Poštn na plač- na v gotovini Maribor, ponedel ek 3, decembra 1934 Sle v. 274 Usto Vlil. (XV). mariborski Cena 1 Din. VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 t Telefon uredništva 2440, uprave 2463 Izhaja razen nedelje ta praznikov vaak dan ®b 1®- url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.40© 99 JUTRA 99 Organizacija terorizma Prvi jugoslovanski emigranti, ki so pri sli na madžarsko ožemi'je so bili nameščeni in hranjeni v madžarskih vojašni-C2h. Tako so bili v začetku 1. 1931. teroristi Mijo S e 1 e t k o v i č, Zvonimir Po-s 1> i š il in Mio B a b i c kot begunci iz Jugoslavije nameščeni v vojašn!ci Fid-z'ieš v Pečuju. Ta način postopanja pa je bil dokaj neprijeten zlasti v pogledu terorističnega vežbanja beguncev. Zaradi neposrednega stika med zločinci in madžarskimi ob'astmi i<^ bil velik riziko, da tajna akcija ne pride na dan, kakor je wl to že primer s Tilmanom. Ko je imela teroristična akcija zavzeti vse večji obseg, je nastala potreba, da se zločinci kon centrirajo v večjih centrih, da bi se nto-Sli podvreči sistematičnemu vežbaniu in strožji disciplini. Zato je Gustav Perke c, eden izmed šefov teroristov, po nasvetu madžarskih častnikov prišel na ioejo, da vzame v zakup posestvo Janka Rusto, da bi tam namestil teroristično taborišče. Skrivajoč se pod imenom Emil Horvati je res vzel v zakup to veleposestvo v začetku jeseni 1931. Kar se tiče tega posestva, ki je postalo že slovito v analih mednarodnega terorizma, ni treba ničesar več dodati onemu, kar je bilo že povedano v sporočilu jugoslovanske vlade sveta Društva narodov z dne 4. junija 1934. Izjave, ki so jih podali teroristi, aretirani v Franciji, potrjujejo v vseh podrobnostih navedbe jugoslovanske vlade. Teroristi so biki pod vrženi strogi disciplini in metodičnemu vežbanju v teroristični obrti. Treba pa je naglasiti, da Janka Pusta ni bilo edino taborišče teroristov na madžarskem ozemlju, Ker ie število emigrantov spričo o-bilne podpore madžarskih oblasti stalno Naraščalo, je bi’o treba poiskati še druga taborišča za njihovo namestitev. Po obvestilih, s katerimi razpolagajo jugoslovanske oblasti, so bila teroristična taborišča še v naslednjih knajih: 1. Anamajur 2 km od cela Pešehelja, srez Zala; 2. Ba-Wla Pusta, 2 km od Nagy Kanizse; 3. Relča Pusta uedaleko od Barča; 4. Selo Gelze, srez Nagy Kanizsa; 5. Posebna skupina emigrantov je bila nameščena v Kapošvaru, v Glavni ulici št. 26. Ta sku-Pina se je pozneje preselila v Raba Mol-»ari, srez Vašvar. 6. Neka skupina je bila v aprilu premeščena z .tenka Puste v sosednje mesto Nagy Kanizso ter nameščena v ulici Horthy Mikloša št. 23. Po izjavi Mija Kralja, enega izmed kraljevih morilcev, se Je v tej hiši izved-tudi žrebanje, na katerem so bili določeni trije morilci, ki so imeli izvršiti a-tentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Fotografija te hiše je priložena spomenici. 7- Seio Raba Molnari, srez Vašvar. V tern selu je bila skupina emigrantov, ki *e bila prej nekaj Časa v Kapošvaru. 8. Surda Pusta, 2 km južno od sela Bečelj. Potrebno je naglasiti, da so vsi omenjeni kraji oddaljeni od jugoslovanske meje naj-več 20 km. Mogli bi navesti še cel niz sličnih primerov. To pa ni potrebno, ker je tehnika postopanja vedno ista. Vsi ti ljudje so 1’Hi po prestopu madžarske meje aretira-"i in zaslišani od madžarskih oblasti. Nato so jih držali nekaj dni v zaporu, da bi šef teroristične organizacije imel dovolj časa, dia preveri njihovo identiteto, njiho-v» prošlost in cilj njihovega prihoda na Madžarsko. Potem so te ljudi stavili na razpolago šefu teroristične organizacije, !e tako postal absoluten gospodar nad »ilmi. Treba je prav tako navesti tudi še drug način podpiranja teroristov s stra-m madžarskih oblasti ob priliki njihove-S;i prekoračenja meje iz Madžarske v Lesaliziranje nemške oborožitve Ribbentrooove konference v Parizu - Velika Britanija DripravS»a velik mirovni načrt — Londonski listi za enakopravnost Nemžšfe PARIZ, 3. decembra. Iz dobro poučenega vira se poroča, da je Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop tekom sobote in nedelje konferiral z nekaterimi vodilnimi francoskimi politiki in dosegel znatno zbližanje naziranj med Berlinom in Parizom. LONDON, 3. decembra. V vrstah politikov so se razširile vesti, da pripravlja velikobritanska vlada senzacionalen predlog o ureditvi vseh spornih vprašanj med državami Evrope in sklenitvi cele vrste regionalnih pogodb, s katerimi naj bi se za daljša dobo zagotovil mir. Veiikobritane i vlada je temeljito proučila to vprašanje in bo stopila pred Evropo z že popolnoma dovršenim načrtom. Zla- sti se naglaša, da je treba v ta sistem vključiti tudi Nemčijo, ker se v Londonu zavedajo, da bi brez Nemčije bili vsi napori zaman. Nemčiji bi se priznala popolna enakopravnost na vseh področjih, tako, da Berlin ne bi več imel vzroka upirati se mirovnim prizadevanjem Evrope. LONDON, 3. dec. Listi naglašajo, da je treba vprašanje oboroževanja Nemčije rešiti čimprej, ker je to v interesu svetovnega miru. »Times« opozarjajo na to, da je po izjavah Bald-wLna stališče Anglije tako, da je treba "imprej skleniti sporazum glede nemškega oboroževanja. Čimdelj se bo ta sporazum odgajal, tembolj se bo večalo oboroževalno tekmovanje in Zasedanje sveta Društva narodov DANES IZROČE MADŽARI ODGOVOR NA NAŠO SPOMENICO. ZASEDANJE NE BO ODGODENO. RIM, 3. decembra. Tukajšnji listi po ročajo iz Ženeve, da se v tamkajšnjih italijanskih diplomatskih krogih pričakuje, da bo madžarska delegacija dostavila generalnemu tajniku Društva narodov že danes odgovor na jugoslovansko spomenico. Na ta način bo mogoče o madžarskem memorandumu, ki bo zelo obširen, razpravljati že skupaj z zadevami jugoslovanske spomenice. Pričakuje se tudi, da bo mogoče že danes ali jutri, ko se zberejo voditelji delegacij, ki bodo sodelovale pri zasedanju sveta Društva narodov, razpravljati o proceduri, ki naj se uporabi pri obravnavanju vprašanja odgovornosti za marseilleski j atentat. »Corriere della Sera« trdi, da je v Ženevi napravila dober utis vest, da bo danes dovršeno delo odbora trojice za organizacijo saarskega plebiscita, ki zboruje v Rimu in bo zato mo goče njegovo poročilo predložiti svetu Društva narodov že jutri ali najkasneje v sredo. Zaradi tega ni nobene bojazni več, da bi se začetek zasedanja Društva narodov, ki je določen za dan 5. decembra, zopet odgodil. Zveza Anglije in Združenih držav SILA, KI SE JI NIHČE NE BI MOGEL UPIRATI. ZDRUŽENE DRŽAVE VSTOPIJO V DRUŠTVO NARODOV? zumejo za rešitev kakega diplomat- LONDON, 3. dccembra. »Observer« objavlja zanimiv razgovor z londonskim ameriškim poslanikom