SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de enero - 15. januarja 1998 Anton Stres S staro prtljago v novo leto Družina; št. 2; V novo leto smo stopili obremenjeni s starimi in nerešenimi vprašanji na vseh Področjih našega političnega in družbenega življenja. S tega vidika moramo oceniti Prejšnje leto kot neuspešno. Ko bi vsaj bili Problemi tako veliki, da bi to lahko služilo 23 izgovor. Toda ne. Glavna moralno-poli-hčna vprašanja in odprta vprašanja v odnosih država-Cerkev so sorazmerno preprosta 13 zlahka rešljiva. Zato sta za to že utrujajoče nenehno reševanje brez rešitve mogoči samo dve razlagi: pomanjkanje politične v°ije za rešitev, ki bi lahko zadovoljila obe strani, ali pa namerno ustvarjanje napetosti na tej relaciji, da se laže v javnem mnenju Prekrijejo drugi, za ljudi in za državo Usodnejši neuspehi, med katerimi je 'Trašapje naraščajoče revščine ob hkratnem silnem bogatenju peščice nekdanje-Sedanjih privilegirancev najbolj pereče in Ptdi najbolj grozeče. Po tem, ko se je celo predsednik države neobičajno ognjevito angažiral v boju proti |Pko imenovanemu lustracijskemu zakonu, •|e Postalo jasno, da niti zakon niti resoluci- s katero naj bi obsodili komunistični totalitarizem, v sedanjem državnem zboru ne moreta biti izglasovana. Predlogu reso-•ucjje o protipravnem delovanju komunis-tičnega totalitarnega režima ne more nihče očitati protiustavnosti in ji tudi ne. Je samo koralna obsodba minulega nelegitimnega komunističnega režima, pa ni bila izglaso-vnna Kar zadeva sam predlog zakona, so °čitki o protiustavnosti seveda samo izgo-v°r- Koliko pomanjkljivih in neustavnih bonskih predlogov pride v parlament; naloga razprave v državnem zboru je ravno v tem, da zakon izboljša Naš parlament je ^el° že izglasoval nič koliko zakonov, ki so bili v posamičnih členih protiustavni. Ne Pfavim, da kakšen člen predloga Zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarna režima ni morda protiustaven. Toda ted^j ga je pa£ treba odstraniti ali popravi-1 Dejanski razlogi za to, da niti resolucija I"t' predlog zakona nista bila sprejeta v razpravo, so nekje drugje. Tega seveda 11.januar 1998 nihče od prizadetih ne bo priznal. Predloženi besedili bi namreč preveč ogrozili nedemokratično pridobljene privilegije, ki jih še danes uživajo ljudje, ki so v nedemokratičnem in totalitarnem režimu imeli odgovorne položaje in so bili njegovi stebri. Te sile še danes obvladujejo slovenski politični oder in zakulisje ter se bodo z zadnjimi močmi borile, da se v parlamentu ne bo izglasovalo nič takega, kar bi lahko postavi- lo njihove posebne ugodnosti v nevarnost. Slovenski parlament lahko ne izglasuje, da je bil komunistični režim totalitaren in zato nelegitimen. Toda ta je to kljub temu bil. Francetu Prešernu mnogi njegovi sodobniki niso priznavali pesniškega genija. Toda s tem niso oblatili njegovega genija, ampak sa-mi sebe. Jožeta Plečnika so v prejšnjem režimu pre-zirali. S tem niso osramotili njega, ampak sebe. Celo mater Terezijo so pri nas nekateri hoteli oblatiti, a so najprej oblatili sebe. Kar je res in kar je prav, tega ni mogoče spremeniti. Resnica govori sama zase. In enako velja za zlo in za hudobijo. Če zločina nočemo obsoditi, bo obsodil on nas. In to se je zgodilo v našem parlamentu. Toliko slabše zanj in za tiste, ki stojijo za njim. Podobno velja za odprta vprašanja v odnosih med državo in Cerkvijo, posebno še, kar zadeva nesrečne gozdove ljubljanske nadškofije. Tukaj sta zgodovinska in pravna stroka že zdavnaj povedali svoje in naj višja pravna avtoriteta v naši državi je tudi že zdavnaj odločila, daje Cerkev upravičena do celovite poprave krivic in škode. Naša Cerkev ima za seboj tudi Parlamentarno skupščino Sveta Evrope, ki v točki 11 svoje resolucije o odpravi dediščine komunističnega totalitarnega režima posebej naroča, da je treba tudi Cerkvam v celoti in v naravi vrniti njihovo premoženje. Ampak vse to ne gane nekaterih naših gozdarskih in lovskih lobijev, ki že imajo in tudi želijo ohraniti koristi od lastnine, ki je bila nelegitimno odvzeta Cerkvi. Imajo dovolj politične moči, da si mislijo, da bi kljub jasnim Nad. na 6, strani Vračanje gozdov ^edi decembra lani je slovenska vlada °Cenila ponudbo cerkvene strani o možni re$itvi vračanja nacionaliziranih cerkvenih 8°zdov za nesprejemljivo, s koncem leta se ® Otekel sporazum med predsednikom vla- e 'o nadškofom o začasni zamrznitvi de- ^eionalizacijskih postopkov pri vračanju Cerkvenega premoženja, v prvi tretjini °ši\jega leta pa naj bi v tretjo, zadnjo ravriavo na dnevni red DZ prišel tudi ^kon o denacionalizaciji- . Potem ko je predsednik vlade dr. Janez hiovšek na decembrski seji vlade pred- . , vil kratko informacijo o dosedanjem pote]^ dk Pogajanj, se pogajalci člani obeh po- 0r,dsij niso več sestali. Vlada pa tudi sklepala o tem, kako naj se pogajanja t aljpjejo. Namesto tega je ponudila in-rpretacijo, da sta predsednik Drnovšek in skl ^r' P'ranc Rode krni poleti sama enila (in ga jeseni enkrat že podaljšala) °razum o začasni zamrznitvi denacionali-B ^1Jskih postopkov pri vračanju cerkvenih in da zato sporazumevanje med stvar vlade. Minister za finance Mitja Gaspari je 10. januarja predstavil poudarke iz poročila, ki ga je za Slovenijo pripravil Mednarodni denarni sklad (IMF). Odbor direktorjev washingtonske institucije Sloveniji priporoča, da pospeši strukturne reforme (te po mnenju IMF zamujajo za eno leto), zaustavi poslabševanje v davčnem sektorju in zmanjša letošnji proračunski primanjkljaj. Tega nty bi po priporočilu IMF odpravili najkasneje v letu 1999. Poleg tega IMF na področju denarne politike priporoča predvsem hitrejšo odpravo ukrepov, ki omejujejo kapitalske tokove, pospešen postopek deindeksacije ter večjo stopnjo konkurenčnosti v bančnem sektorju. Pričakuje pa tudi sprostitve v luči večjega pritoka predvsem neposrednih tujih investicij v Slovenijo. Vse te ovire mečejo slabo luč na željo Slovenije, da se čimprej pridruži Evropski zvezi. Opozorila IMF so pomembna tudi zato, ker bodo odmevala še drugje, recimo v ušesih bruseljskih evrokratov, kot dodaten argumet pa razveselila zlasti tiste, ki nikakor ne vidijo radi Slovenije med novimi članicami EZ. Zdaj bi bilo nadvse koristno, da bi upoštevali priporočila IMF in začeli hitreje reformirati plitko slovensko finančno industrijo. Sicer jo bo skorajšen prepih skozi kmalu odprta evropska in svetovna vrata nevarno zamajal. Manifestacija SSk v Trstu V Trstu je 9. januarja potekala slavnostna seja deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine (FJK), na kateri je bil navzoč tudi predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante. Predsednik deželnega sveta FJK Anto-nione je pojasnil, da so sejo sklicali z namenom, da bi se zoperstavili silam, ki bi hotele z ustavno reformo bistveno omejiti pristojnosti dežel s posebnim statutom. Poudaril je, da avtonomnost FJK temelji na njeni obmejni legi in navzočnosti slovenske manjšine na njenem območju. V imenu Slovencev in drugih manjšin je spregovoril duhovnik in teolog iz Beneške Slovenije Marino Qualizza. Dejal je, da se je v manjšinah prebudila zavest o lastni identiteti in o lastni pozitivni vlogi v deželnem okviru. Poudaril je pomen obstoja slovenske manjšine v deželi FJK s posebnim ozirom na neurejen položaj v videmski pokrajini, kjer so tamkajšnji Slo- venci po njegovih besedah v nevarnosti, „da zaradi hudega demografskega stanja izginejo”. Pred palačo deželnega sveta pa se je končala manifestacija, ki jo je priredila stranka Slovenske skupnosti (SSk), da bi opozorila na nekorekten odnos dežele FJK do slovenske manjšine. Deželni podtajnik SSk Ivo Jevnikar je v nagovoru med drugim poudaril, da se je dežela FJK izneverila svojim načelom. Deželni svet po njegovih besedah ne more poudarjati avtonomije in obenem teptati