Hoja in drsenje na smučeh skozi zasneženo pokrajino je eden izmed najlepših načinov doživljanja gora. Ker čas beži vedno hitreje, ugodne snežne razmere pa je treba ujeti in izkoristiti, mi na leto uspe le malo turnih smukov. Pomlad je najprimernejši čas za turno smuko v visokogorju. Ko se smučišča zaprejo in večina že pospravi smuči, nam dobro predelan, zjutraj še trd, proti opoldnevu pa ravno prav zmehčan sneg nudi najboljše razmere za smučanje. Težava pomladanske smuke je le v tem, da je do prvega snega lahko ura ali več hoje v okornih pancerjih in s težkimi smučmi na nahrbtniku. Vendar ves napor odtehta vijuganje po kot maslo mehkem snegu. To je seveda oris idealnih snežnih pomladanskih razmer, za katere sem upal, da bova z Janezom nanje naletela tudi pri najinem prvem turnosmučarskem spustu v Dolomitih. SMUČANJE V DOLOMITIH Matija Turk Turni smuk s pogledom na Tri Cine Cima Piatta Alta, 2905 m 16 Med poletnimi obiski Dolomitov sem opa- zil številne vrhove in pobočja, ki bi bili v zimskih raz- merah primerni mojim zelo povprečnim smučarskim sposobnostim. V endar še nobeden od teh ciljev ni pri- šel na vrsto, in ko sva se lanskega aprila z bratom na- posled odpravila na turno smučanje v Dolomite, sva za cilj izbrala goro, o kateri še malo poprej sploh nisem razmišljal. Najin cilj je bila Cima Piatta Alta/Hoche- benkofel, ki se dviguje na severnem robu Sextenskih Dolomitov nad Pustriško dolino/Val Pusteria. Cima Piatta Alta (tudi Cima del Piano Alto) je, kot pove že ime, širok, planotast vrh, s katerega se odpira enkraten razgled na vse strani neba. 1 Zaradi svoje viši- ne, izrazite podobe, predvsem pa zaradi izjemno raz- glednega vrha Cima Piatta Alta poleti privablja števil- 1 Tako italijansko ime Cima Piatta Alta kot nemško Hocheben- kofel pomenita v dobesednem prevodu Visok raven vrh. ne obiskovalce, čeprav nanjo ne vodi nobena uradno označena in nadelana pot. Najbližja markirana pla- ninska pot vodi čez sedlo Forcella del Lago, od koder vodi na vrh dobro uhojena in ponekod celo zavarova- na stezica. Ta normalni pristop poteka v okviru prve težavnostne stopnje. Pozimi se nanjo najhitreje in najlaže povzpnemo naravnost po visokogorski dolini T oal Erto/Hangenalpeltal. V spodnjem delu te doline poteka markirana pot na sedlo Lago, ki povezuje do- lino Val Campo di Dentro/Innerfeldtal z dolino Val di Landro. Nad zatrepom doline Hangenalpeltal naj- demo edini zahtevnejši odsek, skalno stopnjo, ki bra- ni pristop na položno vršno planoto. Skalno stopnjo, ki je pozimi običajno dobro zalita s snegom, prema- gamo na desni, kjer je najnižja in najmanj strma. Od vrha Cime Piatte Alte vodi proti severu kratek, a iz- postavljen greben do nekoliko višjega vrha Croda dei Baranci/Birkenkofel, 2922 m. Še bolj kot poleti pa je ob ugodnih snežnih razmerah vrh nemara obiskan pozimi oz. spomladi, saj velja za prvovrstni turnosmučarski cilj. Ko sem začel načr- tovati smučarsko turo na to goro, sem našel zanimiv podatek. Prav s Cime Piatte Alte je bil opravljen prvi Pogled z vrha na bližnjo Crodo dei Baranci. Onkraj zelene Pustriške doline se dvigujejo Zillertalske Alpe. Foto: Matija T urk znani turni smuk v Dolomitih. Leta 1907 se je z nje oddričal Richard Löschner, avstrijski častnik in pionir turnega smučanja, ki se je prav tako dobro kot na sne- gu znašel v kopni skali. Med svojim udejstvovanjem v Dolomitih je pred prvo svetovno vojno preplezal ne- kaj zahtevnih prvenstvenih skalnih smeri, opravil pa je tudi več prvih zimskih pristopov. Po njem se ime- nuje kot igla ozek stolp v grebenu med Piz Popeno in Punto Michele – Ago Löschner. Nadporočnik Ri- chard Löschner je tragično preminil marca 1914 med vojaško vajo, ko je njegov smučarski oddelek pod Or- tlerjem presenetil plaz. O tej nesreči, v kateri je umrlo Informacije Cima Piatta Alta/Hochebenkofel, 2905 m Sextenski Dolomiti Zahtevnost: Zahteven turni smuk Oprema: Običajna turnosmučarska oprema, plazovna oprema, srenači, cepin, čelada Višinska razlika: 1396 m Izhodišče: Dolina Val Campo di Dentro/Innerfeldtal, parki- rišče na koncu za javni prevoz odprte ceste, 1509 m. Sem se pripeljemo po Savski, Ziljski in Dravski dolini do San Candida/Innichen v Pustriški dolini/Val Pusteria/Puster- tal. Zavijemo levo proti Sextenu v Val di Sesto/Sextental, kjer z glavne ceste na desni poiščemo označeni odcep za dolino Dolina Val Campo di Dentro. Čas vzpona: Izhodišče–koča Tre Scarperi 30 min Koča Tre Scarperi–vrh 4 h Skupaj 4.30 h Sezona: Od decembra do maja Vodnika: Vodniki Globo Alpin gorniške šole: Scialpinismo in Alta Pusteria. Tappeiner, 2011; Fabio Cammeli in Paolo Beltrame: Dolomiti di Sèsto, Aurónzo e del Comelico, Vo- lume I. Michele Beltrame Editore, 2011. Zemljevid: Dolomiti di Sesto, Sextener Dolomiten, Tabac- co 010, 1 : 25.000. Vzpon: Od parkirišča nadaljujemo po cesti ali markirani poti, ki seka serpentine, do koče Rifugio Tre Scarperi, kjer se dolina zravna in razširi. Nadaljujemo proti jugu do raz- cepa poti, kjer se usmerimo desno na pot št. 10–11, ki vodi proti sedlu Passo Grande dei Rondoi/Grosse Wildgra- benjoch. Na višini 1895 metrov, pri velikem balvanu nad gozdno mejo, zavijemo desno v dolino Toal Erto/Han- genalpeltal, na pot št. 9, ki se vzpenja proti sedlu Lago/ Lückeleschartl. Začetnemu strmemu delu sledi položnej- ši del, ki nas pod sedlom Lago vodi proti zatrepu doline, kjer vzpon zopet postane strmejši. Pot proti vrhu brani skalna stopnja, ki jo obidemo čez strmi odsek na desni strani, nad katerim se svet močno položi. Po prostrani planoti dosežemo vrh. Spust: Spust poteka po smeri vzpona. Na vršni planoti. V ozadju veličastna skalna katedrala Punta dei T re Scarperi. Foto: Matija T urk še petnajst vojakov, je izčrpno poročal tudi časopis Slovenec. 2 Od doma sva na dolgo pot po Savski, Ziljski in Dravski dolini krenila popoldne, dan poprej. Do noči sva želela priti do izhodišča v dolini Val Campo di Dentro, kjer sva nameravala prespati kar ob parkirišču na koncu za javni promet prevozne ceste. Cesta po dolini je bila ko- pna in prevozna vse do velikega parkirišča, kjer so že ležale prve zaplate snega. Še preden se je povsem zno- čilo, je bil šotorček postavljen. Pred spanjem sem še 2 Slovenec, 6. in 10. marec 1914 18 malo postal pred vhodom. Velik del neba, na katerem je utripalo na tisoče zvezd, je zakrivala temna silhueta mogočne Punte dei Tre Scarperi/Dreischusterspitze, ki se s svojimi 3145 metri dviguje naravnost nad doli- no Val Campo di Dentro. Za trenutek me je prešinila čudna misel, da se lahko ta gmota skal med spanjem zruši naravnost na naju. Ko se je oglasila budilka, je bila zunaj še trda tema. Notranjost šotora je bila vsa bela od ledenih kristalov. Kljub temi in mrazu sva želela odriniti čimbolj zgo- daj. Nekaj požirkov toplega čaja iz termovke, pest pi- škotov in pot pod noge. Pred nama je bilo dobrih ti- soč štiristo metrov vzpona, poleg tega si pa nikakor nisem želel smučati po preveč razmehčanem in mo- krem snegu. Pot od parkirišča naprej proti koči Tre Scarperi je bila ponovno kopna. Enakomerno štor- kljanje pancerjev je odmevalo v noč. Malo po bližnji- cah in malo po cesti sva jo ubirala do obsežne ravnice pod kočo, kjer sva stopila na smuči. Sledeč snežnim jezikom sva nadaljevala pot proti zatrepu doline, vse do razcepa, kjer en krak poti zavije proti koči Locatel- li pod Tremi Cinami. Ob jutranjem svitu sva se začela vzpenjati po zasneženi poti, ki vodi proti sedlu Pas- so Grande dei Rondoi. Nad gozdno mejo pri velikem balvanu s klopco sva zavila desno proti dolini Hange- nalpeltal, nad katero se na levi strani dvigujejo dolga ostenja Crode dei Rondoi in Cime Bulla. Snega je bilo z vsakim metrom višine več in z višino so se iz daljave dvigale nove in nove gore. Utesnjeni dolinski pogled se je prosto širil čez pravljično dolomitsko pokrajino, sredi katere izstopajo severne stene Treh Cin. Poča- si, a vztrajno sva se bližala vrhu. Dostop na planotast vrh brani strm odsek, kjer je zaradi trdega snega po- trebna še posebna previdnost. V dolgih okljukih sva se s pomočjo srenačev povzpela čez ta najzahtevnejši, a kratek del in iz senčne doline stopila na prostrano, s soncem obsijano planoto. Po prijetno zmehčanem snegu sva dosegla razgledni vrh, ki ga kazi meteorolo- ški oddajnik, še bolj pa ogromna železna konstrukcija s piramidastim vrhom. Kljub hladnemu in vetrovne- mu, nič kaj pomladanskemu vremenu sva se na vrhu zadržala lep čas. Vidljivost je bila izredna in razgle- di preveč razkošni, da bi se človeku mudilo v dolino. Upala sva tudi, da bo sonce medtem zmehčalo sneg na najstrmejšem delu. Vse okoli naju so bile zasne- žene gore, pod nama pa živo zelena Pustriška dolina, kjer je bila pomlad že v polnem razcvetu. Ko sva se naužila gorskih lepot, sva si pripela smuči. Na vrsti je bil najlepši del ture, spust s pogledom na Tri Cine. Z užitkom sva rezala zavoje v mehak sneg vršne planote. Potem je sledil občutno bolj napet del, kjer je bil sneg še vedno pomrznjen. Nabrušeni robniki so rezali v trdo pobočje, da je kar hreščalo pod nogami. Že precej niže spodaj sva zavila v nedotaknjene vesi- ne pod stenami Crode dei Rondoi. Zaradi sonca, ki je že od jutra obsevalo ta pobočja, je bil sneg na površini zmehčan, medtem ko je bil globlje še vedno trd. Spustil sem se po strmini navzdol in nizal zavoje drugega za drugim. Le nekaj minut ali celo sekund takega spusta v iskanju najlepšega zavoja, kot bi se izrazil Davo, odteh- ta vse napore takšne ture. Kar prehitro sva se spet zna- šla pri balvanu, kjer so se smučarski užitki bolj ali manj končali. Do doline naju je čakala le še utrudljiva telo- vadba po razmočenem snegu med rušjem in drevjem. Pod kočo Tre Scarperi sva se usedla na klopco in pre- dala toplim pomladnim žarkom. Povratek je bil hi- ter, ura je komaj odbila poldne. Časa sva imela še do- volj, in prav veselila sva se še turističnega sprehoda po Sextenu, kavice z jabolčnim zavitkom in lagodne vo- žnje skozi Karnijo proti domu. m Spust po dolini Hangenalpeltal. V ozadju T ri Cine. Foto: Matija T urk 19 februar 2018 PLANINSKI VESTNIK