Bingha-mom. Poslanik se toplo izreka za an-gleško-ameriški sporazum. Bingham je, kakor znano, ožji sodelavec in oseb ni prijatelj predsednika Roosevelta in je zato bil njegov razgovor najbrže objavljen s predsednikovo vednostjo. V razgovoru je poslanik zlasti opozoril na velik vpliv Roosevelta, ki v zgodovini Združenih držav Severne Amerikd nima primera. Roosevelt ni predsednik stranke, ampak predsednik vsega naroda, zaradi tega pomeni vsak sporazum z njim tudi sporazum z vsem prebivalstvom Združenih držav. Bingham je nato govoril »o zgodovinskem trenutku za rešitev sve tovnega miru« in dejal: »Ako se ve-likobritanski svetovni imperij in Združene države Severne Amerike spora- skega problema, potem ta problem od trenutka sporazuma dalje sploh ne bo več obstojal, ker ni nobene kombinacije sil, ki bi se mogla kakorkoli upre ti volji in sklepom angleško-atneriš-ke zveze. Naposled je Bingham izjavil, da vstop Združenih držav v Društvo narodov ni izključen. Japonci kupmleio VSadivosfok TOKIO, 3. dcembra. Glavno glasilo japonskih industrijcev objavlja članek, v katerem zahteva od japonske vlade, da se sedaj po nakupu vzhodne kitajske železnice prične pogajati s sovjetsko Rusijo za nakup Vladivostoka in vsega ruskega ozemlja ob obalah Tihega oceana. List trdi, da Vladivostok in njegova pokrajina po prodaji vzhodne kitajske železnice nimata za Rusijo nobene vred- Jugoslavijo, kjer naj bi izvršili naloge, poverjene jim s strani teroristične organizacije. Terorist Andrija T i 1 m a n in tovariši so bili obsojeni zaradi poskusa atentata, zaradi tihotapstva orožja in razstreliva ter pridobivanja novih teroristov pred državnim sodiščem dne 23. maja 1931. — Zelo značilno je v teni pogledu, da je T i 1 m a n, ko je šel na Madžarsko in se sestal s šefom teroristične organizacije, bil opremljen z veliko količino razstreliva in orožja ter poslan na obmejno orož- niško postalo v Beremendu. Tllman in njegovi tovariši so kosili in spali na tej postaji, na ukaz komandanta pa sta jih dva orožnika odvedla do jugoslovanske meje. Take operacije so se večkrat ponovile, vedno s pomočjo orožniške postaje v Beremendu, vse do aretacije Til-inana in njegovih tovarišev. Ko je bil are tiran, so našli pri Til mann mnogo razstrelivu, ki je bilo zavito v omote z na-[pisom »Kr. madžarska fabrlka v Pere-rmartonu«. Ta napis je bil predložen I madžarski vladi od kr. jugoslovanskega tem težje bo najti bazo na razorGŽiive ni sporazum. Francoska vlada, menijo »Times«, še ne mara razpravljati o legaliziranju sedanje nemške oborožitve, s tem pa samo podpira oboroževalno tekmovanje. Francija mora sedaj izbirati med točno določenim in kontroliranim oboroževanjem Nemčije, ali pa nekontroliranim oboroževanjem. Tudi »Daily Telegraph« meni, da je prvi pogoj za ureditev vprašanja razorožitve legilizacija sedanje nemške oborožitve. To je na vsak način bolje, kakor pa puščati Evropo v negotovosti nad misterjem nemškega oboroževanja, ki se izvaja brez ko-trole. nosti več, pa bo Moskva gotovo pripravljena prodati ju za primerno ceno. Nrnr sporazum v Posaarju PARIZ, 3. decembra. Kakor poročajo iz Rima, se je sinoči ob 20. uri sestal ponovno odbor trojice za posaarski plebiscit In so ob tej priliki parafirali nemški in francoski eksperti sporazum, ki urejuje vsa fnančna vprašanje. K temu spada tudi vprašanje francoskih investicij v Posaarju. Ni izključeno seveda, da se ne bi pogajanja ekspertov raztegnila tudi na skupine drugih problemov in bodo nato parfirani tudi ti sporazumi. Popoldne se bo sestal odbor trojice k zadnji seji. NJ. VIS. KNEZ PAVLE V PARIZU. PARIZ, 3. decembra. Knez namestnik Pavle je v soboto zajtrkoval v Elyseej-ski palači in se nato sestal s francoskim zunanjim ministrom Lavaloro. s katerim je razpravljal o marseilleskem atentatu in jugoslovanski spomenici Društvu narodov. Listi komentirajo ta sestanek zelo ugodno in pravijo, da je velika uvidevnost in pomirljivost kneza namestnika napravila tako v Londonu kakor v Parizu najboljši utis. RUSIJA IN ROMUNIJA. BUKAREŠTA, 3. decembra. Titulescu je sprejel danes novega sovjetskega poslanika Ostrovskega, ki je nato poklical časnikarje in jim dejal med drugim, da bo njegova glavna dolžnost skrbeti za dobre odnošaje med Rusijo in Romuni :). ITALIJANSKO NOTRANJE POSOJILO. RIM, 3. decembra. Guverner zavoda Banca d’Ita!ia je obvestil Mussolinija, da j je po zadnji redakciji seznamov bilo vpisanih za novo notranje državno posojilo 3.934,985.500 lir. Od te vsote pa bo država vzela samo 2 milijardi, kolikor je posojila predvidevala. MARCHANDEAUJEVO POTOVANJE. PARIZ, 3. decembre. Francoski trgovinski minister Marčhandeau je odpotoval v soboto v Moskvo. poslaništva v Budimpešti, ki je ob tej priliki zahtevalo pojasnila o njegovem poreklu. Odgovor, ki ga je dalo madžarsko zunanje miinistrstvo z dopisom RP 184 z dne 3. marca 1931. in ki ga prinašamo brez komentarja, se glasi: »Ker obstojajo določene omejitve za prodajo teh pro izvodov (eksplozivov), je očividno, da je dotična oseba prišla do omenjenega paketa s tatvino ati z navedbo lažnih podatkov prodajalcu. Ker je poteklo že leto dni, odkar so bili prodani, ni mogoče vec ugotoviti inkriminiranih dejstev.« Dnevne vesti Iz uredništva. V mariborsko uredništvo »Jutra« in »Večernika« je vstopil g. dr. Fran Vatovec. Napredovanje. V Narodnem gledališču v Mariboru je napredoval za upravnika IV. skupine 2. stopnje g. dr. Radovan Brenčič, upravnik v V. skupini. Ksaver Meško častni komornik svetega očeta. Papež je s pismom od 22. nov. t. 1. imenoval pisatelja Ks. Meška, dekanijskega upravitelja in župnika v Selah pri Slovenjgradou, za svojega častnega komornika. S tem je naš pisatelj, ki je pred svojo nedavno šestdesetletnico dobil iskrene izraze spoštovanja in ljubezni vseh Slovencev in ki bo slavil danes svoj god, prejel od vrhovnega poglavarja katoliške cerkve dokaz posebnega poča-ščenja. Novemu monsignoru ob tej priliki j iskreno čestitamo. Smrt odličnega narodnjaka. V Rušah je umrl tamkajšnji veleposestnik g. Alojz Glaser, oče našega pesnika, zgodovinarja in ravnatelja Studijske knjižnice v Mariboru g. Janka Glaserja. Pokojnik je bil velik narodnjak in odličen gospodarski javni delavec, časten anu spomin, žalujočim naše sožalje! Nov grob. Predvčerajšnjim je umrla v Kamnici pri Mariboru v starosti 44 let trgovka Olga Žoharjeva. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti v Kamnici na tamkajšnje pokopališče. Bodi ji ohranjen lep in trajen spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! V onostranstvo. V Novi vasi je 1. decembra umrla g. Terezija Ferkova, vdova po žel. poduradniku. Pokojnica je bila zarad' svojega kremenitega značaja zelo priljubljena in jo bodo Novovaščani pogrešali. Roditeljski sestanek. Na 2. drž. dekliški neščanski šoli se je vršil dne 29. nov. tl. roditeljski sestanek. Nabito polna dvorana je dokazovala zanimanje in skrb staršev za dobrobit svojih otrok. Predsednik društva »Šola in dom« g. dr. Poljanec je j predaval o pomenu društva ter o potrebi ozkega stika med šolo ‘n domotm. Zbrani so sledili predavanju z velikim zanimanjem. Priključil se je še razgovor o izobrazbi deklic po dovršeni meščanski šoli. Starš' so poudarjali nujno potrebo državne gospodinjske ali obrtne šole v Ma ribaru, ki bi omogočila izobrazbo tudi hčeram iz gmotno šibkejših slojev. Prosili so predsedn'ka društva »Šola in dom«, da se društvo zavzame za uresničenje njihove prošnje. Hvala gospodu predsedniku za predavanje, staršem pa za obisk, ki je dokaz umevanja potrebe skupnega dela med šolo in domom. Mornarji prisegajo. Pri »Zamorcu« je bila na državni praznik slovesna zaobljuba mornarske sekcije Jadranske straže. Sekcijski načelnik Drago Jug je u-vodonia pozdravil navzoče Člane, nakar je bil slavnostni govor predsednika mestnega odbora Jadranske straže v Mariboru dr. Vinka Rapotca. Sestanek bivših mornarjev se je zaključil s slovesno zaobljubo članstva novemu kralju Petru II. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek 3. decembra ob 20. uri predava g. dr. Josip Vrtovec o obolenjih matere in deteta tekom prvega leta po rorodu in o vseh vprašanjih, kako naj oreprečimo taka obolenja. Zaradi velikc-«a pomena predmeta 'n ker predavatelj drugače nima časa, srr.o določili za sredo 5. decembra še izredno predavanje. Naš odlični kritik g. Josip Vidmar iz Ljubljane m predava’ o domovinskem problemu ari Otonu Župančiču. Brzojav: Miklavžev večer v soboto 8. decembra ob 20. uri v Narodnem domu. Pomočniški odbor združenja trgovcev v Vlariboru. Razprave pred davčnim odborotn. Z današnjim dnem so se pričele pri tukajšnji davčni upravi razprave pred davčnim odborom, ki bodo trajale do 20. t. m. Pritožb je letos proti odmeri pridob-rine veliko Število. Letošnji promet pri mariborski carinar. dci. V prvem polletju izkazuje mariborska glavna carinarnica naslednjo bilanco irometa: uvoz blaga 22 mibjonov 344.163 tilogramov v vrednosti 155 milijonov 51.332 Din; plačana carina pri uvozu 29 niiijonov 89-1.987 Din, pri izvozu 64.933 Mn. Blago se j,e uvažalo skozi Maribor iz 23 držav. Na prvem mestu je Avstrija, v katero je bilo uvoženo raznega blaga v vrednosti 39 milijonov 949.593 Din, na drugem Češkoslovaška, v katero smo uvo zili raznega blaga v vrednosti 31 milijonov 203.656 Dira, na tretjem je Nemčija s 23 mlfjoni 825.972 Din, na četrtem so Združene ameriške države z 20 milijoni 863.000, na petem pa Italija s 13 milijoni 262.777. Uvažalo se je največ železne pločevine, papirnate mase, papirja, prediva^ umetne svile, bombaža, strojev, gline in kuhinjske soli. Maribor sam je porabil od uvoza največ tekstilnih sirovin, ostalo blago se je pa po večini uvažalo v notranjost države. Skupni davek na poslovni promet. Da bi se pravilno izpolnjevala uredba o skupnem davku na poslovni promet, je izdal finančni minister naslednje pojasnilo: Skupni davek na poslovni promet je bil uveden z zakonom o davku na poslovni promet 31. januarja 1932. Zato davek na poslovni promet, odnosno skupni davek v razmerju do trgovinskih pogodb, sklenjenih po letu 1932, ni nova dajatev ter se mora plačevati pri uvozu od vsega blaga, ne glede na poreklo in pogodbeno stanje. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 96, letošnji številki: Odločbo o priznanju železnih bobnov za zaobalo; navodilo za uporabo odločbe, s katero se je odobril carine prosti uvoz semen zaradi pridelovanja boljših vrst; popravek v normah za zvarjene jeklene konstrukcije; popravek v seznam ku strojev, izdelovanih v državi; odločbo občne seje državnega sveta z dne 12. IX. t. 1. št. 23911/34; naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini; izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. Nova ureditev ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal novo uredbo o ureditvi ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Po tej uredbi se deli ministrstvo na sploš ni oddelek, oddelek za socialno skrb in oddelek za zdravstvo. Ogromen uspeh naših poštnih ustanov. Že 10 let izdaja tudi naša poštna direkcija po vzgledu mnogih drugih držav letne statistične preglede o delovanju vseh poštnih ustanov. Od leta do leta se razvija ta statistika, da po svoji preglednosti ne zaostaja za popolnimi statističnimi publikacijami najkulturnejših držav Nedavno dovršeni pregledi za leto 1933. nam kažejo, da poslujejo vse naše poštne ustanove ne samo v najboljšem redu, marveč tudi z ogromnimi uspehi. Tekom enega leta je dal ves poštni, brzojavni in telefonski promet 605,776,276 delavnih edinic. Na mednarodni promet odpade od njih 10 odstotkov. To veliko delo je opravilo 12.637 uslužbencev na 3890 ppštah. Bruto dohodki so znašali nekaj preko 489 in pol milijona dinarjev. Primerjava dohodkov z izdatki pa nam da prebitek okoli 129 milijonov. Celokupni promet se je sicer zmanjšal od predlanskega za približno 28 milijonov, a kar so se skrčili izdatki, je, bi! vendar pri vsej gospodarski krizi dosežen čisti dobiček okrog 12 in pol milijona dinarjev. Mednarodni šahovski turnir v Moskvi. O velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Moskvi posnemamo iz oficielne-ga vabila, ki ga je dobil g. Vasja PirC, naslednje podrobnosti: Turnir bo od 1. 1. do 28. februarja prihodnjega leta. Udeleži se ga 8 do 9 tujcev in 10 sovjetskih mojstrov. Iz tujine so definitivno vabljeni: Capablanca (Kuha), nemški emigrant, dr. Emanuel Laskar, dr. Eu\ve iz Holandske, Flohr iz Češkoslovaške, Liliethni iz Madžarske, Vasja Pirc iz Jugoslavije, 1 Spielmann iz Avstrije, Stahlberg \z Šved j ske in damska svetovna prvakinja gdč. Menčikova. Določene so štiri nagrade, in sicer 1. 400 dolarjev (približno 19.000 di-1 na rje v), 2. 250, 3. 150 in 4. 100 dolarjev. Vsi udeleženci imajo zagotovljeno popol-i noma brezplačno bivanje v sovjetski Rusiji. Po turnirju so. projektirane turneje tujcev po drugih sovjetsko ruskih me-i. stih. Sokolsko društvo Maribor I. Poz‘vam vse ono članstvo, ki se dne I. XII. ni moglo udeležiti svečane seje in zaprisege, da se zbere v sredo 5. XII. ob 20. uri pred vhodom v vojašnico kralja Petra I., od koder bo skupno odvedeno v prostor, kjer bo naknadno zapriseženo. Za nedeljo 9. XII. že najavljena zaprisega tako odpade. Zamudniki, storite svojo sokolsko dolžnost! Starosta. Nočna lekarniška služba. Ta teden imia nočno lekarniško službo Minarikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Velika izbira iklaiinil L. UHLER, Glavni trg. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti ki da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Konec življenju je napravil 681etni trgovec Ferdinand Baževič v Stolni ulici na ta način, da je zadrgnil okoli svojega vratu vrv, ki jo je nastavil na kavlju v svoji sobi. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem prosi vse znance, naj mu tega koraka ne zamerijo. Na meji ustreljen. Pretekli torek je bil na meji na naši strani ustreljen madžarski cigan Janez Kuštanci. Kuštanci je pxe koračil mejo in šel v smeri proti Mrtvar-jevcem. Na poziv graničarja, naj se ustavi, je šel cigan naprej. Graničar pa kljub temu ni hotel uporabiti orožja, marveč je stekel za njim in ga prijel. Pozval ga je, naj gre ž njim na bližnjo stražnico, čemur se je pa cigan upiral in postal nasilen. Nenadoma je potegnil iz žepa nož in pričel graničarja obdelovati. Ker je pa videl, da postaja vsa stvar zelo resna, je moral ustreliti. Oddal je proti nasilnemu ciganu tri strele, ki so ga zadeli in usmrtili. Zakaj je cigan prestopil državno mejo, še ni znano. Izkazalo se je pa, da je bil velik nasilnež in zadnje čase precej nagle jeze, kazal pa je tudi znake abnormalnosti. Naša komisija je morala dvakrat na ogled, ker ni prispela madžarska komisija, kakor je bilo dogovorjeno. Možno je tudi da so poslali nalašč cigana na mejo, da bi mogli izzvati incidente. Usoden skok med vožnjo. Tukajšnji uči telj Anton Nerat je med vožnjo iz Kamnice skočil iz kočije in priletel na cesto tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Kočijaž je ponesrečenega Nerata pripeljal v tukajšnjo splošno bolnišnico. Kradejo kakor srake. Mraz je v naraščanju in s tem tudi štev‘lo tatvin obleke in perila. Gostilničarju Ant. Zoriču v Mlinski ulici so ukradi neizsledeni j dolgoprstneži pet parov moških nogavic in eno srajco, šentiljskemu postajenacel-niku Antonu Štrumplju pa obleko in zapestno uro v vrednosti 800 Din. Pesti in bunke. V Narodnem domu je prišlo v soboto ponoči do fizičnega obračunavanja med nekim študentom in 'nekim uradnikom. V vročem tepežu je uradnik prisolil študentu tako krepko zaušnico, da je študentu, kakor pravi policijska prijava, udarim kri iz nosa. Z vzro ki in posledicami tega spoprijema se bo bavila sodnija. Ljubljana zida. Naglo in moderno se razvija naša slovenska prestolnica. V letih po vojni je . zgradila 1381 novih hiš ter investiran v stanovanjske namene okrog 500 milijonov dinarjev. Radio Ljubljana. Spored za torek 4. t. m. Ob 11: šolska ura; 12.: baletna godba na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, o-perni zbori na ploščah; 13.20: predavanje zbornice za TOI; 18: praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na otroke (ga. Šerko); 18.20: otroška ura (Maks Simončič); 18.40: nemščina, poučuje dr. Kolarič; 19.10: nacionalna ura; 19.35: kvartet »Lisinski* na ploščah; 19.50: čas, jedilni list, program za sfedo; 20: prenos z Dunaja: filharmoničen koncert; 21: čas, poročila; 21.15: Dolinarjev venček narodnih na ploščah; 22.30; angleške plošče. Narodno giedališce REPERTOAR. Torek, 4. decembra ob 20. uri »Cesta«. Plesni večer Katje Delakove. Red C. Sreda, 5. decembra. Zaprto. Četrtek, 6. decembra ob 20. uri »Urh, grof Celjski« red A. Katja Delakova, odlična plesalna umetnica, ki je s svojo plesno reportažo »Cesta« ob sedanjem gostovanju na Dunaju dosegla pri občinstvu in kritiki naravnost triumfalen uspeh, ponovi svoj spored v mariborskem gledališču v torek, 4. tm. Literarne vložke, ki jih je napisal pisatelj Mrzel, recitira E. Kraljeva, muzikalno vodi prof. P. Šivic. Plesni večer je za red C. Bloki veljajo. Natančnejše na drugem mestu. Prva ponovitev Parmove opere »Urh. grof Celjski«, ki je v Skrbinškovi režiji ter ob sodelovanju priljubljenih pevcev Vide Zamejič-Kovičeve ter Frana Nerali-ča dosegla izredno lep uspeh, bo v četrtek, 4. tm. za red A. Nušičeva proslava bo na Marijin praznik, v soboto 8. tm. ob 20. uri z autorje-vo najnovejšo komedijo »Žalujoči ostali« proslavi mariborsko gledališče 70-letnico tega največjega jugoslovanskega komediografa. Delo, ki ima vse Nušičeve vrline, režira glavni režiser J. Kovič, nastopijo pa Dragutinovičeva, Zakrajškova, Kraljeva, Starčeva, Savinova, Gorinško-va, Grom, P. Kovič, Furijan, Gorinšek, Medven in Nakrst. Prav poseben dogodek na našem odru bo plesni večer Katje D e 1 a k o-v e, ki gostuje v našem gledališču v torek, dne 4. decembra ob 20. uri. Umetnica nastopi s plesno reportažo »Cesta«, veličastno umetniško stvaritvijo, s katero je gostovala — na povabilo Ura-nije — 28. t. m. na Dunaju in doživela triumfalen uspeh. Dunajska kritika poroča o tem večeru z iskrenim soglasnim navdušenjem, podčrtava, da je Katja Delakova danes gotovo v Evropi edinstvena umetnica z dovršeno tehniko, izrazitim intelektom in najčistejšim umetniškim izrazom. Za »Cesto« Katja Delakove je napisal književnik Ljudevit Mrzel literarne vložke, pesmi v prozi, katere bo recitirala gdč. E 1* vira Kraljeva. Muzikalno vodstvo je v rokah prof. Pavla Š i v i-c a, ki je napisal tudi uverturo. Opozarjamo našo javnost na ta izredno zanimivi večer naše odlične umetnice, kateremu so posvetili poleg inozemskih veliko pozornost tudi vsi naši listi, zlasti še zagrebški in beograjski. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasTizenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih bo’eznili. »Franz Josefova« gren čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zaradi roparskega umora na 10 let ječe obsojeni Alojzij Polanec je vložil pred dnevi v tukajšnji kaznilnici prošnjo za obnovo postopanja. Polanec je skupno z Leopoldom Zorčičem umoril na Trnovskem vrhu viničarja Franca Bezjaka. Ker je Zorčič v kaznilnici umrl. je pričel Polanec valiti krivdo nanj. Mariborsko okrožno sodišče je prošnjo za obnovo po stopanja zavrnilo. Če so otroci sami doma. Na Betnavskl cesti 29 .le bila sedemletna Elizabeta Ma-lijeva, hčerka hišnega posestnika, sama doma. Ko je zvečer v sobi iskala svoje čeveljčke, je po nesreči postavila svečo na nočno omarico, s katere pa je zdrknila na posteljo. V hipu se je vnelo posteljno pogrinjalo in so plameni nevarno bušnil naokrog. K sreči je mati, ki je bila Pj* gospodinjskih opravkih izven doma. Pjj" šla pravočasno domov in ogenj pogasi a. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 2.4 stopinj C nad ničlo; TT1!!