razlogov, zaradi katerih je do te avtonomije prišlo. Dežela FJK je avtonomna prav zaradi navzočnosti slovenske manjšine na njenem območju. Udeleženci manifestacije, med r\jimi je bilo največ dijakov slovenskih višjih srednjih šol, so izrazili zahtevo po zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji in po spoštovanju slovenske mar\jšine. NOVA ŽUPANJA VIKTORIJA POTOČNIK (LDS) Ustavno sodišče predlaga Jambreka Ustavno sodišče je 8. januarja soglasno sklenilo, da predlaga Kučanu za kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice vnovič ustavnega sodnika, dosedanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Petra Jambreka Jambrek je doma in v tujini splošno priznan pravni strokovnjak na področju ustavnega in mednarodnega prava človekovih pravic, izpolnjuje vse pogoje za opravljanje visoke sodne funkcije in uživa visok moralni ugled v domačih in v mednarodnih strokovnih krogih ter v javnosti. Predsednik republike Milan Kučan je lani DZ za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice predlagal Petra Jambreka, Antona Pereniča in Boštjana M. Zupančiča, poslanci so potrdili samo zadnja dva. Zato je bilo potrebno ponoviti kandidacijski postopek za tretjega kandidata. DZ naj bi o njem predvidoma odločal 20. januarja, ko se tudi izteče rok, do katerega mora Slovenija predložiti svoje kandidate za omenjeno sodišče. V drugem krogu nadomestnih volitev za župana oziroma županjo mestne občine Ljubljana v nedeljo, 11. januarja je po neuradnih podatkih z nekaj manj kot 56% dobljenih glasov zmagala kandidatka Drnovškove Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Viktorija Potočnik, ki bo slovensko prestolnico vodila do naslednjih rednih lokalnih volitev ob koncu letošnjega leta. Drugega kroga županskih volitev se je po podatkih mestne volilne komisije udeležilo 33,63% volilnih upravičencev, kar je približno enako kot v prvem krogu, na vsak način pa je bila udeležba premajhna. Oddanih je bilo 72.022 glasovnic. Po neuradnih izidih je za Potočnikovo glasovalo 55,86% volilcev, za njenega protikandidata prof. dr. Antona Jegliča, ki sta ga podprli Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD), pa 44,14% volilk in volilcev. Viktorjja Potočnik, rojena 3. januarja 1957 v Bučkovcih, je končala srednjo zdravstveno šolo ter na pedagoški fakulteti višješolski študij, nato pa na filozofski fakulteti še visokošolski študij pedagogike. V času študija je aktivno sodelovala v takratni Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Bila je visoko v politiki še pod komunističnim režimom. Med letoma 1986 in 1990 še v nekdanji Jugoslaviji je bila namreč poslanka takratne republiške in zvezne (jugoslovanske) skupščine, med letoma 1990 in 1996 pa najprej poslanka v prvi večstrankarski republiški skupščini in kasneje poslanka državnega zbora Je članica LDS in ena od štirih podpredsednikov stranke, junija letos je postala predsednica ljubljanskega odbora LDS. Za konec leta pa se že pripravljajo na redne volitve za župana mesta Ljubljana I STRAN 3: Slovenija, tvoja priložnost mmm Iz življenja v Argentini MEJA S HRVAŠKO KMALU DOLOČENA? V okviru priprav na srečar\je slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Borisa Frleca in Mateja Granica prihodnji teden sta se 12. januarja v Ljubljani sestala vodji diplomatske komisije za mejo. To je bilo hkrati prvo, »spoznavno” srečai\je dr. Hrvo-ja Kačiča s pogajalcem zunanjega ministrstva Petrom Tošem. Diplomatska komisija je tik pred zaključkom dela. Slovensko hrvaška kopenska meja je zvečine določena, medtem ko se glede Piranskega zaliva kompromis vrti okrog tako imenovanega mariborskega predloga. Po sledi\jem bi približno dve tretjini zaliva in koridor do mednarodnih voda dobila Slovenija. Končne odločitve bodo seveda politične. ZELENI IMAJO NOVO VODSTVO Zeleni Slovenije so 10. januarja v Podlehniku pri Ptuju na izrednem kongresu izvolili organe stranke, dopolnili svoj statut ter spregovorili o svojih programsko-političnih usmeritvah. Za predsednika ZS je bil z 58 glasovi izvoljen dosedanji predsednik Miha Jazbinšek, novi podpredsedniki stranke pa so Aleksandra Povhe, Ivana Skamen in Žare Lipušček. DELO ČAKA V PARLAMENTU Prvega januarja je bilo v parlamentarnem postopku 187 zadev, ki čakajo na odločanje v DZ. Od tega je 15 predlogov za ratifikacijo meddržavnih sporazumov, 23 predlogov po hitrem postopku, 14 zakonskih predlogov po skrajšanem postopku, štirje zakonski predlogi so v zadnji zakono-dajni obravnavi, 19 jih je v drugi obravnavi in 45 v prvi obravnavi. V postopku je še 63 različnih poročil, strategij in odlokov. Prednostne naloge so letos zakoni, ki usklajajo z EZ (gre za kakšnih 15 zakonov), sprejem državnega proračuna ’98, dokončanje postopka o denacionalizaciji, sprememba ustave o možnosti odpoklica poslanca, sprejem lustracijske deklaracije v duhu re-solucije Parlamentarne skupščine SE št. 1096, spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter še kakšnih deset zakonov, pri katerih je Ustavno sodišče z odločbo razveljavilo nekatere člene. JAVNI PROTEST Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v javnem protestu ponovno opozorila na nujnost obvladovanja inflacije, katere nadaljnja rast bi še dodatno razvrednotila že tako nizko kupno moč delavskih plač. Ob tem je zveza napovedala, da bo sprožila ustrezne postopke za dvig plač in se odpovedala socialnemu miru, če se bo takšna vladna politika cen nadaljevala. Po mnenju ZSSS je neustrezno tudi sklicevanje na približevanje Evropski Zvezi in poviševanje cen zaradi tega. ZSSS namreč opozarja na dejstvo, daje raven cen večine prehrambenih izdelkov v državah Evropske zveze celo pod ravnjo slovenskih cen. KLONIRANJE Ker je klonirai\je človeških bitij postalo tehnično izvedljiv proces, se je Svet Evrope (SE) na to najprej odzval s konvencijo o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v zvezi z uporabo biologije in medicine, ki jo je lani aprila skupaj z 21 državami podpisala tudi Slovenija, zatem pa še s protokolom o prepovedi kloniranja človeških bitij. Le-tega n^j bi članice SE podpisale 12. januarja v Parizu, je na pogovora v zvezi s kloniranjem poudaril predstavnik Slovenije prof. dr. Jože Trontelj. Protokol o prepovedi kloniranja človeških bitij bo moral slovenski parlament še ratificirati. O MADŽARSKI IN ITALIJANSKI MANJŠINI Vladna komisija za narodni skupnosti, ki jo vodi minister za kulturo Jožef Školč, je na prvi ustanovni seji obravnavala pereča vprašanja v zvezi s položajem obeh narodnih skupnosti pri nas, italijanske in madžarske. Na naslednji seji naj bi se lotili obravnave vprašanja zagotavljanja posebnih pravic narodnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Predstavnika obeh narodnih skupnosti sta uvodoma predstavila položaj manjšin in nanizala vrsto težav, s katerimi se soočata. Oba sta opozorila na problem financiranja dejavnosti obeh manjšin, saj se, kot sta dejala, sredstva iz leta v leto realno krčijo, zlasti pa jih med drugim primanjkuje za sofinanciranje RTV-programov, namenjenih manjšinama. USTAVNE SODNICE Na mesto ustavne sodnice je nastopila Miroslava Geč Korošec, ki bo v devetčlanskem ustavnem sodišču nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca; temu je mandat potekel 8. januarja. Ustavno sodišče je za novega namestnika predsednika izvolilo Matevža Krivica. Miroslava Geč Korošec je za zdaj edina ženska med ustavnimi sodniki, prvega aprila pa se ji bo pridružila Dragica Wedam Lukič, ki bo nadomestila ustavnega sodnika Janeza Snoja, ki je zahteval predčasno razrešitev zaradi upokojitve. KDO IMA DOBIČEK? Predstavniki Združenja govedorejcev Slovenije so opozorili, da proizvajalci mleka niso izključni krivec za nedavno podražitev mleka in da bo zvišanje odkupnih cen mleka kmetom pravzaprav navrglo najmanj. Potem ko se je s 5. januarjem