Zadnji zbori volivcev — proiz-vajavcev, ki so bili ob koncu marca v vseh gospodarskih organizacijah, ustanovah in zavodih, so mimo drugega razpravljali tudi o predlogu občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, da se za letošnje leto predpise za 3 % •povečani dopolnilni proračunski prispevek s tem, da gre to 5-odstotno povišanje prispevka za pokritje potreb v šolstvu. O uvedbi so razpravljali pred• zbori volivcev — proizvajavcev tudi na plenarnih zasedanjih druibeno-po-litičnih organizacij. Ob tej priložnosti so bile naglašene potrebe za ureditev nekaterih materialnih jproblemov v šolstvu, poudarjeno je pa tudi bilo, da naj bi delavci in uslužbenci z osebnimi dohodki 'do 20.000 din mesečno ne plačevali dopolnilnega proračunskega prispevka. Zbori volivcev — proizvajavcev v ,Varnosti*, Industriji gradbenega materiala, Gradbenem podjetju, Lesno predelovalnem podjetju, poslovalnici SAP-Turist biroja, Komunalnem podjetju, Sli-" karstvu — pleskarstvu in na ko-tredeškem in kisovškem obratu ter separaciji Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi so predlog občinskega ljudskega odbora o uvedbi 3 % povišanega dopolnilnega proračunskega prispevka zavrnili. Nekje tudi zato, ker proizvajav-cem ni bilo dovolj pojasnjeno, kako se ta dopolnilni proračunski prispevek obračunava, in koliko bi ga prišlo na mesec na osebne dohodke (mimogrede naj zapišemo: proračunski prispevek znaša 23,84 °/o na neto osebni dohodek, in znaša torej 10 % dopolnilnega proračunskega prispevka 2,334 */• neto osebnega dohodka, oziroma 13 % dopolnilni proračunski prispepek 3,376 % neto osebnega dohodka; oziroma še številčno: na osebni dohodek 20.000 znaša 10 V« 'dopolnilni proračunski prispevek 477 din, 13 % dopolnilni proračunski prispevek na isti raebni dohodek bi pa znašal 71 < din. Ugotovljeno je, da v zadnjem času nekateri predlagajo, da se naj nekatere obveznosti, ki bremenijo neposredne proizvajavce, omilijo, hkrati $ lem je pa mbgoče ugotavljati, da iz vseh virov zbrana sredstva letos ne bodo zadoščala Za redno kritje najnujnejših potreb, ne da bi namenjali sredstva Za kakršne koli investicije. Kot vse kaže, bo treba pa omejiti še sredstva, ki so potrebna za naj-nu -iejše zadeve. Soet se poraja vprašanje, kako všklajevati želje s potrebami, zlasti še, če sami proizvajava, ki so hkrati tudi občani in kot občani večkrat predlagajo ureditev posameznih zadev, istočasno odklanjajo pomoč za urejanje teh zadev. O tem bi veljalo v prihodnje ikar najbolj razmisliti. Ko že pišemo o dopolnilnem 'proračunskem prispevku, na'f dodamo še pregled vpeljanih dopolnilnih proračunskih prispevkov na območju občinskih ljudskih odborov ljubljanskega okraja. Po podatkih jz »Uradnega glasnika•, T3 | 1» Indeks gibanja jan,- -april 1961/62 Panoga |1| ifsi 0-3 >| vnovčena realizacija S 1 ia O O C Industrija, in rudarstvo 29,22 115 103 Kmetijstvo 27,61 170 203 Promet 31,77 - - Gradbeništvo 24,6 142 135 Trgovina 28,93 107 103 Gostinstvo 21,60 98 111 Obrt 28,21 142 154 Komunala 29,01 Skupaj 28,66 117 106 Materialni stroški so se v razdobju januar—april 1962 v primerjavi z istim obdobjem lani zvišali za 328 milijonov din ali za 36 odstotkov, oziroma od 924 milijonov din na 1 milijardo 252 milijonov din. -Realizacija stroškov po mesecih kaže, da so znašali ti v januarju in februarju povprečno mesečno 328 milijonov din, v marcu 225 milijonov din, v aprilu pa 370 milijonov dinarjev, na kar je vplivala tudi večja proizvodnja. Značilno je tudi, da so se industrijske gospodarske organizacije — z izjemo »Varnosti«: po količini proizvodov z minimalno razliko v odstotkih približale povprečku 33,33 odstotka in da je pri vseh teh gospodarskih organizacijah dosežen tudi enaik finančni rezultat. V Tovarni konfekcije in pletenin »Sava« dosega količinska proizvodnja konfekcije 32,64 odstotka plana, bombaž 26 odstotkov in volna 34 odst; podjetje pa ima fakturirano realizacijo Ie v višini 21,25 odstotka letnega plana, kar pomeni, da so sc še naprej zvišale zaloge izgotovljenih izdelkov. V gostinstvu je bilo pričakovati povišanje realizacije ne zaradi zvišanja prodanih količin alkoholnih pijač, pač pa zaradi jjovečanja tarife prometnega davka. Vendar je bilo mogoče že ob koncu prvega tromesečja ugotoviti, da je gostinstvo dosegi^ le 14,58 odstotka predvidene realizacije, do konca aprila pa le 21,6 odstotka. Ob tem velja omeniti, da so letos prodali ie 65 odstotkov vina in piva od lanskoletne prodaje tega obdobja, pt' čala se je pa potrošnja žganih pijač, ki presega povprečje iz lanskega leta. V Zagorju ugotavljamo, da je sicer delen vzrok za nazadovanje realizacije v gostinstvu tudi nedovoljena prodaja pijač pri zasebnikih — neregistriranih vinotočih, in bo treba za prenehanje te nedovoljene špekulacije poostriti kontrolo in ostreje kaznovati prestopnike. Doslej sta na področju zagorske občine poslovali dve klavnici, ki pa sta se po sklepu obeh delavskih svetov združili v eno gospodarsko organizacijo, da se bo lahko zagotovilo ekonomu nejše poslovanje, povečala predelava in bolje izkoriščale obstoječe zmogljivosti — ob vsem tem pa dosegal tudi povolj-nejši finančni uspeh. Pri obrtnem podjetju »Čevljarstvo«, ki se je pred časom preimenovalo v »Zaščito«, so letos računali na povečan obseg proizvodnje glede na izdelavo sredstev za tehnično zaščito delavcev, tako rokavic, predpasnikov, čevljev ipd. — Aprila je bilo pa mogoče ugotoviti, da so bila predvidevanja preskopa, saj je ta gospodarska organizacija že z aprilom dosegla 38 odstotkov planiranega letnega družbenega bruto produkta (v maju pa dosegla predvideni polletni plan — op. ur.). Obrtno podjetje »Zaščita« je sodelovalo na mednarodnem sejmu »Al« pe-Adria« in bo ta nastop prav gotovo pozitivno vplival na doseganje plana, saj je povpraševanje po izdelkih v zadnjem času precej naraslo. Glede na nekatere ukrepe, ki jih je v zadnjem času sprejel Zvezni izvršni svet v zvezi z investicijami, je bilo sporno vprašanje, če bo Gradbeno podjetje v stanju le. os doseči družbeni bruto produkt in zaposlovati toliko zaposlenih, l ot je bilo določeno z družbenim načrtom. Na sestanku, ki ga je organiziral občinski ljudski odbor z na-menom, da pregleda uspehe, dosežene v zadnjem obdobju, in pr: odi perspektivo gospodarskih organizacij, je bilo ugotovljeno in zaeo ov-ljeno, da bo plan realizacije Gradbenega podjetja dosežen, ker je podjetje prevzelo nekatera dela izven meja zagorske občine, za nekaj so že sklenjene pogodbe, za nekaj del so pa v teku dogovori. Sicer je pa lahko računati, da bb Gradbeno podjetje Zagorje do c :Io okrog 40 odstotkov predvidenega bruto dohodka izven meja zagorske občine, lani pa samo 10 odstotkov. Omeniti je treba, da so se b-nrka leto štiri kmetijske zadruge, ki so bile na področju zagorske občine, združile z namenom, da ustanovijo močno gospodarsko organizacija, ki bo lahko zagotovila organizirmo kmetijsko proizvodnjo, rentabilnost in nudila strokovno pomoč kmetijskim proizvajaveem. Pri pregledu doseženih nalog pa ni mogoče trditi, da so bila vsa ta pričakovanja dosežena, kljub tem-’, da zaposluje zagorska kmetijska zadruga več kadra, tudi bolj strokovno usposobljenega. Z družbenim načrtom za letošnje leto je bilo predvideno, da- bo v družbenem sektorju gospodarstva letos zaposleno 3927 delavcev ia ■rjužbencev, ob koncu aprila so bili pa zaposleni le 3704 delavci ia uslužbenci. (Gibanje os. dohodkov na 3. str.) Pridružimo se vsi! Predzadnjo sredo je bilo v Zagorju posvetovanje o gradnjKotro-ških igrišč na področja občine, ki sta se ga med drugimi udeležila iudi predsednik občinskega ljudskega odbora Dušan Kolenc in predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Ajtič. V uvodnem poročilu je dr. Franc Strojnik naglasil, da živi na področju zagorske občine okrog 1600 otrok, starih do 1 let, od tega skoraj polovica prav v samem Zagorju. -1 Zdravstveni pregledi teh otrok so {potrdili mnenje, da je izrednega 'pomena za otrokovo zdravje oko-v katerem živi. Ko je dr. Stroj-iskal vzroke za povečanje