|1'. malna temperatura je znašala 0.2 stop_ , C pod ničlo; barometer je kazal pri l&-° stopinjah 738.3. reduciran na ničlo Pa 736.3; relativna vlaga 89; vreme je nr> ! gleno in tiho. ^____________ Prireditve obrtniškega tedna Kakor po drugih mestih dravske banovine, tako je bilo tudi v Mariboru danes dopoldne v spodnji kazinski dvorani manifestacijsko zborovanje za propagando domačih izdelkov in zaščito domačega dela. Zborovanje je bilo dobro obiskano in so se ga udeležili med drugimi tudi narodni poslanec g. K r e j č i, magistrat-ni ravnatelj g. Rodošek kot zastopnik mestne občine iti mestni obrtni referent g. dr. Senkovič. Otvoril in vodil ga je podpredsednik Slovenskega obrtnega društva g. Miho Vahtair, ki je po toplem pozdravu dal besedo predsedniku delovnega odbora za prireditev obrtnega tedna g. Krajcerju. V daljših izvajanjih je g. Krajcer orisal težavni položaj obrtniškega stanu in hude boje za zboljšanje. Gospodarska depresija tudi ni prizanesla rokodelcem in je zareza a v obrtniško delavnost globoke brazde. Govornik je naglasil nadalje, da preti rokodelski obrti propast, če ne bo izdatne pomoči. Ob vsaki priliki so obrtniki opozarjali na to, vendar ni bila do danes izpolnjena niti ena njihova upravičena zahteva. Položaj Pa se je poslabšal zlasti zadnje leto, ko so dosegle odjave obrti število 6600 in je bil zastoj v raznih panogah naravnost porazen. Ker se naglo širi tudi nelegalna obrt, obstoja nevarnost, da se prilike še bolj poostre. Zato niso egoistični interesi obrtniškega stanu, ki mu nalaga dolžnost opozoriti s posebnim poudarkom ponovilo na vse in še druge pojave in težkoče. K besedi so se oglasili še druigi govorniki in je nato prečita! g. Novak daljšo resolucijo, ki je bila soglasno spre;eta. V resoluciji ugotavljajo mariborski obrtniki med drugim, da današnji režim zunanje zriačene družbe — torej pripadniki italijanskega naroda in režima, ki z vsemi trgovino še vedno omogoča nepotreben ' sredf|tvi s„kuf zat,retlv zasedenem o-uvoz konkurenčnih izdelkov iz tujine na zemjU nas van živelj. škodo domačega dela in zaposlitve obrt' n'štva. Strokovnjaška dela opravljajo v Ogromna je škoda, ki jo utrpi nacionalno gospodarstvo. Krivci smo sami, J mnogih industrijskih podjetjih še vedno i J«r nudimo zavarovanja tujim družbam tujci, ki bi jih po zakonu o zaščiti delav stva morali že davno zamenjati domačini. Prav tako so nadalje pri državnih javnih delih in dobavah interesi obrtništva vse premalo upoštevani. Kruh pa odjedajo obrtniškemu stanu tudi razne kaznilnice, ki opravljajo rokodelska dela. Resno ograža obstoj rokodelstva ekspan zivnost nekaterih, industrijskih panog, ki je na komercialni eksploataciji našega domačega tržišča zavzela silen obseg. Potrebni so zato pozitivni ukrepi, ki naj omogočijo obrtniku vstrajati v hudem boju s krizo. Beograjska privilegira na banka naj preskrbi obrtniku izdatnejše kredite in nujno potrebno je tudi, da zniža previsoko obrestno mero. Največje breme za rokodelski stan pa so razne davčne obremenitve, ki kličejo po nujnem omiljevanju. Tudi strokovno in obrtno šolstvo se hudo bori s težkočami in se ne more razviti tako, kot to zahtevajo današnji interesi. Končno apelirajo mariborski obrtniki v svoji resoluciji na vso nacionalno javnost, naj povsod in vselej kupuje in zahteva domače blago, naj daje prednost domačemu delu v interesu državne skupnosti in konsolidacijo našega gospodarstva. Pred zaključkom so pozdravFi zbor še narodni poslanec Krejči v imenu gospodarskih krogov, magistratni direktor Rodošek pa kot zastopnik mestne občine mariborske. Važno nacionalno poglavje DOMAČE IN TUJE ZAVA ROVALNICE. Tako me sme dalje iti! Dolžnost vsakega nacionalno mislečega človeka je, da se sam zavaruje samo pri domačih druž bah in da v tem pogledu dela tudi v javnosti — odločno poudarjajoč, da je izdajalec naših narodnih interesov oni, ki drugače postopa. »Pohod« št. 47. Protest mariborskih pekov Mariborski peki so imeli pretekli teden sestanek, ki je bil polnoštevilno obiskan in so na njem razmotrivali o novi uredbi glede delovnega časa v pekarskih obratovalnicah. Po novi uredbi se bo pričelo pripravljalno delo ob t. uri ponoči, glavno delo ob 6. uri. Ta nova uredba pomenja naravnost onemogočenje pekovskega obrata in ograža obstoj zlasti malim in podeželskim pekovskim mojstrom, je pa tudi kvarna s stališča občega državnega gospodarstva, ker bo znatno padla potrošnja moke. Naravnost zlo pa pomenja uredba v socialnem pogledu. Že danes je v pekovskih obratih velika brezposelnost in bo po novi uredbi še hujša, o čemur se je na sestanku odkrito govorilo. Tudi socializacija mora imeti svoje meje, kajti uredbe, ki zavijajo vrat delodajalcu in delojemalcu, so naimanj socialne. Pri izdaji te nove uredbe je z obžalovanjem konstatirati, da se je izdrla proti mnenju stanovskih organizacij in vse zadevne opozoritve in nredstavke so naletele na gluha ušesa. Čudimo se, da se v času najtežje gospodarske depresije izdajajo take uredbe, s katerimi se še poostruje že itak nevzdržni gospodarski položaj. Pekovski mojstri so odločeni vztra-iati v tej borbi še nadal?;, ker gre za nji Stremljenje nas vseh si mora prizade- de. Še slabše razmerje Je bilo v letu vati, da preide vsa proizvodnja v naši 1933. V tem letu se je produciralo 127 državi v zares domače roke. S takim milijonov Din premij, od katerih odpade stremljenjem ne izključujemo v vsakem na tuje družbe 80 milijonov Din in na }lov življenski interes in ta uredba primeru in brezpogojno prihod tujega domača zavarovalna podjetja samo 46 0gr0Trm0 škoduje tudi vsemu narodnemu t—.. v—------------------ milijonov Din. Tuja podjetja imajo torej j 5rospodarstvu storili se b0(j0 vsi p0 dve tretjini celokupne požarne premije kapitala v našo državo. Zaradi pomanj kanja denarja moramo dopuščati, da pri- de tudi tuji kapital k nam, toda le v obli- : in naše domače družbe samo eno tretji-ki kredita ali posojila, od katerega se no. plačujejo primerne obresti. Nikakor pa Te številke nam kažejo dovolj žalostne smerno dopustiti, da pride tuji kapital! no sliko, ki mora vsakega nacionalno k nam kot lastnik podjetja, ki nastavlja 1 — x'~"a-------Vn! ^ na najboljših mestih tujce in skuša s kr' vavimi žulji našega delavca doseči čim večji dobiček, ki ga potem izvaža iz zemlje. To načelo mora veljati glede vseh pod jetij brez izjeme in izključena ni zavarovalna stroka, ki kaže v tem pogledu naravnost obupne razmere. Poglejmo samo požarno zavarovanje v naši državi, v kateri posluje 23 zavarovalnic, od katerih jih je 17 tujih in samo 6 domačih. V letu 1932. producirana premija je iznašala 137 milijonov Din, od katerih odpade 87 milijonov Din na tuje družbe in samo 49 na domače zavarovalne zavo- mislečega človeka pretresti. Kaj je vzrok teh žalostnih razmer v našem zavarovalstvu? Ne iščimo vzroka v daljavi, ker leži zelo blizu in sicer v