odkupna cena konzumnega mleka povišala za 9%, se je namreč mleko istega dne v trgovinah podražilo kar za 31,4%. Mlekarne, trgovci in država bodo s podražitvijo torej zaslužili precej več kot pa sami proizvajalci mleka Po dogovora ministrstev za ekonomske odnose in za kmetijstvo z mlekarnami se bodo cene konzumnega mleka nekoliko znižale. V Sloveniji, katere 70% površine je poraščene s travi njem in je tako izredno primerna za rejo goveda in drobnice, se število kmetij, ki oddajajo mleko, vztrajno zmanjšuje - v zadnjih šestih letih se je za več kot tretjino. Vzrok za to je tudi dejstvo, da so podpore rejcem goveda v Sloveniji do desetkrat nižje kot npr. v Avs triji. Večkrat smo lahko slišali trditev, da je politika kot vreme in da teče vzporedno z njim. V sodobni Argentini to precej drži, kajti tista tradicija, kije veljala pred leti, da so poletja mirna in politično hladna, že ne drži več. Tudi letošnje poletje je vroče in nenehno ga pretresajo nevihte. A s političnimi viharji kot z vremenskimi ne kaže drugega kot potrpeti - dokler ne minejo. Lahko pa izrab imo priliko, da jih opazujemo, se kaj naučimo in lahko v bodoče lažje napovedujemo, kako se bo vreme sukalo. RAZNA POTA Občudovanja vredna je vztrajnost s katero zvesti predsednikovi pajdaši nadaljujejo boj, katerega cilj je, da bi Menem mogel ponovno kandidirati za predsednika države. Kaj vsega ne storijo ti ljudje! Sedaj so iznašli novo pot, da poizkusijo priti do cilja; imenuje se pravosodna pot. Taktika je enostavna: ustava izrecno prepoveduje Menemu, da bi ponovno kandidiral za predsednika Krči njegove državljanske pravice (tako trdijo). Torej je ustavno besedilo ..protiustavno” (tako menijo). Sodnijski postopek je že pričet in sicer v predsednikovi rojstni provinci La Rioja. Namen je, da po vseh pravilih sodnega sistema zadeva prej ali slej pride do vrhovnega sodišča, ki naj bi se dokončno izreklo o tem vprašanju. Menemistična logika je neizpodbitna: če ima vlada v vrhovnem sodišču večino zvestih (pet proti štirim), mora postopek končno uspeti. A ta logika ima svojo pomanjkljivost. Kljub zvestobi (ali privrženstvu) člani vrhovnega sodišča ne morejo reči, daje belo to, kar je črno. In v tej zadevi ni nobenega vzroka, da bi mogli proglasiti ustavni tekst, da je „protiusta-ven”. Še več, svoj čas je bila slična zahteva že zavrnjena, ko je Rutemann, tedanji guverner province Santa Fe, skušal po taki poti doseči ponovno kandidaturo. Zato se govori, da se na vrhovnem sodišču naravnost bojijo trenutka, ko jim bo to goreče poleno prišlo v roke. Da ta pot ni najboljša, pa so spoznali tudi že v vladi sami. Zato se je začela druga ofenziva: nekomu je prišlo na misel, da naj se o tem „izreče narod”. Načrt je enostaven: naj se izvede plebiscit in če so ljudje za to, da Menem znova kandidira, mora parlament to upoštevati, spremeniti ustavo in predsedniku dovoliti ponovno kandidaturo. Seveda ima tudi ta pot svoje težave. Nova argentinska ustava sicer predvideva referendum, a kongres ni vezan na njegov izid. Vemo pa, da če seštejemo poslance opozicije in še tiste, ki sledijo Duhaldeju, niti najbolj zasanjan človek ne more resno govoriti o ponovni spremembi ustave. A je še drug zaplet. Kdo more zatrditi, da bo menemistična pozicya zmagala na referendumu? V sami stranki je toliko skupin, ki so proti ponovni kandidaturi, da je izid kaj tvegan. Menem se pa ne more izpostaviti porazu na plebiscitu. VSI ZDRUŽENI Tako poje peronistična himna: vsi združeni bomo zmagali”. Vemo pa, da ni bolj skreganih ljudi, kot so peronisti. Da bi nekoliko pripomogli k ublažitvi notranjih odnosov, so za pretekli teden sklicali v Cordobi vrhunsko srečanje stranke. Prva polomija je bila že v tem, da se „vrhunskega” srečanja niso udeležili vrhovi. Manjkala sta oba iuy težja kanona: predsednik Menem in guverner Duhalde. Prav tako sta izostala bivša guvernerja senator Reutemann in tukumanski Ortega, ki sta poleg Duhaldeja glavna tekmeca za Tone Mizerit predsedniško kandidaturo. Manjkalo j( šest guvernerjev, zlasti uporni KirschnerO Santa Cruz A prav ta „polomija” je bila pozitivni Vodstvo srečanja se je zavedlo težkega položaja in je delo usmerilo v zbliževal# nasprotnih položajev. Kot glavni cilj si Je stranka zastavila, da doseže premirje ntfd Menemom in Duhaldejem. Peronizmu Ml' bolj škodijo njuni nenehni spopadi. Kot drugo pa so si zadali nalogo, pritegnejo nazaj v stranko čim večje štev#1 uskokov. Odkar je Menem postal predse*)' nik in pričel svojo liberalno politiko, J* stranko zapustilo izredno število močnih osebnosti, ki so za sabo potegnile velii članstva in s svojim delom ter samostojni nastopom pritegnilo tudi del volilcev, ki5f bi sicer izrekli za peronizem. Najbolj zna® len primer je Chacho Alvarez, ki je ustanO' vil Frepaso in v povezavi z radikali zadnjih volitvah premagal peronizem. smeri so se oddaljili Juan Pablo Cafier°' Mary Sanchez in drugi. Omenimo mendoškega Bordona, ki je ustanovil s3' mostojno stranko, se povezal z Frepaso® nato uskočil in se ponovno osamosvojili ne preveč srečno. Sem prištejmo še Beli24 ki je tudi ustanovil svojo stranko in močn® nastopil v prestolnici z bivšim ministrol11 Cavallom. Patricia Bullrich je podoben p”' mer pa še sindikalist De Genaro. Vse te sedaj vabijo „nazaj v eno čredo”. Težko je, da bi se jih mnogo vrnil°’ dokler bo Menem pastir. A Bordon je izjavil pripravljenost. Zadnji neuspehi so ukrotili, Duhalde ga pa prijazno vabi. Cava' llo se prav tako približuje Duhaldeju in ^1 bil kar pripravljen na povratek, če bi guvef ner prevzel vodstvo. Beliz nad tem seval ni navdušen. Vodja tega načrta o povrat^ kih je stari senator Antonio Cafiero, ki P* se tudi jasno izraža proti ponovni Menem0, vi kandidaturi in za to mesto podpira D*’ hal dej a. In ker se v Povezavi nenelm0 govori o „peronističnem” podstavku pata peronista”), on sedaj predlaga, n£U' peronizmu ustanovijo „povezavni podst* vek” („la pata de la Alianza”). On je tu® pred časom sprožil idejo o ..peronizaci)1 peronizma. Doslej mu ni kaj prida uspel0. Morda bo to pot imel več sreče. „ODKRILI” SO KASTRIZEM Še kratko omembo neke zanimivo^ teh dni. Kot vemo, bo Janez Pavel II p°t0! v;il na Kubo. Kot običajno mu bo sledil r° časnikarjev. Tudi iz Argentine so tukajšnJ* javna sredstva namenila poslati svojf zastopnike. Med temi troje vodilnih me* V Vsi jev: dnevnika Clarin in La Nacion ter Kanal 2 America Njihovim časnikarjem je kubanska vlada odklonila vizume, trije so svoj čas že poročali o Kubi, seve$ ne preveč po željah kastristične vlade. Nastal je škandal. Argentinsko nikarstvo je odkrilo, kar so na drugih ko" cih sveta vedeli že dolga leta: kastristič1" režim je diktatura. Ogorčenje je bilo tal*0 silno, da ni moglo stati ob strani niti W vičasko časopisje in se je čeprav nerad0 pridružilo splošnemu protestu. Medtem i1 seveda protestiralo tudi argentinsko zuna*1 je ministrstvo, medameriška časnikar*^ družba in še druge ustanove. Vsi so zal'tf vali svobodo dostopa časnikarjev na Kub0' S kubanske strani tudi ni manjalo odg0-vora. Sam Castro je izjavil, da dostop9 omenjenim časnikarjem ne bo dovolil- % dal je še, da so vsi trije „nnjemniški voja^1 v službi imperializma, itd. Škandal je pri*f prav demokratičnemu mišljenju. Tuk;u^f kroge je seznanil z dejstvom, da se diktat* re v bistvu ne spreminjajo. Le škoda, da/ spomin običajno medel in bo tudi sedafll* afera kaj hitro zapadla pozabi. Prvo redno zasedanje SSK Vsaka ustanova, ki želi ostati pri živ-Jjeryu, nenehno teži k popolnejšim izvedbam. Slovenska diaspora skuša zadrga leta nastopati bolj soglasno, povezovati Slovence po vsem svetu in voditi skupen nastop do oblasti v domovini. K temu gotovo odločilno pripomore Svetovni slovenski ongres, ki deluje od leta 1991 dalje. Lansko leto se je organizirala Konferen-ca za Republiko Argentino SSK. Po njej sm° se argentinski Slovenci kot eden ^važnejših narodnih udov pričeli aktivno udejstvovati v tej ustanovi. Organizaciji onference je sledilo ustanovno zasedanje * določitev vodstva. 19. decembra pa je Potekalo prvo redno zasedanje (občni ^or), ki je v prostorih Slovenske hiše "O zastopnike domov in organizacij, ki ^ se doslej včlanile. Osebno ali po pooblastilih je bilo prisotnih 36 delegatov. Najprej je predsednik Konference za Sentino Marjan Loboda podal izčrpno Pomočilo o delu Upravnega sveta v prcte-*lem letu. Omenjal je zlasti udeležbo argen-ske konference na zasedanju v Mariboru lri na raznih sejali. Govoril je tudi o važnos-delovanja Kongresa v sklopu političnega avtjenja v Sloveniji in kako se vodstvo SSK tP^ina za pravice Slovencev po svetu. danska o Sloveniji bile »Tudi če tri pribaltske republike ne bi Hat sPreJet(' v drugi krog širitve zveze 1^ 0’ kar je prioriteta Danske, bi Koeben-W>n vsekakor podpri vključitev Slovenije v v drugem krogu, obenem pa si bo z toni močmi prizadeval za vključitev Litve, in Estonije", je dejal danski obram-1 'minister Haekkerup, ki se mudi na EV^nem obisku v Sloveniji. Danska je pri-W?ty)ena Sloveniji pomagati pri pripravi wne vojske za interoperabilnost z zvezo i. O. tako cla bo dobro pripravljena, da v blizt i Kato Vi prihodnosti postane članica zveze je še dejal Haekkerup. Nato je predlagal organizacijo raznih delovnih področij. Tu pride v poštev zlasti področje stikov z argentinskimi ustanovami in oblastmi ter področje stikov s Slovenijo. Organizacija takega delovanja je bila potrjena in tudi že zavezane osebe, ki bodo to delo vodile. Ena glavnih točk pa je bil projekt, kako preusmeriti pomoč, ki jo naša skupnost dobiva od matične države. Od osamosvojitve pa vsa ta leta se je ta pomoč kazala v financiranju obiskov raznih pevskih zborov in kulturnih skupin ter v zelo važnem tečaju za učitelje slovenskih šol. A vedno bolj jasno prihaja do izraza potreba spremembe ..političnega pogleda” na to pomoč. Denarna podpora naj se nameni zlasti za delovanje naših ustanov in izobraževanje naše mladine. Le dodatno naj se del pomoči vloži v kulturno izmenjavo in razne obiske. O tem sklepu bo obveščen Centralni odbor, ki naj idejo predloži in podpre pred oblastmi v domovini. Udeleženci so potrdili tudi predlog o ..Okvirnem zakona za Slovence po svetu” in izrazili željo, naj ga Glavni odbor podpre. Na dnevni red je prišla tudi razprava o financiranju delovanja konference. Za uspešno delo je treba imeti denarno zaslombo. Domovi in ustanove bodo k temu prispevali, poiskali pa bodo tudi kak drug vir dohodkov. Konferenca za republiko Argentino Svetovnega slovenskega kongresa je v polnem delovanju. Morda danes še ne moremo dovolj jasno dojeti, kakšen je pomen te ustanove in kako lahko postane važna za celotno življenja naše skupnosti. V dobi globalizacije ter informatičnih avtocest je nujno, da se povežejo in tesno sodelujejo vsi Slovenci, živeči v geografsko najbolj oddaljenih deželah, a blizu v svojem čutenju, potrebah in zahtevah. SSK se dviga na planetarno raven in postavlja trdne temelje bodoče Slovenije brez mej. bn. ANDREJ BAJUK (7) Slovenija v evropskih integracijskih tokovih Sebi A vendar je privatizacija sama po ta i re**tevi v kateri lahko najdemo veliko ^Ucnih pristopov in izkušenj po celem j u- Prav gotovo je umestno, da pregle-ves ta pristop in izkušnje z jasno °’ končno iščemo odgovor za ^ e okoliščine, za našo prav posebno zgo-^jUisko obdobje, ravno sedaj, ko se mora-y. kot narodna skupnost temeljito pripra-na neizogibne izzive globalizacije ter na .. ebitno vključevale v evropske integrale procese. ^ Zato smatram, da privatizacija teh ** Ustanov ne bi smela slediti cnostavne-I) ^orcu iskanja privatnih investitorjev, ^^i domačih ali tujih, preko takšne ali ^ne mednarodne licitacije. Pri tem se Pol zavedati, da je finančni sistem ,j svoje ključne vloge v vsakem gospo-. tudi lahko vir edinstvene moči pri itirtfT*1 solidarne družbe, ustvarjanju Cj . 0sti in učinkovita opora zasebni ini-v kontekstu bolj uravnonovešenega °Ja na ravni različnih regij, sektorjev jev Ske dejavnosti in družbenih slo- kj Resno bi morali pretehtati pristope, *8*171 ^ Prei;i več kot sto leti uvedle Ven\ne evropske države, vključivši na Slo-'"en ženini na španski sistem takoi-več ?Vani*' Cajas, ki danes predstavljajo tla « °1 cel°tne8a bančnega sistema, Gospodarski vestnik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Slovenija, tvoja priložnost V sredo, 7. januarja je odpotovala v Ljubljano skupina mladih študentov in diplomantov z namenom, da se tam udeleže seminarja „Slovenija, tvoja priložnost”. Od 12. do 23. t.m. bodo intenzivno preučevali razne snovi, povezane s slovenskim gospodarstvom in podjetništvom. Seminar poteka v okviru ŠOU - Študentske organizacije univerze v Ljubljani, za izvedbo pa je zadolžen oddelek za slovenske študente po svetu Mednarodne pisarne te ustanove. Ideja izvedbe in zlasti udeležbe slovenskih študentov iz Argentine se je pojavila že lansko leto, ko se je predsednik Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice (SLATZ) Herman Zupan sestal s člani študentske vlade. Pogovorov, katere je potem nadaljeval tudi podpredse- m&mmmmmtewsmmmxmmmmr. Nemški i zadružni sistem omrežja Volks- banken in Reiffasenbanken, ki skupno s tremi regionalnimi centri in centralno ustanovo, DG Bank, predstavlja okoli 25% njihovega celotnega finančnega sistema (in v tem ni vključeno omrežje Sparkasse, ki predstavlja nad 47% celotnega sistema); enako v Avstriji, na Holandskem, Švedskem, Italiji, Portugalskem, Franciji itd. To so pojavi institucionalnega razvoja evropskih finančnih sistemov, ki so resnično zras- li „od spodaj gor” in so skozi desetletja pripomogli tem deželam doseči višje stopnje notranje socialne kohezije. Čeprav ti sistemi še zdaleč niso enaki, imajo nekaj skupnih značilnosti: razpršeno lastništvo, močno decentralizirane lokalne kontrole, obsežno geografsko omrežje, delovanje v medsebojni povezavi ter posvetitev svojim tradicionalnim klientom v nižjih slojih, malem gospodarstvu in obrtnikom. Dejstvo je, da so tudi rastli skupaj s svojimi klienti, tako da danes nudijo vse vrste finančnih storitev. Sestavljajo jih finančno stabilne in solidne ustnove, ki so iz tehničnega vidika zelo napredne, tako da so marsikje, očitno v Španyi, konsistentno pred zasebnimi bankami. V tem smislu dopoljt\jujejo delovanje zasebnih bank, tako da skupno z njimi sestavljivo pluralistične, uravnovešene finančne sisteme, ki pokrivajo potrebe celotne družbe. Prav gotovo bodočnost slovenskega gospodarstva in naše družbe potrebuje ravno tako uravnovešen in plura- lističen finančni sistem, ki naj bo odziv in opora vsemu temu, kar moramo v Sloveniji ukreniti kot odgovor izzivom in možnostim globalizacije in morebitne integracije. Na slovenskem ozemlju smo prav dobro poznali tak pojav: Razvoj zadružništva, ki se je načel še pred začetkom tega stoletja, je dosegel pri nas tako visok nivo kot najvišji v Evropi. Ža leta 1862 smo v Mariboru dobili prvo mestno hranilnico, leta 1865 v Celju in leta 1889 v Ljubljani. NLB je naslednica te in drugih slovenskih zadružnih ustanov, ki so leta 1965 bile vključene v Kreditno banko in hranilnico Ljubljana, skupno z Komunalno banko Ljubljana, kije sama bila šele ustanovljena leta 1955. Zanimivo pa je, da je šele leta 1970 izpadla prvotna oznaka ..hranilnice”, ko je Kreditna banka in hranilnica Ljubljana bila preimenovana v Ljubljansko banko. ..Privatizacija” NLB in MKB bi bila lahko izvedena preko ustanovitve omrežja samostojnih, operativno ter institucionalno povezanih, lokalno upravljanih zadružnih ustanov. Poudarek te zamisli je na treh ključnih točkah: neposredna last in kontrola vseh Slovencev, lokalna uprava ter operativna povezanost. Obe banki bi bili privatizirani potoni delitve delnic med slovenskimi prebivalci. Torej razpršeno lastninjenje. Delitve delnic bi se izpeljale po enostavnem „per capita” ključu. Vsaka Slovenka in vsak Slovenec bi dobil neko vrednost. V tem smislu bi lahko povzeli kot model nemški finančni zadružni sistem. Zadruga bi bila ustanovljena na lokalni bazi, po občinah. To bi bilo omrežje slično Volks-banken in Reiffasenbanken. Začetna ..moč” vsake zadruge bi bila neposredno odvisna od števila prebivalcev v njenem določenem okolju. Lokalne zadruge bi bile povezane v regionalne centre. Za naše razmere bi prav dnik Zbornice Marjan Loboda, so se udeležili tedanji predsednik vlade ŠOU Gregor Macedoni ter ministri Renato Podberšič, Jožko Fornazarič in Blaž Strojan. V teh pogovorih je prišlo do pobude tesnejšega sodelovanja in izvedbe seminarja za slovenske študente po svetu. Razpis je v Argentini izvedla SLATZ; na ponudbo je odgovorilo kar osemnajst interesentov, kar zgovorno kaže na zanimanje, ki gaje zbudil seminar. Zaradi težav z vozovnicami v tem počitniškem času se gaje končno udeležilo le sedem mladih. Vodstvo skupine je prevzel član odbora Zbornice Marko Amon. šli so še Barbara Kobi, Jure Javoršek, Martin Vomberger, (glej sliko) ter Ruth Banko, Bogdan Magister in Alenka Vivod. Na Ezei-zi se je od njih poslovil in jim želel srečno pot podpredsednik SLATZ Marjan Loboda V Sloveniji bodo najprej poslušali vrsto predavanj o položaju slovenskega gospodarstva, gospodarski strategiji in monetarni politiki, nato pa se bodo udeležili študijskih obiskov raznih slovenskih podjetij. Seminar poteka v koordinaciji Jožka Fornazariča, zadolženega za Mednarodno pisarno ŠOU. Z njim pa tesno sodeluje naša rojakinja Tatjana Willenpart. TM gotovo morali ustvariti kar tri, recimo v Ljubljani, na Primorskem in na Štajerskem. Na vsak način bi pa morali obdržati močno finančno središče v Ljubljani, ki bi odigravalo vlogo „centralne banke sistema”, kot na primer to izvjya DG Bank v nemškem sistemu, ter upravljalo posle s tujino in nudile Specializirane storitve kot na primer leasing, factoring, itd.. Ker je uspešnost takega sistema bistveno odvisna od zaupanja, bi moral sistem ustvariti - kot v nemškem sistemu - svojo lastno neodvisno služo revidiranja, ki bi morala poročati regionalnim centrom, finančnim centrom in Banki Slovenije. Lokalne zadruge bi tako delovale konkurenčno kot samostojne bančne ustanove v skladu z slovensko zakonodajo in normami celotnega sistema. Konkurenčnost bi se ojačila s tem, da bi posamezniki in podjetja lahko delovali preko katerekoli ustanove celotnega sistema. Prvenstvena naloga vsake lokalne ustanove bi bila v skladu s principi zadružništva služiti potrebam prebivalstva v njegovem določenem okolju. Regionalni centri bi bile ustanove v lasti lokalnih zadrug, med drugimi bi bila njihova naloga upravljanje likvidnosti. To se pravi, lokalne zadruge bi ..posojale” sistemu preko teh centrov in tudi imele možnosti sposojanja preko njih pod določenimi pogoji. Imele bi tudi odgovornost za kon-zorcijska posojila (syndicated loans) v vseh primerih, v katerih bi posojila presegla avtonomno možnost lokalnih ustanov, in v vseh posojilih javnim ustanovam. V tem primeru bi regionalni centri tudi bili omejeni, tako da bi posojila nad neko določeno mero morala biti poslovana s participacijo drugega centra ali pa finančnega centra. Nadaljevanje prihodnjič Pisali smo pred 50 leti... Slovenski klub v Buenos Airesu V Buenos Airesu se ustanavlja Klub slovenskih beguncev, ki bo imel dvojno nalogo: združiti vse že semkaj došle slovenske begunce in jim biti v vsestransko podporo in pa sodelovati pri delu za tako nujno emigracijo še ostalih tisočev slovenskih beguncev v Argentino. Za sedaj vrši ti dve nalogi Slovenski socialni odbor v Buenos Airesu. Vsakdo ve, koliko težav je treba premagati, da se izvedejo vse določbe o prevozu in kolikšne so potem še skrbi, da si begunci, ki pridejo semkaj, najdejo stanovanja in namestitev. Da bi se vse to moglo uspešno izvajati in urejati, je nujno potrebna pisarna s primernim osebjem. Toda pisarne ne bo mogoče postaviti na noge brez sodelovanja vseh tistih, ki so že prišli v Argentino. Na informativnem sestanku, ki je bil na NNHMMBHHI Silvestrov večer 1947, je bilo sklenjeno, da se začne pripravljati vse potrebno, da bi se izvedla ustanovitev Kluba slovenskih beguncev. Na tem sestanku sta o dosedanjem delu Socialnega odbora poročala predsednik č.g. Hladnik in tajnik g. Skubic. Navzoči so nato sklenili sestaviti začasni odbor... Ta širši odbor bo v pomoč dosedanjemu Socialnemu odboru, ki ga kot ožji odbor sestavljajo: Hladnik, Skubic, Lenček, dr. Stare in Petelinova. Navzoči so nato g. Hladniku, ki je največ pripomogel s svojim prizadevanjem k slovenski emigraciji v Argentino, izrekli zahvalo in ga prosili še za nadaljnje požrtvovalno sodelovanje. Do nadaljnjega bo poslovala slovenska pisarna v ulici Austria 2307. Svobodna Slovenija, 1948; št. 2; La comunidad eslovena en Ramos Mejfa Felix Keilis - Nuevo Ramos, enero 1998. (extracto) Unas 600 familias eslovenas se radica-ron hace ya casi cincuenta anos en nuestra ciudad. Trabajaron muy duro, progresaron, se adaptaron a nuestras costumbres mante-niendo su identidad. Vieron, junto a noso-tros, como las chacras que los recibieron se transformaron en las calles asfaltadas y los edificios superpoblados que hoy con-forman el paisaje de Ramos Mejia. Mariano J. Loboda, presidente del Club Esloveno, ubicado en Castelli 28, tuvo la gentileza de recibir a „Nuevo Ramos” (periodico local) y contamos parte de la historia de su pueblo. Como llegaron a nuestro pais? Una primera corriente inmigratoria lle-go a la Argentina en el aho 1930 huyen-do del fascismo. Posteriormente, al finali-zar la segunda guerra mundial, en el ano 1948, se produce el arribo de un segundo grupo, unas 3.000 personas, a bordo de los barcos „General Sturguis” y otros. En es-te contingente llegaron nuestros padres y nuestros abuelos. Unas 600 familias, entre ellas la de mis padres, se radicaron en la zona de Ramos Mejfa. Yo personal-mente he vivido aqui' practicamente toda mi vida. Como fueron los primer os anos? Cuando llegaron a la Argentina no teman absolutamente nada. Todo habia que-dado en su tierra natal. Pero era un pueblo muy laborioso y poco a poco todos fueron progresando. Inclusive todos hacian un es-fuerzo para donar algo de sus ingresos con el objetivo de poder adquirir un predio para la comunidad, lo que finalmente se logro con la compra de una vieja casa en Castelli 28, que luego de varias reformas se conver-tirfa en lo que hoy es el Club Esloveno. Por que eligieron a la Argentina? Por la enorme hospitalidad de este pueblo. Los eslovenos estaremos siempre agra-decidos y lo hacemos notar en čada opor-tunidad que tenemos. Eran muy pocos los pai'ses dispuestos a recibir refugidos, y menos sin imponer ninguna condicion. Al-gunos aceptaban gente joven y sana, pero la Argentina fue practicamente la unica exepcion que acepto familias enteras, con personas mayores e inclusive alguna persona enferma. La nuestra fue uma inmigracion politi-ca. No vinimos aquf por razones economi-cas, en busca de fortuna. Vinimos en busca de la libertad perdida V VS Slovenija predseduje komisiji Člani misy držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so 7. januarja na prvi seji v leta 1998 sprejeli program dela v januarju. Poleg tega so tudi dokončno potrdili države, ki bodo predsedovale posameznim odborom Varnostnega sveta. Slovenska misija, ki jo vodi Danilo Tiirk, bo predsedovala odboru, ki nadzoruje izvajanje sankcy proti Libiji. Vodenje omenjenega odbora že po tra-diciji pripada članici Varnostnega sveta z območja Vzhodne Evrope in tako je tudi Slovenija prevzela predsedniško mesto od Poljske. Predsedniški mandat naj bi trajal leto dni, vendar nestalne članice Varnostnega sveta običajno predsedujejo odboru do konca dveletnega članstva v VS. Varnostni svet se bo ponovno sestal 8. januarja, ko bo med drugim obravnaval vprašanje spornega polotoka Prevlake na meji med Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo. H , JU Lmm J? n Resje, gospa Matilda, da seje pri nas marsikaj podražilo, ampak če ste postori, boste priznali, da so se po drugi strani pocenili avtomobili... PRAZNOVANJE NA VELEPOSLANIŠTVU Dne 23. decembra leta 1990 se je v Sloveniji, tedaj še v jugoslovanski državi, vršil plebiscit, na katerem so skoraj enoglasno vsi odločili, da želijo samostojno Slovenijo. V spomin na ta dan je bil določen 26. december, dan, ko so razglasili rezultat plebiscita, za slovenski državni praznik. Slovensko veleposlaništvo v Argentini je za ta dan pripravilo slavje na svojem sedežu v Martinezu. Na praznovanje so bili povabljeni predstavniki vseh slovenskih organizacij, novih in starih, nekateri pomembnejši Slovenci ter nekateri gostje iz Slovenije, ki so se mudili v Argentini. Vse je najprej pozdravil veleposlanik prof. dr. Janez Žgajnar, ki je v svoje* nagovoru omenjal pomembnost praznila dosežke države Slovenije v zadnjih letih tef delo veleposlaništva za slovenske drža#' ne v Argentini. Zatem so se gostje zadržali med pogo* titvijo v medsebojnem pogovoru ter z veleposlanikom in njegovo soprogo Tatjano. Tako smo Slovenci v Buenos Aires11 dostojno proslavili spomin na ta plebiscit katerega smo se vsaj simbolno udeležili i® nanj poslali nad 1000 svojih podpisov, 1 je v Ljubljano tedaj odnesel naš g urednik Tine Debeljak, izročil predsednik parlamenta dr. Bučarju in tudi simbolu0 volil v imenu Slovencev v Argentini. Marko Fink: vrhunski interpret Schubertovih del Specializirana nemška revija Opernglas iz Hamburga je objavila kritiko interpretacij Schubertovih pesemskih ciklov Labodji spev, Lepa mlinarica ter Zimsko popotovanje, ki jih je za plošče posnel Marko Fink v slovenskem prevodu. Kritik to izvedbo ocenjuje takole: „Neki radijski kolega mi je s pariškega glasbenega sejma prinesel doslej skrivnega vrhunskega interpreta Franza Schuberta. Gre za slovenskega bas-baritonista Marka Finka, ki je pel tri velike cikle Schubertovih samospevov v svojem materinem jeziku. Že po prvih taktih poslušalec začuti ta jezik, ki sploh ni več tuj, ampak je za glasbeni jezik dunajskega mojstra maloda- ne perfekten. Od klavirske spremlja''* Nataše Valant sicer ne kaže prev^ pričakovati, toda med Finkovo očarljivo lepoglasno interpretacijo se kmalu umal®e v ozadje. Fink pri podajanju dosega vse tisto, kar smo pri himnah tako bole# pogrešali. Vzdrži se nepotrebnih efektov i" uporablja čudovito barvo bas-baritona, bi tako oblikoval cikle s čistimi muzikali"' mi sredstvi. Treba je biti pozoren na nevef' jetno elegantno menjavo registrov in skoraj perfektno izzvenevanje tona canto sul fiato zaman iščemo na novejših posnetkih tega dela” Plošče CD se lahko dobijo pri Andrej* Žnidarju, telefon 766-6861. nJ Slovenija, moja dežela Cerkniško jezero nc ve vr je dc di m so je Pl ni Slovenski kras ima veliko zanimivih pojavov, naravnih zanimivosti, ki so delo vode. Poznamo podzemske jame, reke ponikalnice, človeško ribico in drugo. Zanimivo pa je Cerkniško jezero, ki je nekaj časa jezero, drugače pa travnik. Janez Vajkard Valvasor je opazil to znamenitost, jo opisal v svoji Slavi Vojvodine Kranjske in jo tudi skušal razložiti (seveda nepravilno) v svojem sporočilu Kraševi Britanski Družbi v Londonu, na podlagi katerega je postal tudi član te družbe. Mnenja je bil, da jezero ponika zaradi podzemske povezave med raznimi jamami, zavitimi rovi, sifoni in jezeri pod zemljo. Sicer pa je res, da vpliva na jezero kraški svet, voda, ki pod zemljo ob deževju narašča in je podzemske reke ne morejo dovolj hitro odvesti. Vendar pa ima največjo vrednost geografski opis jezera, ki ga je sam obiskal in poskusil razložiti, ter pravice gosposke ter navade tlačanov ob ribolovu v jezeru. Naj sledi nekaj skic iz njegovega opisa: Za najčudovitejše in najnenavadnejše vseh naravnih čudes v deželi Kranjski imam tri jezera... tretje, ki ki se ob določenem času pojavi in spet izgine, je naravno, namreč Cerkniško jzero. V jezeru je mnogo jam ali lukenj. Na dnu med letom lahko ribarijo, zajce gonijo, divjačino, medvede in divje svinje streljajo, prepelice in druge ptice s sokoli love, travo kose, proso sejejo in žanjejo, se z vozom ali ladjo peljejo, lahko tovor po ledu vlečejo in vsakovrstno vodno perjad streljajo. Ko se je jezero okoli jam že tolik0 odteklo, da se vidi zemlja, se vse ribe tež8 dela zbero v tem kotlu ali jami. Treba jih jc brž poloviti, da jih voda ne bi odplavila v zemljo in ta z vodo vred požrla, zakaj dnu so velike luknje, ki gredo v zemljo. Ko so tako polovili v zadnji jami, cerkovnik pri cerkvi sv. Janeza Krstnik blizu Cerknice znamenje z zvonom... Teda) pritečejo ljudje iz omenjenega trga Cerk*11' ce in vseh okolnih vasi, moški in žensk6, staro in mlado, vsake vrste, s koški, vreC* mi in drugo posodo, da bi pobrali ostani#; Ko teko mimo cerkve, mora vsak plača*1 cerkovniku beneški sold. Nato gredo nek»' teri v trsje, stikajo za ribami ter jih pobil®' jo. Nekateri rijejo po travi in zelišč"' Spuščajo se celo pod zemljo v razlik skalnate iukr\je in najdejo tod še veliko rib; Če malo dežuje, pride voda iz Kotla $ Češljenice in brizga dva ali tri seži\je & soko. Če pa močno dežuje, bruhne voda I*9 vseh staneh iz opisanih jam s tako dero# silovitostjo, da bi človek ne verjel- * najhitrejšim koi\jem ne bi nihče ušel deroČj vodi. Takšen nagli dotok napolni jezero, k1 ga pred štiriindvajsetimi urami takorek*^ še kapnice ni bilo, v enem dnevu in čist° do brega Kadar jezero zgodaj izgine, zraste v dvajsetih dneh trava, ki d& izvrstno sen°' Ko ga pokose, preorjejo travo in sejej0 proso. Ko so polovili ribe, pokosili seno i” posejali proso, kili ko v njem še prepelict> love. iiPMMyMwaaiSM mmmmmmmmmm Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini TRBOVLJE/NOVO MESTO - Drugi dan novoletnih praznikov so najbolj zagreti slovenski planinci kljub ne preveč prijaznemu vremenu preživeli v hribih, več sto pa se jih je udeležilo tradicionalnih planinskih pohodov v sredogorju. Trboveljsko planine' društvo je organiziralo 16. pohod na 1220 metrov visoki zasavski vrh Kum. Udeležili so se ga planinci iz različnih krajev Slovenije, največ iz Zasavja. Na Gorjancih pa so se Planinci v organizaciji novomeškega planskega društva povzpeli na Gorjance in ’ ožično „zavzeli” obmejni 1178 metrov visoki Trdinov vrh. LJUBLJANA - Komisija za uničenje Itlajnil, zaseženih v kazenskih postopkih Pted sodišči splošne pristojnosti in postop-pred organi za prekrške, je od svojega lrnenovanja konec maja letos pregledala w6 pravnomočnih odločb sodišč in 1000 0Hie nuklearki 1,7 milijarde tolarjev za leto ^97, od tega 1,3 milijarde za dekomisijo in dobrih 400 milijonov tolarjev za elektriko. LJUBLJANA - Decembrska številka Re-za kulturo in družbo Dialogi je poštena razmišljanju o mladini ob prelomu ®°čletja. V prilogi s svojimi prispevki s°delujejo nekateri raziskovalci in razisko-Va*ke iz ljubljanske Fakultete za družbene Vede in mariborske Pedagoške fakultete, ki s° se v zadnjih letih ukvarjali s tem ''Prašanjem. Nova številka Dialogov pri-^a Še skupno več kot 30 strani poezije in ^oze. Poleg pesmi Milana Dekleve in hrvaškega pesnika Zvonimira Goloba v prevodu Vena Tauferja je v reviji objavljen tudi odlomek iz romana baskovskega pisatelja Bernarda Atxaga Osamljeni mož, kratka zgodba Sanje nekega frančiškana, ki jo je napisal sarajevski književnik Damir Uzuno-vič, ter kratke zgodbe Nele Bebler. DRAVOGRAD - Okoli petsto delavcev Tekstilne industrije Otiški Vrh je iz protesta za eno uro zaprlo magistralno cesto Dravograd-Slovenj Gradec (glej sliko). Z zaporo so opozorili na nevzdržne razmere v podjetju in na napovedan stečaj, zaradi katerega bi izgubilo delo približno dvesto zaposlenih. Delavci so povedali precej ostrih besed na račun vodstva podjetja, prav tako niso prizanesli državi in politikom. Vodstvo podjetja namreč obljublja novembrske plače šele za konec januarja. IZOLA - Dograditev izolske marine naj bi se po desetih letih v letu 1998 premaknila z mrtve točke, v kateri se je znašla predvsem zaradi ugotovitve ustavnega sodišča o nekaterih spornostih v prostorskih načrtih za to območje ter finančnih težav dosedanjega nosilca investicije in od občine pooblaščenega upravljalca tega dela akvatorija, podjetja Marininvest. Kot so v imenu pobudnikov aktov za celovitejše reševanje problema povedali predstavniki izolskega občinskega odbora SKD, so s predlogi, ki jih je občinski svet na seji tudi sprejel, želeli zaščititi interese občine in bodočih investitorjev. SEŽANA - V Kulturnem centru Srečko Kosovel so odprli prvo v nizu razstav v okviru projekta „Slovenija, odprta za umetnost”. Razstavljena dela so nastala v okviru likovne delavnice z istim imenom konec junija na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Že petič jo je letos pripravil idejni vodja slikar Klavdij Tutta. Sodelovalo je več kot trideset avtorjev iz petnajstih držav. GRAECHEN - Švica; Dejan Košir je j^agovalec četrtega slaloma FIS snow-za svetovni pokal 10. januarja, ki je v švicarskem Graechnu. V finalu je Omagal Francoza Mathieua Chiqueta in z *mag0 prevzel tudi vodstvo v skupni slalomski razvrstitvi. Od ostalih slovenskih tekmovalcev je bil Tomaž Knafelj 25., Miha pa 36. PERTH - V avstralskem Perthu se je r^elo 8. svetovno prvenstvo v plavanju, na "terem nastopa tudi deveterica slovens- kih 1 Plavalcev. Slovenska odprava je zaradi ^'uuizacije v Avstralijo prispela že pred ^ VllT> letom, prvi pa bodo nastopili daljins-Plavalci Maša Jamnik ter brata Igor in ,ace Majcen na 5-kilometrski progi, v novi Sciplini na svetovnih prvenstvih SP. Janija 0va in brata Majcen bodo nastopili tudi ■ Januarja na 25-kilometrski progi. v p ^^TH - Prvi dan prvenst va v plavanju erthu je minil v znamenju končnih odlo-ev na pet kilometrov in dokaj uspešnih topov slovenskih tekmovalcev. Igor in Ob zaključku leta 1997 Večji del dejavnosti sleherne redne družbe je narekovan po letnem koledarju in je zato samoposebi umevno, da nastane ob koncu leta kar „gneča” dogodkov. Dober teden po birmi in po odhodu ljubljanskega nadškofa F. Rodeta sta obe naši šoli -t.j. Jakoba Aljaža in „ABC... po slovensko” (za otroke iz dvojezičnih družin) - imeli vsaka svojo zaključno slovesnost 29. novembra v Stanu Slovenskega planinskega društva. Aljaževa šola je pa tudi letos za to priložnost izdala zelo bogat almanah na štiriinštiridesetih straneh „Utrinki iz Patagonije”. Obedve šoli zasežeta skupno 36 otrok. Sv. Miklavž je obiskal našo skupnost ter obdaroval otroke 6. decembra zvečer v Stanu in ob zelo številni udeležbi otrok in starejših rojakov. V nedelo, 7. decembra se je naša skupnost zbrala na letnem pomladanskem izletu kot je že običajno pri Mavričevih v hotelu Mascardi ob istoimenskem jezeru. Čeprav smo kot vedno pekli „asado” na prostem, smo ga to pot jedli pod streho zaradi vetrovnega in pol deževnega vremena ter tisto nevševčnost nadomestili s prijetnim razpoloženjem. Tudi letos so bila tam podeljena odlikovanja in pokali zmagovalcem raznih kategorij pri naših letošnjih smučarskih tekmah, ki so bile konec septembra na Cerro Catedral, kot je že bilo občasno objavljeno. Izročal pa jih je častni predsednik SPD dr. Vojko Arko. Petorica članov SPD se je 12. in 13. decembra podala na čilski ognjenik Osorno (2.670 m), čigar vrh je tudi uspešno dosegla. V soboto 20. in nedelo 21. decembra se je v tukajšnji stolnici vršil vsakoletni že tradicionalni koncert božičnih pesmi v izvedbi „Coro de ninos y jovenes cantores de Bariloche”, sestavljene na osnovi orkestra konzervartorija J. S. Bach iz mesta Valdivia v Čilu in drugih čilskih in domačih glasbenikov. V prvem delu, ki je vedno posvečen pesmim, so bile tudi letos vključene štiri skladbe našega J. Gallusa. V drugem delu pa so bile Mozartove skladbe in sicer: Missa Brevis (KV 194), Laudate Dominum (KV 339) in Te Deum (KV 141). Dodan je še bil Amen iz Haendlovega Mesije. Zaključen je pa koncert vedno z Gruber-jovo Stille Nacht v nemščini in španščini v zborovi izvedbi in nato pa še v španščini v izvedbi vsega občinstva Poudariti je treba zelo globoko vzdušje na tem koncertu, kije bilo gotovo sad kakovostne in temeljite priprave zbora po prof. Andreju Janu. V nedeljo 21. decembra ob zaključku te XXX Navidad Coral sta bila deležna posebnega priznanja kot udeleženca pri vseh tridesetih božičnih koncertih pevca Ginny Jones in Bernardo Glas. Pripomniti pa je tudi, da je bila navzoča tudi ustanoviteljica zbora ter soustanoviteljica „Navidad Coral” naša rojakinja Lučka Kralj Jerman. Za konec leta je SPD priredilo v Stanu silvestrovanje in sicer predvsem na osnovi proste družabnosti; po prijetnem večeru so se udeleženci razšli zelo zadovoljni. ŽS Villa Mercedes - San Luis Nace Majcen sta s 7. oz. 16. mestom dokazala, da sta v Avstralijo odpotovala upravičeno, s prav tako 16. mestom pa je navdušila tudi Maša Jamnik. PERTH - Na prvenstvu v plavai\ju v Perthu je 12. januarja Mariborčanka Metka Sparavec tudi v malem finalu postavila nov državni na 100 metrov prosto. Razdaljo je preplavala v 56,36 sekunde, kar je to zadostovalo za 12. mesto na svetu ter 10. čas na svetovnem prvenstvu, zadnji tekmovalki velikega finala sta bili namreč počasnejši od Sparavčeve. ALTENMARKT - Slovenski smučar Peter Pen je zmagal na smuku za evropski pokal v avstrijskem Altenmarktu. Naslednjih pet mest so zasedli Avstrijci. ST. MORITZ - Na tekmi za alpski pokal v smučarskih skokih v švicarskem St. Moritzu je zmagal Avstrijec Wilfried Eberhar-ter. Drugo mesto sta si razdelila slovenska tekmovalca Robi Krai\jec in Tadej Lenič. POKLJUKA - Tomaž Žemva in Andreja Grašič sta 3. januarja letos zmagala na 10 let je delovala v tem mestu slovenska šola Mirka Kunčiča 13. decembra smo poslovili zadnjega učenca ob skrbno pripravljenem zaključku. Otroci so za to priliko uprizorili igro: „Pikapokec” in se lepo naučili svoje vloge. Mlinarico je dovršeno podala Veronika Pengov, za kralja je korajžno nastopal Pavel Zupanc, plesalko in služabnico je prisrčno igrala Andrejka Pengov, mlinaričino hči in kraljico je občuteno igrala Andrejka Zupanc, ki je tudi pripravila priložnostne kulise. Razigranega Pikapokca, navihanega možička pa je odlično igral Matjaž Zupanc. Letos smo prireditev pripravili v mestu Justo Daract pri zlatomašniku msgr. Avgustu Jambroviču, ki nam je z veselem posodil farne prostore. Nato nas je obiskal kot vsako leto sv. Miklavž in vse bogato obdaril. Naj omenim, da je msgr. Jambrovič rekel, da je kar pozabil, da je v tujini, saj sta on in fotograf g. Kovačič doživela Miklavževanje po več kot 50. letih! Nato smo se zbrali v prijetnem razpoloženju ob pogrnjeni mizi in po zakuski še dolgo kramljali kot stari prijatelji in prepevali božične in narodne pesmi. Bivši učenci Kunčičeve šole so učiteljici Joži Kopač Zupanc podarili slovenski šopek in se zahvalili za. njeno skrb in ljubezen, s katero jih je vsa ta leta učila, jim omogočila vstop na Srednješolski tečaj in tako gradila Slovenijo v svetu, ona pa se je .»* , ^ ; < ' 'C" > ‘,‘S- ■% državnem prvenstvu (DP) v biatlonu v šprintu na Pokljuki. Žemva je na 10 kilometrov za 40,7 sekunde prehitel Tomaža Globočnika, Grašičeva je na 7,5 kilometra po pričakovanju prepričljivo osvojila naslov, čeprav je slabo opravila delo na strelišču; zgrešila je pet strelov, od teh tri leže. vsem zahvalila za navzočnost in sodelovanje pri vsakoletni prireditvi, otrokom pa položila na srce, naj ostanejo pokončni Slovenci, naj ne pozabijo, da so slovenskih korenin in naj še v naslednjih rodovih ohranjajo lepe slovenske navade, naj ne zamre slovenska govorica, naj ne utihne slovenska pesem...! Naposled je še oddala spričevalo zadnjemu učencu Kučičeve šole Matjažu Zupancu, katerega smo nagradili s prisrčnim aplavzom. Marija Pengov Villa Mercedes Osebtte novice Rojstvo: V družini Oskarja Preglja in ge. Marije Veronike roj. Grabnarje bil rojen sin Martin. Čestitamo veselim strašem! Krščena je bila Cecilija Marija Jarc Oberžan, hči Francija in Mojce roj. Jarc. Srečnim staršem naše čestitke! Umrl je v Ljubljani Miro Mršol (83). Naj počiva v miru! Nova diplomantka: V Instituto Superior padre Elizalde je 29. decembra Saši Jelenc končala študije in postala profesorica matematike in astronomije. Čestitamo! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Slovenska kulturna akc\ja $ 50.- ga. Pintar $ 10.- ga Pavlina Dobovšek Lenarčič $ 50,- ga. Zakrajšek Marica $ 10.- g. Tone Truden $ 200.- ga. Julči Zupan $ 1.000.- N.N. Hurling-ham $ 50,- N.N. Berazategui $ 50.-BOG POVRNI! mmmmmc&smmm* &SS, Mali oglasi | ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemetcom.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - 1L Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Novica iz ZDA 50-letnica Društva Zedinjena Slovenija Sveta maša za vse pokojne predsednike, odbornike in člane Društva Na ustanovitveni dan, v nedeljo 25. januarja, ob 9,30 v Slovenski hiši Po maši slavnostna spominska seja sedanjega odbora. Vsi rojaki prisrčno vabljeni! PRIDRUŽITE SE USPESNIM! Pundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaceion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax. v54-l) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com V Slogi je mogoče svoje prihranke naložiti donosno na več načinov: * NAVADNE HRANILNE VLOGE v pesih. Obrestna mera je vsaj tako visoka kot v resnih bankah. Posebne naložbe na določen rok... * HITRA POSOJILA: Člani s Karto Sloga in naložbo $ 200.- morejo dobiti takojšnje posojilo do $ 1.000.- na nizke obresti. Za večja posojila je potrebno jamstvo. * TRGOVSKA IN DOLARSKA POSOJILA: Ugodno! Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj M DARUJMO HRANILNE KNJIŽICE! Sloga je izdala lepe hranilne knjižice, ki so primerne za darila ob mnogih priložnostih: ob krstih, porokah, rojstnih dnevih, godovih in raznih praznikih. Je to zelo pomemben način obdarovanja. Darujmo hranilne knjižice Sloge! Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nae. de la Propiedad Intelectual N" 85.462 let je lo Ar lel di SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC! Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pos“ pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah l$j USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija. Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljatUe z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. S staro prtljago... Nad. s 1. str. 10. januarja 1998 je v Jolietu, Illinois, ZDA, po dolgi bolezni umrla 88 let stara Pavla Arko, rojena Rojc v vasi Hrib v Loškem potoku na Dolenjskem. Družina je prišla v Ameriko leta 1949. Zapušča sina Jožeta, Toneta in hčerko Mihaelo por. Si-mrayh v Lemontu, sina Janeza v Glenviewu v Illinoisu, sina Lojzeta v Los Alamos v New Mexico; bila je 11-krat stara mati in 7-krat prastara mati. Bila je vdova po možu Mihaelu, ki je bil pri domobrancih v Borovnici in je umrl že leta 1965. Pokojna je bila članica Slovenske ženske zveze in Oltarnega društva pri fari sv. Štefana v Chicagu. Svojo družino je vzgojila pošteno in zavedno slovensko. Naj počiva v miru, sorodnikom pa izražamo naše sožalje. pravnim načelom uplenjeno mogoče pa le obdržali. To je dejansko ozadje vseh napadov na katoliško Cerkev pri nas: pohlep po njenem imetju. Vse drugo je drugorazredno. če bi namreč tega ne bilo, bi se že zdavnaj lahko domenili. Zavedati pa se moramo, da to ni tisto, kar teži dobršen del naših državljanov. Njihova skrb ni, ali bodo' lahko na kakem zemljišču, ki je nekoč bilo cerkveno, obdržali svojo počitniško hišico ali celo „dačo” in ali bodo lahko hodili na lov v gozdove, katerih lastnica bi utegnila biti kakšna cerkvena pravna oseba. Nje teži, kako bodo preživeli in kako bodo v vedno bolj dragi državi lahko poskrbeli za svoje otroke. Naša Cerkev mora še bolj jasno in zgovorno kot doslej stopiti na njihovo stran in če se poteguje za vrnjeno imetje, je to zato, da bo lahko r\jim priskočila na pomoč. Vzemimo samo primer. Šole, ki jih bo zanaprej, začenši z gimnazijo v Mariboru, ustanavljala Cerkev, bo po volji nove šolske zakonodaje država financirala samo 85%. Drugo bodo morali plačati starši. To pomeni, da najbolj revni svojih otrok ne bodo mogli pošiljati v te šole. To tudi pomeni, da najbolj rev-ni katoličani ne bodo mogli uresničiti svoje pravice, ki jim jo zagotavlja Evropska konvencija o spoštovanju človekovih pravic, da svojim otrokom zagotovijo tako vzgojo in izobraževanje, ki bo v skladu z njihovim krščanskim prepričanjem. Ali naj Cerkev privoli v to, da bo njeno vzgojno-izobraževalno delovanje samo za petičneže? Če Cerkev ne bo organizirala svojega vira štipendij, ne bo mogla vsaj malo popraviti te krivice in diskriminacije, ki jo vpeljuje nova liberalna in laicistična država, ki hoče ohraniti monopol tudi na področju vzgoje in izobraževanja. V novo leto smo torej stopili s staro prtljago mnogih neurejenih zadev. Vendar pa tudi z obnovljeno voljo in z zaupanjem, da v našem svetu prizorišča ne obvladujejo samo interesi in koristoljubje, temveč tudi resnicoljubnost in čut za pravičnost, solidarnost in poštepje. Le dobiti morajo dovolj dejavnih privržencev. To pa je stvar vsakega od nas. čeke na ime „Eslovenia Libre" Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.h Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires • Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar £ ____ ___ _________ , VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 13. januarja 1998 1 dolar . g : : m. 1 marka 100 Ur 171,37 SIT tolarje! 94,38 SIT tolarjev 9,60 SIT tolarjev. Plačajte naročnino Ob 50 letnici naše naselitve v Argentini in ustanovitve Društva Slovencev, bo Zedinjena Slovenija založila in objavila svoj Zgodovinski zbornik V tem orjaškem delu bo prikazano na 800 straneh in s številnimi fotografijami delovanje naše osrednje ustanove, javnih delavcev in krajevnih domov. Knjigo, ki bo pravi zgodovinski zaklad, lahko naročite v predprodaji po znižani ceni $ 70,- v društveni pisarni v Slovenski hiši. Možnost tudi plačevanja na obroke. Najlepša vam hvala! Otroška počitniška kolonija, ki je bila od 27 decembra pa do 11.januarja v počitniškem domu „Dr. Rudolf Hanželič” v kordobskem gričevju, je lepo in uspešno potekla. Kljub temu, da vreme ni bilo preveč ugodno, so otroci uživali počitniški čas, celotno potovai\je lepo preživeli in se srečni in zadovoljni vrnili v krog svojih družin. Da je vse poteklo v najlepšem redu, je gotovo zasluga spremljevalcev. Požrtvovalno in odgovorno so „za božji Ion” dva tedna vestno pazili na varnost, zdravje in razvedrilo šestdesetih otrok in prenesli vse napore, ki so jih narekovale okoliščine. Zato izrekamo priznanje voditelju Marcelu Brula in vsem spremljevalcem: duhovnemu vodji prelatu Jožetu Guštinu, Nevenki Godec, Andreju Grilj, Danici Malovrh, Lučki Oblak, Marti Selan in Metki Slabe. Najlepša vam hvala! Zedinjena Slovenija V Kanadi je umrl moj dragi brat Slavko Čarga Vse, ki ste ga poznali, ko je še živel v Argentini, prosim za spomin v molitvi. Žalujoči sestra Majda por. Markež svak Joža, sestrična Milenka z družino V Kanadi: žena Ida, sin Vladimir hčerki Dori in Margaret z družinama svakinja Dorica z možem Argentina; Kanada: Princ Rupert; ZDA; Italija; Slovenija: Ročinj? Gorica, Ljubljana