šte-nekaterih obolenj, je najprej piislil na prehrano, pozneje je pa jigotcvil, ds je prehrana v glavnem ,V redu in zadovoljiva. Potem se je jpa začel ubadati z vprašanjem, kako otroci preživljajo prosti čas, pri 'čemer pa nd prišel do ugodnih ugotovitev. / V Zagorju namreč ni primernih parkov ali vsaj prostorov, kjer bi {Že lahko otroci igrali in kjer bi lahko matere posedale z dojenčki, Job vsem tem je treba zlasti še upoštevati, da je na področju občine vj^sako leto okrog 300 rojstev, od pega od 120 do 150 prav v Zagorju. ^Zaradi tega bi bilo vsekakor pogrebno razmišljali o ureditvi pri-, mernega parka, ki bi bil na sončnem prostoru, dovolj prostoren in Lvsaj nekoliko oddaljen od promet-fnih cest, opremljen s klopmi, da ;bi lahko tam matere z otroci mirno posedele. • _.Res je, da o kakih igriščih za 800 do 1.000 predšolskih otrok ni mogoče govoriti. Prav tako je dejstvo, da stanovanjske prilike niša najidealnejše, res pa je tudi, da ^otroci, če niso doma, tavajo po cestah ali se pa igrajo na zemljiščih, ki so iz higienskih razlogov nezdrava in neprimerna za igranje. Za-radi tega je mogoče ugotavljati, da ao nekatera obolenja, kol TBC. prehladne bolezni, slabokrvnost, driske, glistavost, zlatenica tei druge, katerih število ni majhno, v dokajšnji meri posledica neurejenih prostorov okrog stanovanjskih blokov. Na posvetovanju je dr. Strojnik počrial, da bi moralo imeti prav vprašanje ureditve otroških igrišč prednost pri reševanju raznih vprašanj. Obenem je predlagal, da naj Se 0 uredi primeren park za dojenčke in male otroke, • uredijo otroška igrišča ob večjih blokih in se opremijo ter • poskrbi za nadzorstvo nad temi objekti. Na posvetovanju so po uvodnem poročilu živahno razpravljali o potrebah po ureditvi otroških igrišč. Predlagali so, da naj se imenuje štab za izvajanje akcije za izgradnjo otroških igrišč, ki naj bi izdelal predloge, kje naj bi se ta otroška igrišča gradila, hkrati so pa predlagali, da naj se čimprej urede že obstoječa otroška igrišča v Farč-nikavi koloniji, na Polju in v Kisovcu. Poudarjeno je tudi bilo, da bo akcijo za izgradnjo otroških Igrišč podprl občinski ljudski odbor, gospodarske organizacije, po možnosti pa tudi hišni sveti in stanovanjske skupnosti, seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi na sodelovanje in pomoč samih občanov, tako v obliki prostovoljnega dela ali pa denarnih prispevkov. Da bi se akcija čfcnprej začela, so na posvetovanju imenovali tudi člane štaba za izvajanje akcije za Izgradnjo otroških igrišč, v kate- rem so zastopniki SZDL, ObSS, ObLO, DPM, stanovanjskih skupnosti, RK in LMS, in to Magda Malovrh, dr. Franc Strojnik, Ludvik Blatnik, inž. Bogdan Stemberger, Rudi Prašnikar, Anton Drnovšek, Avgust Rus, Rudi Serona, Viktor Burkeijc, Marinka Ribarič, Janez Drolc, Karel Klanjšek, Vinko Sedlar in Franc Bren. Začetek je torej tu. Obetamo si lahko, da bomo lahko že kmalu ugotavljali napredek v urejanju otroških igrišč. Seveda bi radi še enkrat opozorili, da bo mogoče mnogo laže reševati vprašanja v zvezi z urejanjem otroških igrišč, če bomo tudi sami občani pokazali pripravljenost, da a sredstvi la prostovoljnim delom pomagamo prt urejanju. S skupnimi močmi in sodelovanjem je mogoče marsikaj storiti in bi bilo zato želeno, da na zborih občanov razpravljamo tudi o akciji za gradnjo otroških igrišč in da prizadevanja po vseh močeh podpremo, seveda s pripravljenostjo, da tudi sami pri teh delih pomagamo. Ne pozabite: na zboru občanom razpravljajo tudi o tej akciji! Težave zaradi neizpolnjenih obveznosti \ Na področju zagorske občine je financiranje prosvetnih društev in lelesnovzgojnih organizacij urejeno na svojstven način. Ze lani je bil z odlokom občinskega ljudskega odbora ustanovljen sklad za pomoč društvom in organizacijam, ki je nekakšna oblika sklada za kulturo, kakršne zdaj ustanavljajo v nekaterih občinah. V sklad naj bi po odloku in sporazumno s predstavniki podjetij, organizacij in društev prispevale gospodarske organizacije, ustanove in -zavodi 1 promile od doseženega bruto produkta v preteklem letu. Sklad pa lansko leto ni mogel realizirati svojih dohodkov in planiranih obveznosti, ker podjetja niso izpolnila danih obljub. Tako se je v 1961. letu steklo v sklad le 43,7 odstotka planiranih sredstev. V celoti so svoje obveznosti do sklada Izpolnili Gradbeno podjetje (346.448 din), Potrošnja (74.009 din), Povrtnina (39.328 din), Radio center (20.132 din), Lesno industrijsko podjetje (206.712 din). Modno krojaštvo (5000 din). Čevljarstvo (17.973 din), Klavnica Zagorje (75.279 din). Klavnica Loke (35.678 din), Kmetijska zadruga (319.567 din, Lekarna (27 tisoč 331 din, Zdravsivvcni dom (49 tisoč 6S8 din, Pokopališka uprava (3337 din) in Obratna ambulanta (4025 din). Nekateri pa — kot že omenjeno - do sklada še niso izpolnili obvez, tako Rudnik rjavega premoga v višini 2,675.672 dinarjev (vplačano le 1,811.095 din). Industrija gradbenega materiala 198.000 din (265.606 din), Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« celotni znesek 392 tisoč 892 din, poslovalnica SAP-Turist biroja celotni znesek 64.916 dinarjev, Galanterija — papir 36.705 dinarjev (7CC0 din), Kurivopromct celotni znesek 9864 din, Gosfn tvo 32.757 din (130.0C-0 din), Medijske toplice celoten znesek 6150 din, Slikarstvo celoten znesek 17.099 din, Pletilstva celoten znsek 27.581 dinarjev, Šiviljska delavnica celoten znesek 635 din, Projektivni biro »Komuna« celoten znesek 1775 din. Tovarna elcktroporcelana Izlake 100.000 din (118.55 din), Komunalno podjetje celoten znesek 43.528 din, Narodna banka Zagorje celoten znesek 3668 din in Emona celoten znesek 27.GC0 din. 9 Iz navedenih podatkov izhaja, da je bilo lani vplačano v sklad le 2,757.014 din, neporavnanih obveznosti je pa še za 3 milijone 540.295 dinarjev. Sicer je treba omeniti, da v tem pregledu niso zajeta sredstva, ki so jih gospodarske organizacije dale neposredno društvom, tako Rudnik rjavega premoga 488.905 din in Industrija gradbenega materiala 160 tisoč dinarjev. ---- - Zbrana sredstva za lansko leto je upravni odbor sklada za pomoč društvom in organizacijam razdelil takole: Občinska zveza za telesno vzgojo skupaj 1,402.489 din (od tega iz sklada 1,250.000 din), Svet Svobod in prosvetnih društev 570.753 dinarjev (520.000 din), Ljudska mladina 353.930 din (350.000 din), ZROP 210.542 din (200.000 din), Pionirske igre 60.000 din (60.000 din). Izseljeniška matica 50.000 din (50.000 din), Občinski strelski odbor 180.910 din (180.000 din), ZVVI 40.000 din (40 tisoč dinarjev, Društvo prijateljev mladine 50.000 din (50.000 din). Društvo upokojencev 20.000 din (20.000 dinarjev) in Turistično društvo 20 tisoč dinarjev (20.000 din). Dejstvo, da se v sklad v lanskem letu ni stekla niti polovica potrebnih- sredstev, daje kaj malo upanja prosvetnim in športnim društvom ter upravnemu odboru sklada, dl bo v letošnjem letu stanje kaj boljše. Mar bodo res tudi v bodoča morala društva prositi za vsak tiso. čak? Ob tem se pa nehote poraja vprašanje, če dejavnost društev ni vredna pomoči gospodarskih organizacij. Zaradi neizpolnjevanja obvez gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov je okrnjena dejavnost marsikaterega društva v Zagorju. Tako odpade redna vadba temeljne telesne vzgoje v športnih domovih, ker društva ne morejo plačati elektrike in nimajo sredstev za rekvizite, ne morejo se razvijati po programa tekmovanja; pa tudi kuliurnopro-svelna dejavnost bi sc lahko bolj razmahnila, če bi bila za to na voljo potrebna sredstva. Iz doseženega bruto proizvoda v letu 1951 izhaja, da bi se morato v letošnjem letu'steči v sklad 7 milijonov 872.894 din. Ce bi upravni odbor sklada lahko računal s temi sredstvi, bi zato laže izdelal plan delitve sredstev, kar bi tudi ugodno vplivalo na delo društev in organizacij. * Spregovorimo tudi o lem problemu na zboru občanov prihodnja dni! Gibanje osebnih dohodkov Iz zbranih statističnih podatkov izhaja naslednje gibanje osebnih dohodkov zaposlenih v prvih štirih mesecih letošnjega leta v gospodarstvu! Panoga Povprečje Indeks I. trom. 1962 april 1962 april I. trom. 1962 Industrija In rudarstvo 27.837 28.576 102,65 Kmetijstvo Gradbeništvo: 26.079 28.127 107,85 — projektiranje 62.152 36.667 58,99 — gradnja 24.594 23.449 95,34 Trgovina y . , 25.964 21.872 84,24 Gostinstvo y 24.261 24.718 101,88 Obrt 25.585 26.525 103,67 Komunala — - 27.406 26.549 96,87 Celotno gospodarstvo 27.475 27.964 101,78 Pregled izplačanih osebnih dohodkov Izven gospodarstva nam daje n* slednji prikaz: Povprečje Indeks Panoga 1. trom. 1962 april 1952 april I. trom. 1962 šolstvo 31.227 42.237 135,26 Ljudska prosveta . , 14.789 14.000 94,66 Zdravstvena dejavnost 44.242 40.811 92,24 — lekarna 44.592 45.250 101,48 — obratna ambulanta 35.722 32.000 89,58 — zdravstveni dom 43.509 40.776 93,72 — veterinarska ambulanta 88.667 50.500 56,95 Socialna zaščita 20.402 31.000 151,95 Državna uprava 31.832 31.108 97,73 Narodna banka 29.030 39.150 134,86 Komunalna banka 37.282 58556 157,06 Zavod za soc. zavarov. 