nas samih. Pozabljamo požig Narodnega doma v Trstu, pozabljamo na mlade žrtve v Bazovici, pozabljamo na brezštevilne krivice, ki jih je storil fašizem našim zatiranim bratom v zasedenem ozemlju trebni koraki, da se te določbe glede delavnega časa spremenijo v toliko, da bo mogoč obstoj malih pekam. Tovariši na deželi naj z zauoanjem pričakujejo, da bo vodstvo pekovskih organizacij vse potrebno ukrenilo in ponovno prosilo merodajne faktorje, da odstranijo preteče zlo, ki ga hoče ustvariti nova uredba. Pluj Proslava Narodnega praznika v Ptuju. Narodni praznik zedinjenja smo proslavil' in brez pomisleka zavarujemo celo pri j v Ptuju na slovesen način. — Narodna italijanskih družbah »Riunione Adriati-, obrana je priredila s sode'ovanjem 61a-ca«, ki se pri nas imenuje blagodoneče ! nov Narodnega gledališča iz Maribora v »Jadranska zavarovalna družba« in petek 30. novembra, t. 1. »Assicurazioni Generali« ter se brez pomisleka zavarujemo pri »Savi«, v katere upravi sede »upravni svetniki zadnje o- ob 21. uri v Mestnem gledališču akademijo z deklamacijam*, petjem, godbo in vprizoritvijo dramske slike Ks. Meška »Mati«. Vse točke sporeda so bile izvajane z dovršeno stjo, posebno dramska slika je bila na višku prireditve. Gledališče je bilo nabito polno občinstva, k‘ je posamezne točke burno akla mi ralo in so bili deležni mariborski gledališki igralci obilega priznanja. Dne 1. tm., povodom narodnega praznika, se je vršila v proštijski cerkve slovesna služba božja, katere so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, rezervni častniki, zastopnik' društev in korporacij, ter ogromna množica občinstva. Prostorna cerkev je bila nabito polna. Pred cerkvijo pa je bila postavljena častna četa vojaštva ptujske garnizije. V nedeljo 2. tm. se je vršilo v dvoran' narodnega doma manifestacijsko zborovanje obrtništva, na katerem so govorili zbornični svetnik TOI v Ljubljani g. Jakob Zadravec, obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik in zastopnic zbornice TOI v Ljubljani g. dr. Jurij Koče. To zborovanje se je vršilo ob priliki otvo ritve Obrtniškega tedna. Manifestacijsko zborovanje je priredilo Obrtno društvo za Ptuj in okolico in je bilo prav dobro obiskano. Vsi govorniki so bili deležni splošnega priznanja. Pretekli petek, 30. novembra t. I. je imel ptujski Sokol v prosvetni dvorani v Mladiki zanimivo predavanje o telesni vzgoji. Predaval je učitelj na meščanski šoli g. Pertot. V soboto 1. tm. ob 11. uri pa je bila zaobljuba članov ptujske Sokolske čete. Mestno gledališče, kjer sc je vršila zaobljuba, je bilo nabito polno občinstva iz vseh slojev. Zaobljuba je napravila na vse navzoče veličasten in globok utis. V torek ob 20. uri priredi dramski odsek ptujskega Sokola v Mestnem gledališču :gro »Duše». Je to zanimiva drama znanega pisatelja Petra Petroviča. Kino. V sredo 5. in 6. tm., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Nevidni človek«. Letni Katarinin sejem v Ptuju, ki se je vršil v ponedeljek 26. t. m., je bil prav dobro založen, posebno mnogo živine so prignali !z sosedne Hrvatske. Prignano je bilo 638 glav živine, in sicer 235 krav, 65 telic, 100 volov, 23 bikov in 215 konjev. Kupčija je bila zadovoljiva in so prodali 269 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile sledeče: krave 1.75—3 Din, telice 2.75—3.75 Din, voli 2.75—3.50 Din, biki 2.50—3.50 Din; konji so se prodajali po kakovosti od 750 o 3.3CO Din eden. Kakor se vidi, so cene tudi goveji živini padle, vendar ne v isti meri, kakor pri prašičih. Učinkovita navodila. »Čuj. kdo pa je mož, ki si mu plačal obed?« »Avtor dveh zelo znanih knjig.« »Kaj pa je napisal?« »Knjigi »Pot k uspehu« in »Kako hitro obogatim.« Claude Farrere: Dva laska V dobi, ko je bilo Moghrebsko gorovje še divje in neobdelano, so živeli tani roparji in begali ljudi. Njihova oblast je bila neomejena, zakaj maghzen, sultanov zastopnik, ni ime’ nič moči in Francozov, ki so prinesli Maroku mir, tedaj še ni bilo tu. Tako je živel v gorovju med malim in velikim Atlasom, nedaleč od izvira reke Ourn-rer-Rebbia, hraber mož, kalif po rodu, amrar po volitvi svojih ljudi. Ta mož je postal po evropskih nazorih vodja svojega pomena, po Alahovi milosti in ljudski volji. Kalif Amrar je modro izkoriščal svojo dvojno oblast. Kol vladar vseh dohodov k obema obalama reke Oum-rer-Rebbia je uvedel carino, ustavljal potnike in jim naagal davke. Tako 3e živelo njegovo pleme v zadovoljstvu in izobilju. Kalif Amrar je užival časti in hvaležnost svojih podanikov. Takrat se je zgodilo, da jo sultan — Alah naj ga blagoslovi — v svoji palači v Fezu umrl. Sledil mu je nov sultan Alah naj b agoslovi tudi njega! Novi sultan je bil častihlepen; ni se zadovoljil s tem, da je postal sultan, hotel je biti vladar vseh vernih, mogočni mož, kateremu bi se vsi klanjali. Kalif Amrar pa je v svojih gorah še vedno ustavljal potnike in jim izsiljeval denar. Sultan mu je zapovedal, naj neha izkoriščati potnike. Kalif Amrar pa je tehtal sultanovo zapoved z ugodnim življenjem svojih lju di in — ni ubogal. Tedaj je poslal sultan svoje vojščake h kalifu s poveljem, da pripeljejo upornika vklenjenega v Fez. Voiščaki so vzeli s seboj veliko železno kletko. A glej, Kalif Amrar je zastraižil vse dohode k Malemu in Velikemu Atlasu in sultanovi vojščaki so se premagani vrnili domov. Mnogi od njih so biM u-biti in ranjeni; orožje in prtljago so morali pustiti kalifu. V pridobljeno železno kletko pa si je kalif zaprl dva leva. Razjarjeni sultan je sklical ministre in se ž njimi posvetoval. A ministri so mol čali in nihče mu ni vedel svetovati. Zvečer je šel sultan k svoji dojilji. Ta žena je bila pametnejša od vseh ministrov in mu je pomagala. Še tisti večer je zapustila 'epa deklica sultanov harem in se napotila v gorovje kalifa Arnrara. Na meji so jo ustavili Amrarjevi ljuaje. Z zaničljivim smehljajem na lepili ustnih , je dejala, da ne bo plačala carine in dav- ka. Tedaj so jo vlekli pred Arnrara in on se je zaljubil vanjo. Njeni lasje so bili kakor čisto zlato. Kalif je pozabil na luč in sobice in občudoval je le še zlato krasoto njene glave. Vse je žrtvoval zanjo; modrost in čast Minili so dnevi, tedni, meseci. In ko se je leto nagnilo h koncu, je živela kalifova duša le še v duši njegove gospodarice. Ko je lepa deklica sedela nekega dne v šotoru pri kalifu, ga je nenadoma vpra šala: »Ali bi se branil, če bi ti uklenila roke in noge v železne verige ?« Odgovoril je: »Tebi se ne bi nikoli branil!« »In če bi tvoji sovražniki vdrli v šotor in te našli uklenjenega, kaj bi storil?« Pogledal jo je: »Otresel bi se železnih verig; jih raztrgal in sovražnike pobil; moja moč je velika!