem si ponavljal: »Na svetu jo prelepa dežela, kjer se kruh imenuje pogača in je tako redka sladščica, da bi mogla razvneti bratomorno vojno. Prevel Emka. • Zadnje vesti. Nova jugoslovanska armada. Zagreb, 10. dec. (Lj. k. u.) Armada nove jugoslovanske države se bo temeljito preosno-vala. Dosedanje formacije čet izza avstroogr-ske dobe se bodo razpustile ter sc bodo polki na novo osnovali. Podlago novi armadi bo tvorila jugoslovanska legija, sedaj dodeljena srbski armadi, ki bo v ta namen postavljena v jugoslovansko ozemlje bivše avstroogrske monarhije. Polki dobe seveda nove številke ter se bodo imenovali po dopolnilnih okrajih. Izvedba teh reform je bila poverjena posebni vojaški komisiji pod poveljstvom znanega polkovnika Milana Pribičeviča. Novim formacijam bodo dodeljeni tudi dosedanji srbski armadni oddelki, tako da se bo osnovala enotna armada za novo skupno jugoslovansko državo SHS. Pridružitev »Splošni delavski zvezi«. Trst, 10. dec. (Lj. k. u.) Ko sc je že tukajšnja italijanska socialno demokratična stranka pridružila »Italijanski socialistični stranki« v kraljestvu, je tudi tukajšnja inter-provincialna komisija strokovnih organizacij sklenila, da se pridruži »Italijanski delavski zvezi« v kraljestvu in vabi vse delavske organizacije, vdružene v komisiji, da se pridružijo zvezam italijanskega kraljestva, vdruženim v »Splošni delavski zvezi« (Confederazione generale del lavoro). Pravtako so pristopile tudi tukajšnje delavske zadruge nacionalni zvezi italijanskih zadrug v kraljestvu. V dalmatinskih vodah križari mornarica sporazuma. Split, 10. dec. (Lj. k. u.) V dalmatinskih vodah križari že nekaj dni sem več ameriških in angleških ladij. Povsod, kjer pristanejo, jih domače prebivalstvo pozdravlja z radostjo in navdušenjem. Ameriški in angleški častniki kažejo veliko zanimanje za narodnostne in gospodarske težnje v Dalmaciji. Italijani skušajo v zasedenih krajih preprečiti vsak kontakt med iirvatskim prebivalstvom in posadkami angleških in ameriških ladij. Vsakemu, ki bi se hotel udeležiti slovesnega sprejema ameriških in angleških ladij, grozijo z internacijo in drugimi kaznimi. Italijani odstranjujejo slovanske napise. Reka, 10. dec. (Lj. k. u.) Italijani so začeli po Reki snemati jugoslovanske- napise in jugoslovanska znamenja. Laško nasilje se pod zaščito italijanske okupacijske oblasti vedno bolj širi. Na ulicah že ni več varno, govoriti hrvatski ali slovenski. V noči na nedeljo so Lahi napadli skupino hrvatskih dam, ki so se vračale s prijateljskega večera v Čitalnici. Šele energični intervenciji nekega angleškega in nekega ameriškega častnika se je posrečilo, Lahe odpoditi. Zaprte hrvatske šole. I Zagreb, 10. dec. (Lj. k. u.) Listi poročajo iz Pulja, da je trdnjavski poveljnik pod-admiral Cagni zapovedal zapreti vse za vojne ustanovljene šole. Na ta način je sedaj zaprtih dvanajst hrvatskih šol, ki so jih bili Hrvatje s trudom priborili od bivše avstroogrske vlade. Češkoslovaške čete ne zasedejo Karlove vare. Karlovi vari, 9. dec. (Lj. k. u.) S_če-hoslovaškim poveljnikom v Bečevu so se vr- šila pogajanja, po katerih se za sedaj ne bodo zasedli Karlovi vari. Čehoslovaške čete so odkorakale iz Bečova, južno od Marijanskih Lažen v Plzenj. Nemiri v Ustju na Češkem. Praga, 11. dec. (Lj. k. u.) V Ustju so jeli včeraj popoldne in zvečer močno pleniti. Velike množice so vdrle v prodajalnice in so jih razdevale in ropale. Redarstvo in narodna ( brana nista mogla ničesar opraviti proti divjajoči množici. Ob osmih zvečer so došla vojaškemu svetu ojačenja, ki pa niso mogla ustaviti plenitev. Streljali so pozno v noč s puškami in strojnicami. Do sedaj so ugotovili 3 mrtve in 5 težko ranjenih. Lahko ranjenih je jako mnogo. Ob enajstih ponoči so še vedno nemoteno plenili. Tudi v sosednjem krasnem Breznu so se že popoldne začeli izgredi. Vojaštvo je rabilo orožje. Več oseb je bilo težko ranjenih. Nemire v Ustju je povzročila razdelitev čevljev povračujočim se vojakom in sumljivi elementi, ki so vdrli v bivšo sapersko vojašnico. Poincare na Nemškem. S t r a s s b u r.g , 9. dec. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Danes dopoldne je dospel semkaj predsednik Poincare s Clemenceaujem, Dubostem in Deschanelom. Sprejeli so ga maršali, ministri, poveljniki zavezniških armad ter občinski svet. Pozdravil ga je župan in mu izročil mestne ključe. Poincare je odgovoril, da bo Francija čuvala ključe Strassburga in ne bo dopustila, da bi jih kdo zopet vzel. Poincare je obiskal mestni dom, katedralo in tudi cerkve drugih veroizpovedanj. Sprejem predsednika je bil povod burnim ovacijam. W'ilson na poti v Evropo. Njujork, 10. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Brezžični brzojav parnika George Washington«, na katerem se pelje predsednik Wilson v Francijo, poroča, da ladja ne prevozi na razburkanem morju več nego 17 vozlov na uro. Ladja bo dospela menda 13. decembra v Brest. Wilson ne pride na mirovno konferenco. VVashington, 9. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: S parnika »George Wa-