28.133 29.091 103,41 Ostali 29.789 # 34.100 114,47 Celotno negospodarstvo 31.969 38.159 119,36 Delavsko samoupravljanje ni zaživelo Centralni delavski svet v Industriji gradbenega materiala Zagorje je na svojem zasedanju 31. maja, razpravljajoč o nastalih težavah, med drugim tudi sklenil, da se nekaterim vodilnim uslužbencem v podjetju da odpoved, razrcšnica in da na razpolago. Posebna komisija, ki jo je imenoval občinski ljudski odbur v Zagorju na pobudo centralnega delavskega sveta, je v maju pregledala stanje in poslovanje v Industriji gradbenega materiala, zraven tega tudi ugotavljala vzroke, zaradi katerih so v zadnjem času v podjetju nastopile določene težave in je na tem zasedanju poročala o svojem delu. Komisija je med drugim ugotovila, da težave, ki so nastopile v Industriji gradbenega materiala, niso trenutnega značaja. Med drugim je tudi ugotovljeno, da v podjetju delavsko samoupravljanje ni zaživelo v zadovoljivi meri in da se je celo dušilo. Ob tem velja sicer naglasiti, da so člani organov samoupravljanja sicer čutili, da pri njih ni nekaj v redu, niso sc pa znali poslužiti ustreznih potrebnih ukrepov. Komisija je ob pregledu zapisnikov sej centralnega delavskega sveta in upravnega odbora ugotovila, da so bile sicer obravnavane mnoge zadeve, ki sodijo v pristojnost organov, vendar se je pa čutilo vse premalo, da ti organi dejansko tudi upravljajo podjetje. Ugotovljeno j« tudi, da je centralni delavski sivet v nekaterih primerih zastopal neekonomično gospodarjenje in da je le-ta mnogokrat zavoljo tega dal povod za težave, ki so se pozneje še stopnjevale. Na sejah organov samoupravljanja niso razpravljali o tem, kako naj bi se pocenila proizvodnja, kako bi znižali prodajno ceno itd. Iz zapisnikov pa celo izhaja, da mnogi sklepi organov samoupravljanja niso bili v skladu z veljavnimi predpisi, in je vprašanje, če so bili organi samoupravljanja na to opozorjeni. Prejšnji predsednik centralnega delavskega sveta je med drugim tudi izjavil, da je direktor vsiljeval svoje predloge, na drugi strani pa pobijaj pametne predloge elanov centralnega delavskega sveta. Ti pojavi so — povsem razumljivo — povzročili nezadovoljstvo med člani centralnega delavskega sveta in pozneje v kolektivu. Zaradi takih vsiljevanj so bila zasedanja mnogokrat nesklepčna. Na seje niso prihajali zlasti tisti, ki so predlagali nekatere umestne zadeve, a tl predlogi niso bili nikoli upoštevani. Ugotovljeno je tudi, da s sklepi centralnega delavskega sveta in upravnega odbora delovni kolektiv ni bil seznanjen. Zadovoljivo pa tudi ni bilo vodenje sej organov^sa-mo upravlja n ja. Predlagani dnevni red se je med zasedanji spreminjal. Problem zase je bila v Industriji gradbenega materiala ekonomska enota Apnenica II. Ugotovljeno je, da nekateri zaposleni na tem obratu niso polno izkoriščali delovnega časa, da so popivali med službo in ob alkoholu sklepali, kara bodo koga premestili, kar vse je privedlo do nesoglasij med zaposlenimi v tej ekonomski enoti in imelo za posledico celo nedovoljeno in ne-evidentirano prodajo apna (v tej ekonomski enoti nimajo tehtnice in odvažajo žgano apno • tovornjaki). Ti odnosi so sc pa zaostrili, ko so začeli nekateri pošteni delavci opozarjati na nepravilnosti, ki so se dogajale v tej ekonomski enoti. Glede na tako stanje je predvsem vodja ekonomske enote Apnenica II izrabil samoupravne organe te ekonomske enote in skušal z njihovo pomočjo brez vednosti centralnega delavskega'sveta uveljavljati osebne težnje. Rezultat takih odnosov je bilo tudi pismo proiz-vajavcev s te ekonomske enote, ki so ga poslali kabinetu predsednika Tita. Ker je centralni delavski svet v Industriji gradbenega materiala menil, da sam ni kos, da uredi nastalo stanje v podjetju, je predlagal občinskemu ljudskemu odboru v Zagorju ob Savi, da imenuje posebno komisijo, da ugotovi dejansko stanje v podjetju in o tem poroča organom samoupravljanja. Iz ugotovitev komisije, ki je poročala na zasedanju centralnega delavskega sveta ■ 31. maja, med drugim tudi izhaja: f Direktor podjetja je bil v preteklem obdobju vse do nastavitve tehničnega vodje polno angažiran v samem proizvodnem procesu in je zato delno opravičljivo, da je ostale probleme v podjetju smatral kot drugotne. Pozneje — z nastavitvijo tehničnega vodje — bi pa le moral posvetiti več pozornosti sami organizaciji in delitvi dela, tako na upravi, kot v ekonomskih enotah. Ker pa se je še naprej ukvarjal s proizvodnim procesom in pri tem zanemarjal reševanje ostalih problemov, ki so se porajali v podjetju, sta se zrahljala red in delovna disciplina. Po izjavah nekaterih članov organov samoupravljanja je direktor nekatere probleme reševal enostransko, kar je imelo slabe posledice. Pri svojem delu se ni posluževal strokovnega kolegija, kjer bi si vodilni uslužbenci izmenjali misli in predloge in so se zato mnoga vprašanja reševala preveč enostransko. Zavoljo tega ni čudno, če se je dogajalo, da so vodilni uslužbenci v podjetju vsak po svoje reševali probleme. Razrahljani so pa bili tudi odnosi med direktorjem in računovodjo. Direktor je dajal tudi nezakonite naloge za koriščenje sredstev -črnega fonda«, vendar komisija ni ugotovila pri uporabi sredstev tega fonda njegovega osebnega okoriščanja s temi sredstvi. Sicer komisija tudi ugotavlja, da je podjetje od nastopa službe direktorja pa do dneva pregleda le napredovalo In tudi doseglo določene uspehe, ki pa bi bili lahko mnogo večji, če bi direktor podjetja upošteval zakonite predpise in krepil delavsko samoupravljanje, da bi l.iiko v celoti zaživelo. g Komisija je med drugim ugotovila, da ima podjetje sicer izdelana pravila, da pa so izdelana na zastarelih predpisih, da so skromna in nepopolna in dajejo možnost neupoštevanja samoupravljanja. Pravilnik o delov, razmerjih naj bi bil sicer izdelan, vendar ga v podjetju ob pregledu niso našli. Poslovnika samoupravnih organov pa sploh nimajo. gl Pravilnika o delitvi čislega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov sta sicer izdelana in potrjena od organov samoupravljanja, vendar pa sta vsebinsko nepopolna. — Dokaj kompliciran je pa sistem, vpeljan v delitvi osebnih dohodkov. Posebna komisija zbora proizvajav-cev je ugotovila nekaj pomanjkljivosti v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in predlagala, da se naj pravilnik zadevno popravi, vendar se to ni storilo. Med drugim jeNngo-odstop-n*a od določb nagrajevanja tovlieno, da so b;!a lani določena in da je b*l v veljavi do konca decembra 1961 ti Kit premi iški pravilnik. Vodilni uslužbenci so prejemali ne glede na do^e’eno proizvodom premim v s'a!nem znesku 15.277 din. Podobno kot lani so bila tudi letos ugotovi !ena določena od-storan.ia od določb pravilnika o delitvi osebn!h dohodkov, in je tako naeTa.ievanie povzročilo dn’o'ene anomaliie in pozneje tudi težave v podjetni. 0» Računovodja podjetja je ustvaril nomoeoče razmere glede delitve osebnih dohodkov, prav tako je pa tudi soodgovoren za -črni fond«. m V Industriji gradbenega materiala so ustanovili tudi neevidentno blanaino, -črni fond«. Ta se je formiral tako, da se je na podlagi ugotovljenih določenih potreb izdalo v komercialnem oddelku potrebno število faktur brez evidenčne številke, kar je služilo blagaj- Komisija je med drugim sklenila, da bo pomagala gospodarskim organizacijam pri izdelavi dokumentacij k zaključnim računom. V ta namen je sklicala skupni sestanek s predstavniki gospodarskih organizacij in samoupravnih organov, na katerem so sklenili, da bodo gospodarske organizacije najkasneje do 15. junija izdelale potrebno dokumentacijo k zaključnim računom za leto 1961 in to dokumentacijo obravnavale na zasedanjih organov samoupravljanja. Navzlic temu, da so pravilniki o delitvi osebnih dohodkov na splošno bolje izdelani kakor pravilniki o delitvi čistega dohodka, bo pri izdelavi novih pravilnikov oziroma pri korekturah starih potrebna vsa pomoč, zlasti še pri določanju objektivnih meril za nagrajevanje ter pri ocenjevanju oziroma vrednotenju dela. Ugotovljen oje, da marsikje višji osebni dohodki niso rezultat boljšega dela. Ponekod nagrajujejo in izplačujejo osebne dohodke mimo določb pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, pri tem pa velja tudi naglasiti, da gre precej izplačil na račun nadur in da izračuni kažejo, da bi morali nekateri delati po 16 ur na dan skozi 45 dni, da bi lahko opravičili izplačila osebnega dohodka na račun -nadur«. Dejstvo je tudi, da so nekateri pravilniki o delitvi osebnih dohodkov dejansko po vsebini enaki prejšnjim tarifnim pravilnikom. niku za orientacijo pri zbiranja sredstev,ki so se pa’stekala le iz prodaje kosovnega apna individualnim potrošnikom. Komisija ni mogla zaslediti oziroma ugotoviti pri koriščenju sredstev tega sklada osebnih izkoriščanj, pač pa so bila ta sredstva porabljena — kakor izhaja iz registriranih izplačil za razne dostavljene fakture in izvršene storitve — za reprezentančne namene ter za pomoč družbenim organizacijam in društvom. Vodilni uslužbenci so vedeli za način zbiranja in koriščenja sredstev. Sicer velja poudariti, da je bil tak način koriščenja sredstev povsem neumesten, ker bi lahko podjetje vse izdatke, ki so bili izplačani iz sredstev -črnega fonda«, uredilo povsem legalno. Ob pregledu je bii na -črnem fondu« ugotovljen primanjkljaj 67.720 din, po izjavah vodilnih uslužbencev bi pa bilo mogoče tudi te izdatke utemeljiti, če bi dobili potrdilk za nekatera opravljena izplačila. 0 Ugotovljeno je nadalje, da so odobren regres za prevoz deputat-nega premoga za člane kolektiva koristili tudi za druge prevoze, nekaj prevozov z avtomobili pa sploh ni bilo registriranih in zaračunan'h. Poudariti velja, da so direktor'a večkrat opozorili na določene nepravilnosti v podjetju, vendar vsa ta opozorila niso zalegla in ni bilo opaziti izboljšanj. Zaradi tega tudi ni čudno, če se je podjetje znašlo — delno tudi zaradi nekaterih drugih zadev — v takšnem položaju, ki mu direktor ni bil več kos. Vse obračunske postavke za posamezna delovna mesta se navezujejo na vrsto dodatnih virov osebnih dohodkov; slabo izdelana merila notranje delitve dohodka pa omogočajo osebne dohodke tudi do trikrat večje od obračunskih osnov za posamezna delovna mesta. Pristaviti velja še, da so nekateri pravilniki o notranji delitvi in delitvi čistega dohodka sestavljeni tako, da z njimi ni mogoče ugotavljati uspeh posameznih ekonomskih enot, da 60 precej zamotani in mnogokrat tud) nejasni. Ena od bistvenih dosedanjih ugotovitev je, da v gospodarskih organizacijah ni sposobnega kadra, ki bi lahko natančno in v skladu z vsemi določbami izdelal potrebne analize in izračune. KZ Zagorje 0 Upravnik, tajništvo, splošni sektor in tehnični sektor kmetijske poslovne enote na Cankarjevem trgu 5, telefon 81-032: • komerciala, fakturni oddelek, glavna blagajna, knjigovodstvo in računovodja na Cesti 9. avgusta 2 (bivša postaja UM), telefon 81-175 in • Gozdarska poslovna enota, upravnik in ostali tehnični kader na Prešernovi 2, telefon 81-015. Manjkajo merila Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov, ki jo je imenoval občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi, je sredi dela. Na prvih zasedanjih je komisija proučila predpise, ki zadevalo delo komisije, pozneje pa izdelala načrt dela. Razveseljivo in nadvse obetajoče Uredniški odbor se je odločil, da posveti to stran delu krajevnih odborov na področju občine. Enajst jih je. Njihovo delo je raznoliko in tudi v pogledu dejavnosti so precejšnje razlike. Vendar je ugotovitev, da je v zadnjem času delo krajevnih odborov živahnejše, kar razveseljiva in nadvse obetajoča. Te dni so v reporterjevi beležnici vzbudile posebno pozornost besede Podkumčanov: »Nekaj časa je krajevni odbor Podkum životaril. Smatrali smo, da občinski ljudski odbor nima zaupanja v nas, ker nam v nobenem pogledu ne pomaga. Brž ko pa je pokazal občinski ljudski odbor pripravljenost, da pomaga, tako s spodbudno besedo, kot tudi materialno, je naše delo zaživelo .. .< In danes sodi krajevni odbor Podkum po vsej pravici med najdelavnejše krajevne odbore na področju zagorske občine. Seveda pa zato ni mogoče trditi, da krajevni odbori v Senožetih, Tirni, Mlinšah, Kolovratu, Izlakah, Kotredežu, Ravenski vasi, Jesenovem, Cemšeniku in Šentgotardu slabo delajo. Nasprotno. O tem vam govorijo zapisi s te strani: IZLAKE: Zdravstvena ambulanta, vodovod, osemletka ... Na Izlakah so na zadnjih treh sejah govorili o vseh aktualnih problemih s tega področja. Ugotovili so, da zdravstveno ambulanto, z gradnjo katere so začeli lansko leto jn so bila potem dela ustavljena, ker je zmanjkalo denarja, Izlake in vse okoliške vasi nujno potrebujejo. Vendar pa ie nastalo vprašanje, kdaj bo ambulanta začela poslovati. Letos namreč ne bodo nadaljevali z deli, ker potrebna sredstva niso zr-rotovljena. Lansko leto je zagorski občinski ljudski odbor dodelil krajevnemu odboru 129.600 din za popravilo občinskih in javnih poti. Sredstva so bila le delno porabljena. Pokazalo se je, da občani niso imeli pravega razumevanja za sodelovanje in pomoč, oziroma da bi prispevali nekaj prostovoljnih delovnih ur. Zato se je izlaški krajevni odbor letos odločil, da bo to akcijo temeljiteje pr'->ravil. Sicer mislijo in razpravljajo na Izlakah o vodovodu, ki ga bodo v kratkem dogradili, pa o razširitvi pokopališča in o 7. razredu osemletke, ki bi ga bilo treba odpreti spričo dejstva, da sta v kraju odprta že 5. in 6". razred, pa še o krajevnem uradu, ki jim ga je zagorski občinski ljudski odbor že obljubil, a zadeva še ni rešena. Izlačani so zdaj sicer že predlagali, da naj bi bili uradni dnevi na krajevnem uradu na Izlakah trikrat na teden, vendar... CEMŠENIK -JESENOVO: S’runno delo Krajevna odbora Cemšenik in Jesenovo zasedata skupaj. Letos sta se že trikrat sestala, prvič y januarju, ko so bili na seji tudi člani odbora krajevne organizacije SZDL. Na tem sestanku so se pomenkovali o tem, da bi kar najbolje pripravili prvi zbor občanov. V zvezi s tem so se domenili, da bi še zlasti podčrtali važnost podaljšanja avtobusne proge v poletnih mesecih od Jesenovega do Cemšenika, dostavo pošte, gradnjo ceste Izlake—Cemšenik; zraven tega so pa še sklenili, da je treba izdelati poročilo o razdelitvi sredstev za vzdrževanje javnih poti na področju obeh krajevnih odborov. Na drugi seji so odborniki obeh krajevnih odborov razpravljali o uvedbi vodarine za vodovode v Brezjem, Jesenovem in Cemšeniku ter drugod. Zraven tega so govorili tudi o problemu gozdnih poti na področju dela katastrske občine Zaplanina, v katerem imajo gozdove posestniki iz Brezja, Dobrljevega, Cemšenika, Razbora in dela Jesenovega. Zadevo že rešujejo nekaj let. Občinski ljudski odbor Žalec namreč ne da nikakršnih sredstev za čiščenje in vzdrževanje gozdnih parcel. Tudi na tretji seji so posvetili precej časa vprašanju uvedbe vodarine. Ugotovili so, da morajo vodovodni odbori plačevati preglede vode, ti stroški pa niso majhni. Zaradi tega so sklicali sestanke s koristniki vodovodov, na katerih so govorili o uvedbi vodarine, s katero bi krili stroške za preglede vode in za kritje ostalih stroškov v zvezi z rednim delom vodovoda. Na Jesenovem so se npr. odločili, da bodo plačevali vodo po 20 din na osebo na mesec. Upravni odbor so imenovali tudi za vodovod Razlake, ki bo razpolagal z zbranimi sredstvi. V Cemšeniku so se pa odločili razvrstiti vse uporabnike v pet skupin, ki bodo plačevali za vodo na leto od 480 do 1200 din. PODKUM: Mnogo obetajoči načrti Kakor smo že bili zapisali v uvodu, je do nedavnega krajevni odbor v Podkumu bolj životaril. Potem je pa delo zaživelo. Z majhnimi sredstvi so urejali cesto Podkum—Rtiče, treba bo dograditi le še krajši odsek, pa bo cesta skončana še naprej do Klenovika. Za ta dela so dobili le 30 odstotkov potrebnih sredstev, ostalo so pa prispevali sami. Se posebej pa velja naglasiti, da je cesta taka, da bo mogoč po njej ves avtomobilski promet. Istočasno je krajevni odbor Podkum gradil tudi cesto proti Bo-rovaku in Malemu Kumu in je cesta zgrajena že do sredine zadnjega klanca pod JVfalim Kumom; tetos bodo to cesto dogradili. Do Malega Kuma bo mogoče priti z avtomobilom, od tam naprej pa je samo še pol ure peš hoje do Kuma, in bo tako ta nova cesta pomembna tudi za razvoj turizma v tem področju, zlasti še, ker je krajevni odbor na eni od sej sklenil, da bo vse ceste na njegovem območju usposobil za ves avtomobilski promet. Pri tem ?e kaže precejšnje zanimanje samih tamkajšnjih prebivavcet in so pripravljeni pri teh delih sodelovati s prostovoljnim delom. Precej skrbi so posvetili tudi olepšavi samega Podkuma. V vasi je urejena javna cestna razsvetljava, nakar so vaščani še posebej ponosni. Vsi so pa veseli tudi zdravstvene ambulante, ki deluje v kraju od 1. aprila naprej in v katero prihaja zdravnik iz zagorskega Zdravstvenega doma ob torkih in petkih. Krajevni odbor v Podkumu je izdelal tudi obsežni načrt dela za letos. Tako računajo, da bodo dokončali dela na cesti Rtiče—Klenovik, saj je treba zgraditi Ie še 500 metrov ceste, dogradili bodo cesto Borovak —Mali Kum. Pred časom so že prevzeli tudi dela na cesti skozi šklen-drovec in pričakujejo, da bo cesta letos spet usposobljena za promet. Imajo pa še druge načrte. Tako lahko ugotovimo, da je načrtov precej, vendar Podkumčani upajo, da bodo letos v celoti uresničeni, ker so tudi tamkajšnji prebivavci pripravljeni pri teh delih sodelovati in pomagati. Ob vsestranski pomoči in sodelovanju pa uspeh prav gotovo ne bo izostal. TIRNA: Veliko sej, ali... Statistični podatki govore o delu krajevnega odbora Tima naslednje: v lanskem letu so se člani odbora sestali petkrat, letos pa že dvakrat. Iz dnevnih redov teh sej pa izhaja, da so posvetili največ razprav le nekaterim komunalnim problemom, ostala vprašanja so pa puščali vnemar. Nihče ne trdi, da niso važna popravila gozdnih in občinskih poti, vendar pa poti le ne predstavljajo vsega s področja Time. Upajmo, da bodo zapisi o aktivnem vsestranskem delu nekaterih drugih krajevnih odborov vzpodbudili tudi Timjane, da bodo razširili dejavnost krajevnega odbora. No, in da ne bi delali krivice krajevnemu odboru v Timi, je treba zapisati, da so v zadnjem času urejali pot od glavne ceste proti Selcam, pri čemer domačini naglašajo, da so bil? dela predčasno končana^ Iz Brezovice so proti Selcam izkopali traso nove ceste, v katero bo treba letos vgraditi le še kamenje: Prav tako so pa začeli z deli pri izgradnji gozdne poti od Golč do Tratne, pri čemer so polovico del že opravili. ŠENTGOTARD: Še vedno dolg na vodovodu Krajevni odbor v šentgotardu se je v zadnjem času sestal le enkrat in razpravljal o popravilu javnih poti in o dolgu na vodovodu, ki ga imajo pri Kmetijski zadrugi Zagorje in mojstru v Zagorju, ki je dela opravljal. Ker so prebivavci iz Pod-zida sklenili, da si bodo napeljali vodovod, bodo morali za soprispe-vek za ureditev vodovoda plačati določen znesek, ki ga bodo porabili za delno odplačilo dolga. Sicer so pa sklenili, da bodo organizirali akcijo zbiranja lesa, da bi tako-zbrali denar, s katerim bi plačali preostali dolg. Zraven tega so pa še sklenili imenovati odbor, ki bo upravljal s sredstvi ter sklenili, da bodo uvedli plačevanje vodarine. SENOŽETI: V znamenju urejanja cest Podobno kot v Timi se je »udi krajevni odbor v Senožetih v glavnem ubadal z reševanjem nekaterih problemov komunalnega značaja. S sredstvi, ki so jih dobili, in s prostovoljnim delom so lani dokončno uredili cesto v Borje in začeli z deli na cesti Jablana—Vodice, ki jo bodo letos dokončno uredili. Za ta dela je bilo porabljeno lani 151.000 din, 14.000 din pa za vzdrževanje krajevnih cest. Omeniti je tudi treba, da so lani prebivavci Senožeti in okoliških vasi opravili 315 prostovoljnih delovnih ur in 37 ur s konjsko vprego, pripeljano je pa bilo tudi 10 kubičnih metrov gramoza. Te dni je pa krajevni odbor Senožeti izdelal načrt uporabe sredstev, ki jih je namenil njihovemu področju zagorski občinski ljudski odbor. Za cesto Jablana—Vodice so namenili 56 000 din, za cesto Senožeti—Kolk 90.000 din in za vzdrževanje 40.000 din. KOLOVRAT: Kdaj bo dograjen gasivski dom V Kolovratu so pred časom začeli graditi gasilski dom, v katerem bi dobile prostore tudi organizaci-in društva. Za gradnjo doma so vaščani prispevali precej lesa, opravili so pa tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Dom še ni dograjen, vaščanom pa je bila obljubljena po-moč za dograditev. Ker te pomoči ni, se na domu že dela škoda. Ob tem naglašajo Kolovratčani, da minimalna sredstva, ki jih zberejo tamkajšnje organizacije, ne zadoščajo niti za dograditev orodjarne in dvorane, kaj pa še za ostalo. Vaščani negodujejo, sredstev za dograditev doma pa ni. Sicer se ie krajevni odbor v Kolo vratu tudi v precejšnji meri ukvarjal s komunalnimi problemi. Z 220 tisoč dinarji, ki so jih lani prejeli od zagorskega občinskega ljudskega odbora, so razširili in posuli cesto Prevalje—Kolovrat, da je po njej mogoč prevoz tudi s tovornjaki; prestavili so pot Razpotje-Javoršči-ca, za kar so prispevali zainteresirani kmetovalci 70 odst. lastnih sredstev; v Brišah je bil na cesti Briše—Zahrib čez Medijo zgrajen nov betonski most itd. Precej gozdnih poti pa so popravili in uredili s sredstvi iz gozdnega sklada. Naglašajo pa, da je v izredno slabem stanju pof Medija—Borje. S sredstvi iz gozdnega sklada so bila opravljena samo najnujnejša dela, da cesta še bolj ne propada. Zraven kmetov iz naselja Borje uporablja to cesto največ Gozdno gospodarstvo Kamnik, ki po njej vsak dan s težkimi tovornjaki prevaža les. te nekajkrat je bilo Gozdno gospodarstvo Kamnik zaprošeno za pomoč za ureditev ceste, vendar vse zaman. Na pobudo krajevnega odbori sta bili letos napeljani še dve fazi toka na Strmo njivo, kjer je sicer že bila elektrika, a samo za razsvetljavo. V teku so pa priprave za popravilo obzidja pokopališča, za kar imajo v Kolovratu že pripravljen pesek, pa tudi delavci čakajo, da se začne z deli. Seveda pa je začetek del odvisen — od lepega vremena. /oklicno usmerjanje in zaposlovanje V zadnji Številki »Tribune Zagorjanov- smo načeli problem zaposlovanja delovne sile na področju Zagorske občine. Ker pa je v zadnjem času zlasti še stopilo vprašanje zaposlitve in nadaljnjega šolanja mladincev in mladink, ki zapuščajo obvezno osemletno šolanje, v Ospredje, smo se te dni na Zavodu Sa zaposlovanje delovne sile poza-fttmali o poklicnih željah mladine in možnostih le-te za zaposlitev. Zavod je v zadnjem času anketiral 256 učencev, od tega 119 moških Do jeseni v Borovnik Poslovalnica SAP-Turist biroja Esgorje ima neprimerne prostore, posrečeno pa tudi ni mesto, kjer so kdaj delavnice in garaže za nekaj Vozil, ker mora biti precej vozil parkiranih kar na prostem. Zdaj je alnica SAP-Turist biroja od-stavbo v Borovniku, v ka-bo uredila garaže za vsa vozila tn poslovne prostore. Računajo, da Se bo SAP-Turist biro preselil v JJorovnik najkasneje do začetka letošnje jeseni. * i * Prvi uradi v stolpnici V stolpnici, najvišji stavbi v Za-jprju — ima namreč 10 nadstropij — in verjetno tudi v Zasavju, zdaj s poslujejo Zavod za socialno za-arovanje p. nadstropje) m postaja ljudske milice (IIL nadstropje). V Kihodnjih dneh se bosta pa v itolpnico preselila še Narodna ban-ia Zagorje (n. nadstropje) in Za-, od za zaposlovanje delavcev (pri-tičje — desno). in 137 žensk, in z anketo zajel vse tiste, ki končujejo te dni obvezno osemletno šolanje. Za uk v gospodarstvu (za mehanike, trgovce, kovinarje, frizerje, krojače, šivilje, električarje, pletilje, avtokleparje, natakarje, pleskarje, mizarje, črko-stavce, čevljarje in šoferje) se je odločilo 74 učencev, od katerih jih bo pa končalo osmi razred skupaj le 49. Vsi ostali — 25 po številu — pa ne izpolnjujejo pogoje, da bi se lahko vključili v uS v gospodarstvo. 185 učencev in učenk pa je izrazilo željo, da bi nadaljevalo šolanje. Sicer bo skupaj 13 učencev in učenk ostalo doma na kmetiji, 27 se jih pa ni odločilo v anketi za poklic, niti za vključitev v proizvodnjo oz. nadaljnje šolanje. Zavod za zaposlovanje delavcev je poslal tudi vsem gospodarskim organizacijam in zasebnim obrtnikom anketo z željo, da ugotoyi podatke o potrebah po vajencih. Na podlagi zbranih podatkov je ugotovljeno, da bo letos na voljo 114 mest za vajence in to v TEVE »Varnost« 26 za električarje, navijalke, ključavničarje, strugarje in režkarjet v Gostinskem podjetju »Medijske toplice- 2 za natakarja in kuharja ali natakarico in kuharico; v Obrtnem mizarstvu 4 za mizarje in tapetnike; v Komunalnem podjetju 1 za vodovodnega inštalaterja; v Tovarni elektroporce-lana Izlake 8 za rezkarje, orodjarje, elektrikarje in keramike; v obrtnem dimnikarskem, podjetju 1 za' dimnikarja; pri podjetju Elek-tro-Trbovlje 3 za elektromonterje in elektroinstalaterje; v Rudniku rjavega pTemoga 30 za rudarje; v Tovarni konfekcije in pletenin »Sava- 5 za pletilje; v Splošno izobraževalnem centru 30 za elek-tro stroko; ter med zasebnimi obrtniki Serafinovič 1 za frizerko; Arbi 2 za pečarja in Krivec 1 za kroja-čico ali krojača. Na Zavodu, za zaposlovanje delavcev v Zagorju poudarjajo, da so ob vsem razpravljanju o vprašanjih poklicnega usmerjanja naleteli na dva problema: vprašanje materialnih zmožnosti staršev za nadaljnji študij nadarjenih učencev in vprašanje pomanjkanja tistih Problemi Kisovca in Lok Svet stanovanjske skupnosti Loke-Kisovec je na zadnjem plenarnem zasedanju potrdil zaključni račun za leto 1961, poslušal poročilo o delu komisij ter razpravljal o nekaterih perečih komunalnih vprašanjih. Iz ugotovitev plenarnega zasedanja izhaja, da izstopajo zlasti naslednja tri vprašanja: % vzdrževanje stanovanjskih hiš, 0 vodovod in • družbena prehrana. Dejstvo je, da nastajajo vse večje težave z vzdrževanjem stanovanjskih hiš, ki so že stare in dotrajane in jc pobrana najemnina minimalna, tako da hi> ni sveti niso sposobni za najetje posojila. Sicer je zdaj občinski ljudski odbor sprejel sklep,- da oprosti določeno število hiš plačevanja amortizacije, vendar kljub temu problem še ne bo rešen. V Kisovcu poudarjajo, da je to zadevo mogoče rešiti le z dotacijo, vprašanje pa jc, kje dobiti taka sredstva? Zagorje debi bencinsko črpalko Se letos bodo končno v Zagorju začeli z deli na ureditvi bencinske črpalke. Svet za urbanizem občinskega ljudskega odbora je te dni dokončno določil lokacijo in bodo črpalko gTadili na prostoru nasproti sedanjih deldvnjc in garaž poslovalnice SAP-Turist biroja. Za bencinsko črpalko že delajo načrte. Mislimo, da ni treba še posebej podčrtavati nujnosti zgraditve bencinske črpalke. Kakor drugod ee tudi v Zagorju veča iz dneva v dan število lastnikov motornih vozil, v kraju je poslovalnica SAP-Turist biroja, precej vozil imajo pa tudi gofipodanske organizacije. Zdaj mora — in bo tudi še nekaj časa morala — ta kolona motornih vozil po gorivo in mazivo v sosednje Tr- vije - 14 kilometrov daleč. Drugo največje industrijsko naselje v zagorski občini ima dokaj slabo urejeco preskrbo z vodo. — Zdaj dobivajo Ločani in Kisovčaui vodo iz starega rudniškega vodovoda. Ker je pred kratkim rudnik začel z regulacijo potoka Medija, da ga ujame v korito, da bo lahko začel z odkopavanjem medijskega stebra, obstaja bojazen, da se ta voda izgubi in da ostanejo Ločani in Kisovčani brez zdrave pitne vode. Med komunalnimi problemi in pri ureditvi uslužnostnih ebratev izstopa vprašanje ureditve in zagotovitve primernih kapacitet za dokončno rešitev vprašanja prehrane delavcev. Treba bi bilo namreč urediti gostinski prostor, kjer bi bilo mogoče dobiti tople obroke hrane. Nekateri pa celo predlagajo, da bi se v okviru samopostrežne trgovine v Kisovcu uredil oddelek samopostrežne restavracije. Vsekakor ima stanovanjska skupnost Loke-Kisovec kopico problemov v prvem planu, seveda jih pa sama ne bo mogla rešiti. O tem velja razmislili. Bo zdaj bolje? Sl. junijem sta ee združila gostinsko turistični center »Medijske toplice« in zasebno gostišče »Obre-zija« z namenom, da ee na Izlakah, kraju, ki nima vseh možnosti za kar največji razmah turizma, zagotovi vse, da se bo gost v kraju kar najbolje počutil in da bodo zmogljivosti, ki so na voljo, v celoti izkoriščene. Upajmo, da bodo nastopili zdaj ul delovnih mest za vključitev v uk, za katere so se odločili učenci. Sicer izhaja iz dobljenih podatkov^ da bodo letos gospodarske organ:za-j cije in zasebniki sprejeli 114 vajen-' cev, vendar pa večino v takih poklicih, za katere se mladina ni odločila. Ob vsem tem pa je hilo tudi ugotovljeno, da se nekatere gospodarske organizacije in zasebni mojstri branijo sprejeti v uk vajence. Zato je Zavod za zaposlovanje delavcev predlagal upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, pristojnemu za delo in delovna! razmerja, da v okviru danih po-' oblastil doseže, da bodo gospodar-ske organizacije in zasebniki 6pre- j jeli v uk določeno število vajencev.' Kot vse kaže, problem zaposlovanja in nadaljnjega šolanja mladine ter vključevanja mladine v uta n: enostaven. Sam Zavod za zaposlovanje delavcev ga ne bo mogel zadovoljivo rešiti. Zagorje tudi izvaža Letos se bo po predvidevanjih občutneje povečal tudi izvoz iz Zagorja. Na zunanjem tržišču nastopajo Rudnik rjavega premoga, ki izvaža v Italijo in Avstrijo zlasti drobu ne vrste premoga, Lesno industrijsko podjetje, ki izvaža les, TEVE »Var-nost< in Tovarna konfekcije in pletenin »Sava«. Obstajajo pa še mož- ' nosti, da začne z izvozom hidrira-nega apna Industrija gradbenega materiala, v Tovarni elektroporcelana Izlake pa za zdaj proučujejo možno- . sti za izvoz in se bodo po vsej verjetnosti na zunanjem trgu začeli uveljavljati s pipicami. V LESNO INDUSTRIJSKEM. PODJETJU smo izvedeli, da so do 8. junija izvozili od predvidenih 2.000. , kubičnih m 25 kubičnih m mehkegit 1 rezanega lesa in okrog 150 kubičnih, j metrov listavcev. Les izvažajo v Ita- ; lijo in računajo, da bodo za izvožen les dobili okrog 65 milijonov deviznih dinarjev. V podjetju naglašajo, da bodo pravzaprav šele ta mesec, začeli intenzivneje žagati les Za izvoz, in računajo, da ga bodo v avgustu izvozili okrog 1.000 kubičnih metrov, do 20. oktobra pa še okrog 1.000 kubičnih metrov,'da bi tako do tedaj izpolnili obveznosti do izvoza. Omeniti tudi velja, da so lani izvozili iz LIP Zagorje le 600 kubičnih metrov lesa in da letos povečujejo izvoz za nad 300 %. TOVARNA KONFEKCIJE IN PLETENIN »SAVA« bo predvideno do 23. junija izvozila okrog 45.000. srajc, in to v Zahodno Nemčijo. Dela potekajo v kooperaciji s »Toprom* iz Celja in pride pri tem poslu v poštev le usluga, vendar so dela obsežna. Računajo, da bodo v začetku avgusta spet začeli z delom za izvor, tudi tokrat za Zahodno Nemčijo. Naglasiti velja, da je treba izvozu posvetiti letos še posebno pozornost. Tiste gospodarske organizacije, ki imajo vse pogoje za izvoz — med te šteje vsekakor Tovarna elektroporcelana Izlake — naj bi čimprci z njim tudi začele, prav tako pa naj vse ostale, ki bi se s proizvodi lahko uveljavile na zunanjih tržiščih, pro-uče možnosti za izvoz. Izkoristimo vse možnosti — to bodi vodilo vseh Nove cene dimnikarskih uslug , 4 Od 1. januarja naprej opravlja na področju zagorske občine vse dimnikarske storitve obrtno podjetje ►►Dim«, Ljubljana-Polje. Z odlokom o dimnikarskih storitvah na območju občine Zagorje ob Savi so bile določene naj višje cene za dimnikarske storitve, kot sledi: din — odprto kuhinjsko ognjišče 80 — kmečka kuhinja z dvojnim stropom 140 — plezalni dimnik 80 — ozki dimnik 45 — dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči 150 — dimnik od etažne peči 90 — dimnik sistema WSchunt« 96 — priključek na dimnik ►Schunt« 30 — dimna cev — do 2 m dolžine 8 — štedilnik? - z 1 pečico 40 — za vsak nadaljnji meter 4 — z 1 pečico in kotličkom 60 — z 2 pečicama in kotličem eli prenosni štedilnik 80 — ogrevavec vode za bojier 20 — grevci posode 30 — pralni kotel ' v gospodinjstvu 30 — običajna železna peč 30 — peč sistema »Lutz« in podobno — brez pečice 50 — z 1 pečico 60 z 2 ali več 80 izredno velike 100 — mala centralna kurilna naprava (etažna peč) 100 — pregled in ©struganje dimnikov v novih in adaptiranih zgradbah — od vsake dimniške tuljave, osnovna cena za eno etažo 60 za vsako nadaljejne nadstropje 10 — za drugi pregled in ©struganje dimnikov 50% cene od zgornjih cen. (V pregledu cen smo navedli le tiste cene, ki pridejo v poštev za hišne svete oz. hišne lastnike. — Op. ur.) Z odlokom o naj višjih tarifah za dimnikarske storitve je še določene: za dimnikarska dela, ki so Združena s posebno nevarnim delom, ali opravila, ki jih dimnikarji opravljajo na zahtevo stranke, ne g!e 'e na roije, ki so določeni z odrecite o obveznem ometanju kurilnih naprav, se sme zaračunati največ 5p% pribitka k tarifam; prav toliko pribitka se sme zaračunati za difnnikarska dela, ki se opravijo po naročilu stranke ali v nujnih primerih ob nedeljah ali praznikih ter v nočnem času (od 22. do 5. ure); © štedilniki v zasebnih gospodinjstvih se morajo izjemoma obvezno‘ometati v času od 1. oktobra do 31. maja in za to tudi plačati pristojbino; kurilne naprave in dimne odvode (razen štedilnikov v Zasebnem gospodinjstvu) je pa treba ometati na podlagi določb 3. člena odredbe o obveznem ometanju kurilnih dimovodnih naprav; © za dimnikarska dela, ki niso navedena v ceniku (izžiganje dimnikov, čiščenje glinastih peči, in- dustrijskih kurilnih in dimovodnib naprav i.p.) se določi cena na podlagi opravljenega dela in porabljenega časa ter porabljenega materiala; ft za neopravljena dela po krivdi dimnikarja se ne sme niti zaračunati niti sprejeti nikakršne pri- Ker je z zakonom o stanovanjskih razmerjih določeno, da občinski ljudski odbor lahko predpiše, kateri stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj ne cbremenjujejo no-iv-cev stanovanjske pravice, ampak se krijejo iz hišnega sklada, in k,er je obseg elementov, katere naj plačujejo ncsivci stanovanjske pravice, manjši kakor obseg elementov, ki se krijejo iz hišnega sklada, so določili* stroške tekočega vzdrževanja nosivcev stanovanjske praviee. Na predlog, sveta za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve je občinski Ijndiki cdbbr Zagorje ob Savi na zadnji seji obeh z orov sprejel odlok O DOLOČITVI STROŠKOV ZA TEKOCK VZDRŽEVANJE STANOVANJ V OBČINI ZAGORJE OB SAVI. Tako je določeno, da se v občini Zagorje ob Savi krijejo iz skladov hiše vsi stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj rožen stroškov, ki obremenjujejo nosivce stanovanjske praviee. Nosivea stanovanjske pravice obremenjujejo naslednji stro ki za tekoče vzdrževanje stanovanja: 0 stroški za nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod, poteznih verižic pri straniščih, rezervoarjih, kopalnih kadeh, nmi-valnib koritih in drugod; zapiračev pri izteku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in podobno; gumijastih blazinicah na spodnji strani straniščne deske; tesnil pri vodovodnih pipah; vrvic pri zavesah, zastorih in roletah in žarnice; 0 stroški za popravilo električnih stikal, vtikačev, vtikabtih puš, varovalk, ključavnic, fclmčev, kljuk, ščitnikov, oliv, okenskih gonil in električnih zvoncev; 0 stroški beljenja in slikanja sten in stropov: • stroški čiščenja štedilnikov in peči (dimnikarsko čiščenje) ter stroški odvoza smeti; 0 stro'ki odvoza smeti cd poslovnih prostorov r% obremenjujejo najemnika poslovnih prostorov. Zraven tega je določeno, da bremenijo nosivea stanovanjske pravice stroški za vse potrebne nadomestitve in vsa potrebna popravila v stanovanju, ki so nastala po njegovi krivdi, 'k->ker tudi vsi stroški za nadomestitve in pooravila, ki so potrebna v času, .krajšem od časa normalne obrabe, če niso te okvare nastale zaradi slabe izdelave. Nadomestitev in popravila mora nosivec stanovanjske pravice oskrbeti takoj po ugotovitvi okvare v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu starriu. C e nosivec stanovanjske praviee ne oskrbi nadomestitev in popravil v roko, ki mn ga določi hi?ni svet ali zasebni lastnik hiše, izvrši nadomestitev oziroma popravilo na njegove stroške hišni svet oziroma hišni lastnik. Nosivec stanovanjske praviee je tudi dolžan prijaviti hišnemu svetu alt zasebnemu lastniku hiše vse okvare, stojbine, če pa dimnikar po krivdi stranke ometanje ne more izvršiti, sme zaračunati prirtojbino po določeni tarifi; - 0 dimnikar je dolžan na zahtevo stranke izdati potrdilo o plačilu za dimnikarske storitve; 0 ometanje kurilnih in dimovod- katerih popravila cziroma nadomestitve ne gredo na njegove stroške, takoj ko jih opazi. Ce tega ne stori, je določeno z odlokom, odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki se poveča zaradi opustitve takojšnje prijave. Odloku o določitvi stroškov za te-tekeče vzdrževanje stanovanj v občini Zs gorje ob Savi je priložen tudi seznam elementov v stanovanju in čas normalne obrabe posameznih elementov: v — zidani štedilnik — najmanj 38 let; — kotliček za vodo pri štedilnika, bakreni — najmanj 10 let, iz pocinkane pločevine — najmanj 3 letaj — pekači — najmanj 6 let; — železni premični štedilnik — najmanj 8 do 10 let; — rešetke, plošče, obroči - najmanj 4 leta; — električni štedilnik — najmanj 15 let; — plinrki štedilnik — najmanj 20 let; — sobna lončena peč — najmanj 20 let; — sobna železna peč — najmanj 15 let; — parket - hrastov — najmanj 50 let, bukov — najmanj 40 let; — ladijska tla — najmanj 10 let; — navadna tla — najmanj 10 let; Oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je 18. maja 6klical sestanek s predstavniki stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, na katerem so razpravljali in potrdili predlog o razporeditvi sredstev za vzdrževanje javnih poti, cest IV. reda in mestnih ulic na področju občine Zagorje. Na sestanku so ugotovili, da je na področju občine Zagorje ob Savi okrog 200 kilometrov javnih poti, cest IV. reda in mestnih ulic, katere vzdržujejo krajevni odbori, stanovanjske skupnosti in skupnost naselja Colniše. Letos so namenili za vsa ta vzdrževanja 4 milijone dinarjev, s tem da se 10 odstotkov teh sredtetev blokira in bo tako na voljo le 3,600.000 din. Na sestanku je bilo pa domenjeno, da bo to le polovico vseh potrebnih sredstev, ker bodo ostala sredstva prispevali sami občani, bodisi v obliki materiala, prostovoljnih delovnih ur ali pa V denarju. V ilustracijo naj navedemo, da je na področju krajevnega odbora Senožeti 18,5 km cest, KO Tirna nih naprav izven gradbenega okoliša območja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi sme dimnikar zaračunavati k določenim cenam za oddaljenost od 2 do 5 kilometrov 10* g pribitka, za oddaljenost od 5 do 10 km 25% tn nad 10 km 40% pribitka. i — lesonitu* prevleka poda - naji manj 8 let; — linolej - 15 do 28 let; . — polivinil — najmanj H let; — ksilolit — najmanj 25 let; — teraco tlak — 89 do 100 let; — vodovodna pipa in armature — najmanj 5 let; — V. t rezervoar - kompletu! — najmanj H Tet; — \VC školjke in bide - najmanj 15 let; — umivalnik - porcelan — najmanj 15 let; — pomivalno korito - emajlira*« naimenj 18 let, iz litega železa — najmanj 29 let; — in ialaeija centralne kurjav e — najmanj 28 let; — kopalna rti na drva — najmanj 18 let; — kopalna kad - iz litega železa najmanj 58 let, emajlirana - najmanj 15 let; — plinski in električni boji er ji — najmanj 15 let; — medokenske zavese — najmanj 18 let; — lercne žaluzije — najmanj 28 let; — vgrajen« kuhinjsko pohištvo — najmanj 38 let; — vgrajene omare — najmanj 38 let; — pleskanje oken, vrat in vgrajenega pohištva — najmanj 3 leta. , 7,3 km, KO Mlinže 12,02 km, KO Kolovrat 16,6 km, KO Izlake 20 km, KO Kotredež 6 Z km, KO Ravenska vas ll,4km, KO Podkum 31.5 km, KO Jesenovo lSUlkm, KO Cemše-nik 23,9 km in KO Sentgotard 84 kilometra. Na področju Cobr.i je 5,1 tam cest, na področju stanovanjske skupnosti Zagorje-Center 16.69 kilometra in na področju stanovanjske skupnosti Lok e-Kisovec 9,55 km cest. Omenimo naj še, da se je lani — kakor smo zapisali že v prejšnji številki »Tribune Zagorjanov« — povsem uveljavilo načelo, da krajevni odbori sami upravljajo m sredstvi. Letos so bila dodeljen* tudi prvič sredstva stanovanjskim skupnostim. Pričakovati je, da bodo letos tako krajevni odbori kot stanovanjske skupnosti spet uspeli pri »gniti k sodelovanju kar najved občanov in da se bo tako vrednost sredstev, ki jih je namenil zagorski občinski ljudski, odbor, več kot podvojila. Razumljivo pa je, da bo obseg del v celoti odvisen od lastno prizadevnosti občanov z določenega območja, od njihove lastne iznajdljivosti in pripravljenosti. Odlok o določitvi stroškov Dodeljena sredstva stanovanjskim in krajevnim skupnostim Žage venecijanke so prenehale obratovati predpisom, kar bi lahko smatrali za razumljivo, ker ni bilo teh predpisov, oziroma so okrajni in občinski ljudski odbori izdajali občasna dovoljenja z ozirom na potrebe žaganja lesa kmetijskih gospodarstev,' vendar pa posamezni obrati niso skrbeli za ureditev žag. Zraven žag venecijank je bilo na področju občine še 23 žag, ki nišo imele potrebnega dovoljenja za izvrševanja obrti. Kljub temu, da so bili lastniki žag venecijank pri pregledu obveščeni'o pomanjkljivostih v zvezi z določbami pravilnika, teh niso odpravili in pospešeno žagali naprej z mislijo, da bodo na zborih občanov oziroma z intervencijami posameznikov uredili, da žaga venecijanke ne bodo prenehale obratovati. Ker so se občani sami prepričali o poslovanju nekaterih žag in ker se jim je pojasnil namen pravilnika o obratovanju, so soglašali, da prenehajo žage venecijanke z ob-; ratovanjem, ker jim je bilo tudi zagotovljeno, da bodo lahko zai lastne potrebe imeli možnost do žaganja lasa. Občinski ljudski odi or je namreč že dobil zagotovilo cd Lesno industrijskega podjetja Za-! gorje, da bo pričel z žaganjem lesa za lastno potrebo in da bodo lahko posamezniki, ki bodo imeli dovoljenje za razžaganje lesa, zamenjali hlodovino za žagan les. S tem bo omogočeno, da bo lahko lastnik hlodovine peljal isto na žago, odpeljal pa razžagan les m jini tako ne bo treba čakati na žaganje,] Z ozirom na sestavo občine Zagorje in oddaljenost od Lesno in-' dustrijskega podjetja Zagorje ni rečeno, da ne bo obratovala nobena žaga vervecijanka, če bo zado* stila s pravilnikom določenim pogojem za obratovanje, o čemer bo razpravljal svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem' odboru. Z izidom temeljnega zakona o gozdovih, objavljenega v Uradnem listu FLRJ, štev. 16/1961, republiškega zakona o gozdovih, objavljenega v Uradnem listu LRS, številka 30/1961, ter pravilnika o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij in obr-tov, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa, je občinski ljudski odbor Zagorje pregledal žage ve-ligcijanke z namenom, da vskladi njihovo obratovanje z izdanimi predpisi. Od pregledanih osmih obstoječih venecijank ni niti ena zadostila Nova šola Pomoč hišnim svetom 3. junija so prebivavcl Ccmšenika dočakali svoj praznični dan. Številnim povojnim pridobitvam se je tega dne pridružila še ena — nova šola. Čeprav se je gradnja šole začela že 1958. leta, in so dela nekajkrat prekinili zaradi pomanjkanja sredstev, domačini niso obupali, pač pa so vztrajali in letos z izdatno pomočjo zagorskega občinskega ljudskega odbora uspeli dograditi novo šolsko poslopje, ki bo daleč naokoli veren simbol napredka naše družbe. Nova šola v Cemšeniku, ki bo sprejela prve učence šele na začetku novega šolskega leta, se bo tako pridružila številnim nosivcem znanstvenih misli in naših idej, kot Je na slovesnosti naglasil predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, Dušan Kolenc, ki je tudi izročil novo šolsko poslopje V Cemšeniku svojemu namenu. Koliko kazni bi plačali ti stanovavci, če bi začeli izvajati odredbe odlokov za lepšo podobo Zagorja Stanovanjski skupnosti Zagorje-Center in Loke-Kisovec sta skupaj s hišnimi sveti že nekaj časa ugotavljali, da upravljajo nekateri hišni sveti zelo stare zgradbe, v katerih so najemnine nizke. Ugotovljeno je, da je na področju obeh stanovanjskih skupnosti kar 82 starih hiš, v katerih je 542 stanovanj. Ob točkovanju so bila ta stanovanja nizko ocenjena, hišni sveti pa morajo od najemnine odvajati še amortizacijo, ki v največ primerih znaša 50% od najemnine, čeprav so te zgradbe že zdavnaj amortizirane. Vsa najemnina v teh 82 starih hišah znaša 7,221.768 dinarjev, od tega je pa bilo treba odvajati občinskemu skladu za zidanje stanovanjskih hiš 3,343.690 din. Iz teh podatkov izhaja, da ostane hišnim svetom za vzdrževanje in upravljanje 3,649.704 din. Hišni sveti s temi sredstvi ne morejo vzdrževati starega stanovanjskega fonda. Zaradi tega sta se oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi odločila, da se oprosti plačevanje amortizacije od starih zgradb na podlagi ugotovitve sveta za stanovanjske in komunalne zadeve in na predlog stanovanj-skupnosti Zagorje-Center in Kisovec. Ta oprostitev celot-plačevanja •morttnd.je velja od I. junija 1962 do preklica za 38 hišnih svetov. Z oprostitvijo plačevanja amortizacije bi imeli hišni sveti večji interes za upravljanje in vzdrževanje zgradb; nekaterim hišnim svetom bi pa s tem omogočili najetje posojila za večja popravila, kar pa doslej ni bilo mogoče, ker namreč posamezni hišni sveti niso bili kreditno sposobni. Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi je ob tem tudi sklenil, da se naj v prihodnje odpis amortizacije predlaga enkrat na leto, in sicer v decembru. VAŽNO OBVESTILO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Obveščamo vse prebivavce, ki stanujejo v bližini gradbišča nove Zasavske ceste, ali imajo v bližini kakršnekoli prehode, da je ne glede na čas STROGO PREPOVEDAN prehod preko trase ali ob njej, ali zadrževanje v bližini, in sicer na vsem odseku od Renk do Zagorja. Enote JLA ne bodo prevzele nobenih odgovornosti za kršivce tega odloka, če se poškodujejo pri razstreljevanju kamenja ali drugih nevarnih delih. Frebivavci, ki nimajo drugega prehoda, kakor čez gradbišče nove Zasavske ceste, naj zaprosijo na občinskem ljudskem odboru za potrebno dovoljenje. To obvestilo velja do preklica oziroma do odhoda enot JLA s trase nove Zasavske ceste. (Iz tajništva obč. LO Zagorje ob Savi) Z ukrepi se je hotelo zagotoviti,' da se z lesno maso pravilno gospo-: dari in da se doseže zadovoljiv go-spodarski uspeh, kakor pri vseS ostalih panogaA našega gospodarstva. Delavni gasivci Čeprav deluje Prostovoljno g asi v/ sko društvo Podkum šele tri leta, beleži že nekaj lepih uspehov. Društvo si je v tem času uredilo lastno prostore, lansko jesen so kupili lastno motorko, ob letošnjem prazniku dela — 1. maju so pa razvili? tudi že društveno zastavo. Zdaj pa’ so si tudi že kupili avtomobil, da' bi zaradi raztresenega terena lahko ob požaru ali druge nesreča čimprej nudili pomoč. Kmalu boljši kruh V kratkem bodo pričeli z deli na rekonstrukciji pekarne celjskega »Veležitarja« v Dolenji vasi. Po' končanih rekonstrukcijskih deiihi bo pekama povečala izbiro pekov-' ' skih izdelkov in močno izboljšala' , njih kvaliteto, da gospodinjam ta-? j ko — kot zatrjujejo — ne bo treh* več negodovati nad kvaliteto kruha.