« Govoril je resnico in vedela je, da je njegova moč še večja, kakor je bil rekel. »In če bi ti zvezala roke in noge z enim svojih zlatin las, ah bi se branil?« Spet je odgovoril: »Ne bi se branil!« Obotavljala se je nekaj časa, naposled pa je le vprašala: »In če bi stopili v šotor tvoji sovražniki?« Odstopil je za korak in ji resno pogledal v oči. »Ali ti nisem rekel, da se ne bi branil tebe, ne ničesar, kar prihaja od tebe? Tvojih las ne bi nikoli raztrgal, pa da se zgodi ne vem kaj!« Poznala ga je dobro in vedela je, da še ni prišla preko njegovih ustnic laž. Tedaj je poskočila in mu zvezala roke. Nato je vzela še en las in mu zvezala noge. Kalif se ni premaknil in deklica se je počasi vzravnala in plosknila z rokami-Sultanovi ljudje so vdrli v kalifov šotor in se vrgli na jetnika. Ta jih je mirne gledal, a svojih zlatih okov ni raztrgal. Tudi na pomoč ni klical, čeprav bi bili prišli na njegov klic zvesti vojaki Rajši je postal žrtev izdajalke. Pustil je, da so ga odpeljali pred njegovega sovražnika, moghrebskega sultana, ki ga je dal na najgrozotnejše načine mučiti in naposled usmrtiti. Tako je končal hrabri "Kalif Amrar svo je življenje bolj občudovanja vredno od Samsona, ki ga Židje tako radi hvalijo. o r .u,..dne 3. XII. 1934. HBK32E2£ffi£3 A. K. Grin: Bopasfuo Roman. XXVI. Dve dolgi, mučni uri sta minili. V svojem temnem zatišju je prisluškovala Hi-lary Aspirnvallova, ali se bo zaslišal v dvorani kak šum. Istočasno so se mudile njene mis'i pri ljubem možu, za katerega bije njeno srce. Ta je pač delil z njo skrbi, toda njegove misli so obkrožale edinole signorino v njeni samotni sobi. Grenko čustvo jo je navdajalo pri teh mislih, toda noben vzdih se ni prikradel preko njenih ustnic. Ura je bila dve in v vsem stanovanju je vladala skoraj neznosna tišina. Zavesa, ki zastira njeno skrivališče, je toliko prozorna, da se je luč v dvorani svetlikala skozi njo kakor zvezda. Na to zvezdo je upirala svoj pogled in policist poleg nje je obračal uho proti veži. Potekala je ura za uro in nikjer najmanjšega sledu bližajoče se nevarnosti. In vendar — kak šum je bil to? Ali so zaškripala vrata, ali jo je zmotila prenapeta domišljija? Med tem je postala Hilary Aspinwal-lova na zunaj popolnoma mirna, videla je le, da je prisluhnil tudi Gryce, in več ni potrebovala. Naenkrat se ji zazdi, da se zvezda v dvorani temni, senca je postala vedno večja in je dosegla nazadnje zastor, za katerim je stala. Začutila je lahne korake in komaj se je premagala, da ni prijela Gryceja za ramo in ga vprašala, ali ne vidi postave, ki se jima približuje. Vedno jasneje se prikazujejo obrisi in nepopisno je bilo pomirjena, ko je zapazila nežno in ljubko, postavo ženske. Gryce je odmaknil zastor, in kar sta zapazila, je navdalo Hilary z grozo in strahom: Sredi dvorane stoji signorina kot mramorati kip; iz velikih steklenih oči ne govori življenje, ampak nezavest in smrt, in vendar se drži pokonci ter stopa s hitrim in odločnim korakom pro ti njima. »Spi — mesečnica,« zašepeče policist in ne more odmakniti pogleda od nje, kakor da bi bil s čarobno silo priklenjen. Zdelo se je. da je namenjena naravnost proti skrivališču, toda naenkrat obstoji in se okrene proti stopnicam. Z lahnim žvižgom je Gryce opozoril stražo spo- daj v veži, in ko je opazil, da so ga slišali, je zopet zastri zaveso. Spodaj ob vratih knjižnice pa je stal umetnik in poleg njega stari Jakob v mol čečem pričakovanju. S strahom in začudenjem sta strmela v deklico, ki se je kakor kip pomikala po stopnicah. Neslišno kakor duh je drsela nežna postava v ohlapnih oblačilih in z razpuščenimi lasmi v mračno vežo. Nevarno bi bilo ji za staviti pot; nič ne sme ovirati njenega koraka. Umetnik se kljub bojazni ni ge-nil z mesta, gledal je le za njo, kako se je pomikala ob pohištvu k igralni dozi na sredjni mizi; dvigne dozo ter jo zopet položi na svoje mesto s komaj slišnim bolestnim vzklikom. Takoj r.ato se obrne in stopa mimo njega; njen korak ni več trden, začne se opotekati, in komaj se je umetnik zadržal, da je ni objel. Zdaj je obstala pri m‘zi pod stonmicami, roka ji seže za nožem, ki je ležal na mizi. Ker ni vedel, kaj namerava storiti z ostrim orožjem, je hotel skočiti k njej, da ji ga izdere, toda signorina koraka proti njemu ter mu ponudi nož s trdim, strašnim pogledom. Ko je držal nož molče v roki, se je pomikala kakor duh po stopnicah navzgor. Kakor prej Gryce, je sedai on zažvižgal komaj slišno; zdelo se mu je, da je čutila njegovo prisotnost. Gryce in Aspirnvallova zapazita, kako pada senca na zastor, kako se oddaljuje proti sobi signorine, da skoro izgine — toda Gryce naenkrat odgrne zaveso: Pred seboj ne zapazi samo zibajoče se signorine, temveč tudi sključeno moško postavo, ki se je priplazila od zadnje stra ni veže ter se postavila v grozečo kretnjo pred njo. Smrtnobleda je osupnila Aspirnvallova in Gryce je strmel predse, ne vedoč, kaj mu je storiti; kajti le z glasnim klicem je moči rešiti signorino, toda zaklicati mesečnici lahko povzroči blaznost ali takojšnjo smrt. Dvojna smrt ji je torej grozila, zaradi katere so na straži, in ne morejo ničesar storiti za njeno rešitev. Ali ni rešilnega angela, ki naj nesrečnico reši pred poginom? Toda že je pomoč tu, krepka in sigurna. Ravno ko je prispela v bližino morilca in ko je nesramnež že trdneje prijel za bodalo, se prikaže za njim druga postava — Byrd se vrže besno in odločno na moža in ga drži kakor v kleščah v svojih krepkih rokah. Šport Zaključne faze tekmovanja za prvenstvo LNP VPRAŠANJE JESENSKEGA PRVENST VA ŠE VEDNO ODPRTO. TEKME V MARIBORU, ČAKOVCU, CELJU IN LJ UBLJANI. ČAKOVEČKI SK ODIGRAL VSE SVOJE TEKME IN DOSEGEL 11 TOČK- LAHKOATLETI PRAZNUJEJO ZEDINJENJE. Z včerajšnjim terminom je podzvezno prvenstvo prešlo v zaključno fazo. Na sporedu so bile štiri tekme: v Ljubljani sta se srečala žc v soboto Rapid in Hermes in v Celju Ilirija in SK Celje, dočim se je včeraj odigrala po ena tekma v Čakovcu, kjer sta se spoprijela Hermes iti Čakovečki SK*, v Mariboru pa sta trčila Železničar in Svoboda. Rapid je iz Ljubljane prinesel domov dve točki, prav tako Ilirija iz Celja, dočiim se je Hermes vračal iz Čakovca praznih rok. Mariborska zadeva se je končala z zmago Železničarjev. Situacija v podzvezni tabeli je sedaj takole: Čakovečki SK ISSK Maribor SK Železničar SK Rapid SK 1'diija SK Celje SK Svoboda SK Hermes 7 4 3 0 21:8 11 5 3 11 10:9 7 6 3 12 14:14 7 6 3 0 3 15:10 6 4 2 11 13:7 5 7 2 1 4 11:14 5 6 114 11:28 3 5 1 0 4 8:13 2 V naslednjem naša poročila: SK Železničar:SK Svoboda 4:2 (2:2). Na tekmo ni bilo prav velikega navala, vendar je prišlo nekaj stotin ljudi gledat borbo med domačima rivtaloma. Po papirnati formi je bil SK Železničar velik favorit, toda ni mnogo manjkalo in Svo-bodaši bi skrbeli za senzacijo. Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi novimi močmi, Železničarji s kopico igralcev te rezerve in mladine, ki se v glavnem niso pokazali kot borci. Železničarji so se pokazali šele v drugem počasti močnejše od svojega nasprotnika in je prav v tem času prišla do izraza njihova vzdržljivost in borbenost. Odlikujejo se z razmeroma dobrim startom in z neko značilno potezo naprej proti cilju, ki jih usposablja, da postanejo nevarni tudi v situacijah, ki so na prvi pogled brezpomembne. Zmago nad SK Svo bodo so Železničarji zaslužili, o tem ni debate: lahko bi se vzela v disikusijo izdatnost zmage. Enajsterica je zaigrala borbeno, žilavo, toda manjka ji elan, s katerim se je moštvo poprej odlikovalo. V napadu je najbolj ugajala leva stran, ki je skušala spraviti v iigro nekaj sistema in se s kombinacijami pretolči do nasprotnikovega gola, toda pri tem ni našla preveč razumevanja med ostalimi napadat ci. Napad je zato igral večinoma po sredini, trojica pa ni bila dovolj sigurna in v odiločilnifh trenutkih tudi ne dovolj spretna. Tako je ves trio zaradi premajhne prisotnosti duha po nepotreb- nem zapravil zelo dobre pozicije. Branilca sta se izkazala kot dobra taktičar-ja; med njima je desni mirnejši in tehnično boljši. Krilska vrsta ni bila na višini in je še'e v drugam polčasu podala nekoliko boljšo igro. Vratar je v splošnem zadovoljil. Svobodaši so prestali uvodoma nekaj kritičnih situacij, ko so nasprotnika postavili v vodstvo 2:0. Ko se je pa uveljavila srednja vrsta in je krepko pognala svoj napad naprej, je močno razbremenje na obramba pomagala ofenzivno. Tudi napad je postal agresivnejši in je do konca prvega pocasa zares dobro zaigral, tako, da se je polčas končal 2:2. V drugem polčasu moštvo ni moglo uspeti in to zaradi neodločnosti napadalne vrste. Napad je imel dovolj prilike za uspehe, ui jih pa znal izrabiti in tako je moralo moštvo prepustiti dve dragoceni točki nasprotniku. Edina formacija, ki je bila ves čas iigre na mestu, je bila ožja obnam ba, zlasti oba branflca. Sodil je g. Kopič objektivno. SK Rapid:SK Hermes 5:0 (1:0). Rapid je preteklo soboto moral v Ljubljani nastopiti proti Hermesu. Vrnil se je iz slovenske prestolnice z dvema dragocenima točkama. Rapid, ki je nastopil v običajni postavi, je v Ljubljani podal prav dobro igro in tudi zasluženo zmagal. — Sodil je g. Pfundner. SK Ilirija:SK Celje 4:2 (2:1). Celjska zadeva se je končala s pričakovano zmago Ilirjanov. Celjani niso mogli ponoviti igre, kakršno so podali prejšnjo nedeljo v Čakovcu in tako so bili na lastnem terenu premagani. Sodil je g. Ochs. Čakovečki SK:ŽSK Hermes 2:1 (1:1). Hermežani so včeraj v Čakovcu okusili usodo vseh tekmovalcev za prvenstvo LNP. Na lastnih tleh so Čakovčani premagali tudi Hermesa. Zmaga je bila pič a, toda po poteku igre zaslužena. — Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Ljubljana:Osijek 4:2 (3:0). Beograd: Zagreb :Beograd 3:2. Novisad: Novisad:Zagreb 3:1. Zagreb: GradjanskLTipografija 5:0; Železničar :Concordiija 6:3. Tek »Osvobt |en a“ 13 Zmagovalec Germovšek (Maraton), tekmovalcev. Veliko zanimanje. Na praznik 1. decembra je priredil ISSK Maribor tradicionalni tek »Osvo-bojenja za Vahtarjev pokal skozi mari- borske ulice. Prireditev, ki je bila pod pokroviteljstvom poveljnika mesta, je tudi letos vzbudila veliko zanimanje. — Startali so lahkoatleti vseh mariborskih klubov, in sicer 13 po številu, od katerih je prišlo na cilj 11, dočim sta dva tekmovalca med progo izstopila. Start je bil točno ob 10.30 izpred igrišča v Ljudskem vrtu in je proga vodila po Koroščevi - Maistrovi - Kolodvorski ul‘ci - Aleksandrova cesta do Trga svobode, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga okrog 1800 m. Tek je bil zelo zanimiv, le škoda, da se prireditve niso udeležili tud' tekmovalci iz drugih mest. Izostal je tudi lanskoletni zmagovalec Ivo Krevs iz Ljubljane. Organizacija je bila tudi tokrat prav dobra, zakar gre v prvi vrsti zasluga sodniškemu zboru z g. Bergantom na čelu. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Germovšek (Maraton) v času 5:44.5; 2. Podpečan (Železničar) 5:49; 3. Drevenšek (Svoboda) 5:55; 4. Kangler (Maraton); 5. Štrucl (Maraton); 6. Sternad (Svoboda); 7. Heric (Železničar); 8. Rahle (Maraton). Smučarski praznik na Pohorju. Ob krasnem jesenskem so'ncu — v dolini je bila gosta megla — so se včeraj zbrali udeležene1 lanskoletnega »Orožno vega smuka preko Pohorja« v Mariborski koči. Okrog 60 zimskosportnikov je bilo, ki so se zopet sestali, da prejmejo prvi naš zimskošportni znak, znak »Orož novega smuka preko Pohorja«. Bili so to naši znani zimskosportniki, ki so lansko leto nedeljo za nedeljo obiskovali naše Pohorje in naposled smukali v enem dnevu 60 km preko grebena Pohorja. — Zbrane zimskosportnike je nagovoril načelnik zimsko-sportnega odseka SPD g. dr. Igor Rosina, ki je v svojem nagovoru zlasti podčrtal tovarištvo ter koristi zimske turistike in zimskega športa. Nato je predal znake našima zimsko-sportnima pionirjema dr. Orožnu in inž. Rungald‘er-ju. Vodja »Orožnovega smuka« inž.Run-galdier pa je nato izročil znak posameznim. udeležencem. Top’e besede nriznanja so še spregovorili g. Gnus za MZSP, g.' Vetrih za MAS in g. We'sseinsteiner zn »Pohorski dom«. Slavje je zaključil naš pohorski poet g. Lude Zorzut. Vojaška. Stotnik v šoli rekrutu: »Kaj si torej misliš, če vidiš na bojišču vihrati zastave?« »Da piha veter, gospod stotnik.« Razno M T. SOKLIČ ^ ^feksandroV* Zastopnike spreimem Ptuudm —i i m mum ..mm rin»i i at MODERNE SPALNICE. jedilnica, otomane .110.—, per-nice 16.— 15 kK. žime ii 20.— mali divan 90.—, postelje. Ko roška c. 3. 4965 Višji državni uradnik išče ta-1 koj STANOVANJE 3 do 4 sobno z vsim kom r e ! o m a v . otclu ra ,*2amo.c“. Ostane do 10. de* p cembra 1934. —- Odgovatja nn ti: korespondenco. Kupujte svoje po« frebsčine pri naših mserentih > l užnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem n znancem žalostno vest, da je gospa Olga Žohar trgovka v Kamnici pri Mar boru, nenadoma po kratki in mučni bo ezni, pievidena s sv zakramenti, v 44. letu starosti mirno v gospodu zaspa a. Pogrel) bo v pondeljek popoldne ob 15 uri iz hiše žalosti v Kamnici. Maša zadušmca se bo brala v Kamnici v torek 4. decembra ob 8. uri. Kamnica pri Mariboru, dne 2. decembra 1 Jj4. Globoko ialujofi iroJS, otroci in ostalo sorodstvo. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj!’ urednik: RADIVOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik