ARHIVI XV 1992 Octnt in poročila o puolikacijih m razstavah 107 Vin za gradbeno zgodovino Maribora po 18^0, Maribor 1990, 203 str., 100 izvodov, izdal in zalomil Pokrajinski arhiv Maribor Od leta 19R4 izdajajo v Pokrajinskem arbivu Maribor zbirko z naslovom VIRT V tej zbirid objavljajo tematske sklope infoimacij o dragocenem arhivskim gradivu ki ga hranijo. Do sedaj so izšli trije zvezki: Jože Curk, Viri za gradbeno zgodovino Maribora do 1850 (Maribor 1985, 184 strani) kot Viri 1; dr Jože Mlinaric, ZLirka listin 1246 1865 (Maribor 1987, ^82 strani) kot Viri 3 in JVnton Ožinger, Listine Lavantiirske škofije (Maribor ln89, 148 strani) kot Viri 4. Kot lojrično nadaljevanje Virov za gradbeno zgodovino Maribora do leta 18^0 so izdali prvi zvezek Virov 2 z naslovom Viri 3a gradbeno zgodovine Maribora po letu 1850. V tem zvezku so predstavljene informacije o gradbenih načrtih za stavbe v centru mesta Maribora iz fo da Ijprave za gradnje in regulacije Maribor. Glede na obseg gr diva so tokrr.t obdelane ceste ulic in trgi od A do G. Posamezne informacijske enote znotraj popka so dokaj podrobno razvejane, tako da dobimo ob -¡ignaturi projekta Se informacije o preimenovanju mine, spremembah hišr egd Številčenja, katastrski občini, letih izdanih gradbenih in upo rabnih dovoljenj. Prav tako je mogoče ugotoviti lastnike zeradbn, leta gradnje ali adaptacije Podrobno so popihani "hranjeni gradbeni nfČrt', izpostavljeni so projektanti. Temu sledi sintetična informacija o ohranjenosti spisovnega gradiva in originalni jezik, v katerem je pisano arhivsko gradivo Glede na to, da so vse informacije črpani izključno iz omenjenega arhivskega fonda, je zaokroženost informacijske enote odvisni predvsem od ohranjenosti posameznih pro. iktov. Popisu sledi kazalu stavb in projekt yv po ulicah. informacije o prnimerovanjih ulic ter indeks projektantov in stavbnih moistrov. Publikacija je bila oblikovna v Pokrajinskem arhivu Maribor, razmnožena pa v t'ikami Roguia - Čemel v Radizelu. Miroslav Novak Kartuziji Žiče iil Juikloštcr ukozi stoletja, Maribor 1991, 63 str.-, 150 izvodov, izdal in založil Pokrajinski arhiv Maribor V okvir»- serije katalogov k razstavam'je. kot 5, zvezek izšel Katalog k razstav Žit; in Jur-kiošter skozi stoletja avtorja dr Jožeta Mlinarica. Katalog lahKo razcelimo na Štiri zaokrož ;ne dele. V TFvodu je dr. Peter Pavel Klasine orisal okoliščine nasti aka teb katalogov. Temu sledi povzetek vsebine omenjene monografije dr. Jožeta Mlir.arica z naslovom Kartuziji Žiče in Jur-klošter. Žička kartuzija ok. 1160-1782, Jurklo-strska kartuzija ok. 1170-159¿. ki jo je .izdala Zalozoa Obzoija v letu 1991. Tretjo zaokroženo celoto predstavljajo popisani eksponati z razstave, ki je biln postavljena ob predstavitvi omenjene monografije v "azstavišču Archivum v Mariboru Eksponati so bih razv ščeni v originalne arhivske dokumente in kopije, v originalne rokopise in Knjige ter njih kopije, v origina"ne detajle in opremo kartuzrskih samostanov ter njih fotografije Temu so bili dodam zemljevidi, rodovniki in publikacije o kart'izijan-skem redu in kar^izijab, na fotografijah pa so bili predstavljeni p'eter3ki menihi. V četrtem delu kataloga so izbrane ilustracije, ki nas opozarjajo na. duhovno, kulturna ic zgodovinsko bogastvo Kariuzii na Slovenskem Publikacija je oblikovana v Pokrajinskem arhivu Mrribor, razmnožena pa v tiskarni Etpress tajnica Maribur. Miroslav Novak Sodobni arbm XIV. Maribor 1992, 157 str., 450 izvodov, izdal in zaloiil Arhivski center za strokovno tehnična vprašanja Maribor V 1.4. zvezki publikacije Sodobn; arhivi so objavljeni referati s tradicionalnega 14. posvetovanja o stroKovnih m tehničnih vprašanjih v arhivih, ki je bilo od. 25. do 23. marca 1992 v Radencih Celoto prispevkov lahko razdelimo na tr vsebirske sklop- V prvem se nahajajo referati z najširšega področja problematike v ar d vaija in ohranjanja arhivskega in dokumentarnega gradiva Drug. sklop je namenjen probli imatik' šolskih arhivov, treiji sklop pa predstavljajo pia-blemi tehnične opreme arhivskega gradiva s posebnim ozirom na arhivsk- škatle. Publikaciji so tokrat nekoliko spremenili podobo. Spremenjena prva stran ovitka je ob-di ala o: novno "nijo v rumeni barvi, modificiran pa je emblem posvetovala o strokovno-tehničnih vprašanjih Način predstavitve po, omeznib prispevkov se m spremenil, lzvl jčki referatov so objavljeni v ongmal »m j :ziku refeiatcv, njihov prevod pa v angleSk-m jeziku Poleg tega je vsak referat opremljen še s prevodi povz/tka v slovenskem, n imškjm ali uiglešk-m j ;ziku in to 108 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah \RHIV1 XV 1992 ¿lede na originalni jezik referata. Celoten aparat posameznih pr-spevkov daje dobro osnove za praktično razumevanje problemov sodobne arhivske teorije in prakfe tudi tistim hralcem, ki ne razumejo dobro jezika, v katerem je referat napisan. lTvod dr. Petra Pavla Kla; in ca (Maribor) z naslovom Poti arhivske t con je in prakso v Sloveniji 1991-1992 (str. 5-lo") upoznja na vrsto aktualnih problemov. Pn tem izpostavlja spremembe, ki jih je prinesla osamrsvojitev Slovenije z mednarodnim pnznar'em in s tem oove;ane nedorečenosti, ki jih bo potrebno rejiti v okvLu slovenske arhivske teoriie h prakse. Mednje sodi reševanje problemov na podre eju prostorske problematike, zakonodaje, izobraževanja, ild. V referatu Usoda arhivskega in dokumentarnega gradiva ob stečajih in reorganizacijah podjetij (str. 16-?3) dr. Peter Pavel Kiasinc (Maribor) opozarja na nevarnosti, k* pri: t-jo arhivskemu in dokumentarnemu gradivi' ob stečajih in reorganizacijah podjet.j p/edviem zaradi tega, ker o 7aČetkih postopkov arhivi niso pravočasno obveščeni. Mag. Murtin Mcdrušan ^Zagreb) :n Tatjana Mušnjak (Zagreb) opisujeta v referatu Spa-šavanje arhivske grade u ratnim uvieuma (str. 24-28) nekatere pridobljene izkušnje reševanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov s tistih področi, kjer na HrvasKcm divja vojna. Vzroki poškodb na gradivu, nastalem na papirju - Vpiiv surovinske sestava pap;rja, lepenke in karbona na trajnost arhivskega gradiva (str. 29-31) je naslov referata mag. Jedert Vodupiveo (Ljubljana). V njem upotavlja pomen potrebe uporabe ustreznih kvalitetnih pa-p'ijev za preprečitev prehitrega staranja papira kot nosilca informacij trajnejše vrednosti. M^ta Čenuč - Letnar (Ljubljana) pred'aga v referatu z naslovom Trajen papir z daljšo življenjsko dobo za arhive, knjižnice, muz ;je (str. 32-38) uporabo najcenejše zaščite pisanega, risar sga, itd. sporočila, tako da izber imo t.i. vi' sokotrajni papir. Ludvik Jerčič (Mi'ta) v referatu z naslovom Arhivsko gradivo v sistemskih aniaruib ISO 90n0 (EN 29H00) (str. 38-45) izpc-.tavija pomen in vlogo arhivom pri presoji sistema kakovosti za pridobitev ustreznega mednarodno priznanega certifikata. Stanke Knitanjevec (Maribor) v prspevku z naslovom koncipiranje izdelkov in zagotavljan je stalnosti kvalitete izdelkov za arhivsko opremo (sir. 45-48) opisuje pomen zagotavljanja stalnosti kvalitete tudi pn individualnih potrebah opročnik-iv. Usvojeni siandardi za tehničke uredaje i opremu u arhirima Bosne i Hercegovine (str. 49-52) je naslov referata mt-g. Vladimuja Jeriča (Travnik). Avtor je predstavil samo tiste fragmente iz Standardov in normativov za arhivsko de,avnost Bosne m Hercegovine, ki so vezar* na tehnično opremo .n predstavljajo minimum potrebnih sredstev z* de'ovanje a*hiva. V referatu mag. Marije Missoni (Zagreb) z naslovom Informacijsko dokumentacijski sistemi i INDOK (str. 52-57) je predstavljen infor-maciiski sistem dokumentacije, ki tem elji na uporabi računalnikov in je znan pod imenom ISDOK. O uporabi novih nosilcev v svetu in na TV Slovenija, o izkušnjah m njihovi uporabi v ¿asu vojne na SI; venskem, o njihovih prednostih in pomanjkljivostih piše Staša Omladič (Ljubljana) v referatu TV Slovenija - zgodovinski spomin na nosilcih sedanjosti in prihodoosti (str. 5753). Al ji Ljubic (Ljubljana) v prispe vku V.deo -novi nosilee informacij (str. 64-59) izpostavlja kljub ustr :znun zakonskim osnovam oekatere pomanjViivosti obdelave in arhiviranja tega medija. O značilnostih arhivskih materialov, m jih ■lpoiahljajo pri arhiviranju produktov sodobne in formaciske tehnologije in nj«h premalo izdelanih metodologijah za ;h.anjevanje na dolgo dobo, razpravlja Dubravko Pajalič (Zagreb) v referatu Karakteristike nekonvenoionalnih arhivskih materiala (sir. 69-72). Mag. Branko Bubenik (Zagreb) v prispevku Baze p.idatak 3NDOK centra Hrvat ike televizije (str. 72-77) predstavlja zgodovinski pregled razvoja informacijskega sistema INDOK centra Hrvatske televizije ter piojekt ART1S s posebnim ozirom Ti a programski paket STATUS O zgodovini arhiviian:a fonodokumentov na nrvaškem radiu m perspektivah razvoja informatizacije arhiva govorn^ dokumentacije piše Tibor Benkovič (Zagreb) pod naslovom Geneza, stanje i perspektiva govorne dokumentacije Hrvai-skog radija (str. 77-85} Avtona dr Miha Brejc (Ljubljane) in Zoran Debejjak (Ljubljana) obiavnavata normative osnovne zaščite in varovanja podatkov v referatu z nasipom Zaščita in varovanje poaakov (str. 85-89). Pri tem ugotavljata, da so za varovanje osebnih in oeosebnih pidatkov podane solidne pravne osnove. Referat Sodobne metode izgradnje informacijskih sistemov (str. 89-94) je dele avtorja dr. Marjana Pivka (Maribor). V njem so opisane Štiri metodologije izgradnje informacijskih sistemov z opisom faz življenjskega cikla. Lo-te so programsko inženirstvo- informacijsko inženirstvo, stiuktume metodologije m prototipna metodologija. ARHIVi XV 1992 Učene in poročila o p JbliKacijah in razstavah 109 Na podlagi p ran 3na ve stanja kcmpiutcriacije v profesionalnih arhivskih institucijah v Sloveniji in v nekaterih, tujih arhivih poda avtor Miroslav Nov?,k (Mrribnr) v svoj.im referatu z naslovi im Računalniško podpn arhiv ki informacijski sistem Republike Slovenije (str. 95-103) tiste minimalne star darde .strojne in programske opreme, ki bi zagotavljali minimalni r.adaljni razvoj na tem področju. Bi jgdar Reichenberg (Maribor1» predstavlja prnj ;kt dozidav«, nan oiskega arhiva s poizkusom spajanja splošnih teoretičnih kriterijev in praktičnih zahtev modeme arhivske zgradbe. Naslov prispevka je Predstavitev dozidave mariborskega arhiva (str. 104-108). Kritika urejenosti sokk v referatu Materialno varstvo arhivskega in aokumen tamegi g'radiva v'Šoli (str 127-1?2) ugo avlja, da gre v Šolah za iste problem; materialnega varovanja irh.vskega in dokumentarnega gradiva kut pn drugih arhivih, vendar pa je tu potrebne izpostaviti predvs ;m probleme ■ izbire skladišč, tehnične opreme gradiva in varovanja informacij. O razvoju visokokvalitetnih ognjevamih omar, ki so namenjene shranjevanju d^agocerih arhivskih dokumentov ah občutljivih ncsilcev ar hivskih informacij, njih razvoju, testiranju in o izd:-lavi piše Erih Štefanec (Mtribor) v referatu ViFokt,kv?litetre ogniovarne omare, testiranje in Izdelava (str. 132-136) Zadnjih osem referatov je izšlo tudi v posebni publikaciji Sodobni arhivi XIV - Arhivi in šola. k' je namenjena reševanju problemov varovanja in hranjenja arhivskega in dokumentarnega gradiva v šolah. . Avtor dr. Peter Pavel Klasinc (Maribor) v referatu Oprema arhivskega gradiva (sti. 137142) podaja pregled opreme arhivskega gradiva, pri tem pa .ugotavlja, da je najpogostejša oblika zavarovanja arhivski ;gz gradiva arh vska škatla. V nadaljevanju opozaija na kvaliteto lepenke arhivskih ikatel ter ocenjuje njihovo ustreznost glede na modeme stan jirde pravilnega varovauja in vzdrževanja arhivskega gradiva. V prispevku z naslovom Zaščitna embalaža za pohrnnjivanjc arhivske grade (str. 142-146) daje Tatjana MuSnjak (Zagrabi povzetek tistega dela Pro-jrama zaščite arhivskega gradiva Republike Hrvaške, ki se ukvarja s standardizacije materiala za izdelavo opreme, namenjene za dolgoročno shranjevanje arhhskegu gradiva. Dr. H- -rman P urr.shöttel fM unr.hu n) je oriprfvil' referat z naslovom Bchrlter fü* Archivgut in System dor Lage run sbedin gunge n (str. 147-152). V njem opozarja, da je pri skladiščenju arhivski pa gradiva nujno pctr' bno u peš te vrt i vplive zunanjih faktorjev, podrobneje p? je obdelal »notranje škcdljive« dejavnike arhivskega gradiva. Ugotavlja, da je lahko dobro zračena oprema tudi problem, kar zadeva zaščito pred onesnaževanjem zraica m prad negativnimi dejavniki svetlobe. Na konai pa so omenjene značilnosti tehnike skladiščenja pipimih in per-gamentnih arhivaiij. O pozitivnih iti negativnih dejavnikih predvsem pa o pomanjkljivostih arhi .skJi škatel s po.iebn;m okih arhivov p Je Grazia Ta to (Trst) v pr ipevku Contention per *1 condizionaiiiunto c eg'i a Ma darrhivio itr 160168). Posebej obravnava hrambo imkrc-fihnikega gradiva v trpežnim kartonu. Podobne tematik« se loteva tudi Ingi.d Be;k (RjV de Janeiro). V referatu z naslovom Equip nent for safeguarding in Brazilian Archives govori o opremi za hrimbo arhivskega gradiva v brazilskih arh vih. S znanja nas s program im za zaSdto zmanjšanja ŠkodljivUi vpi:vov tropske klime in z napori za pride bivanje kakov"stnih snovi za izd ¡lavo papiija Pr tem pa dihava priz«-deanja niso omejena, saj skuhaj o zagotoviti ustrezno kakovost papiija, tako nosilca iniormacij krt surovine, iz katere izdelujejo opremo arhivskega gradiva Skupaj se je nabralo kar 33 prispevkov, k. so jih delavci Pokrajinskega arhiva Maribor oblikovali v publikacijo, raznu ožili pa so jo v tiskarni Čemel - Rngina v Raiizelu. Objavljeni referati 14. posvetovanja Sodobni arbm pomenijo d ■agoceno p r. dobite v za sloven sko arhivsko javnost in to ne samo z vidika iZ-mrnjave množice teoretičnih izkuiei mednarodna arhivske teorije, ampak predveem z vniika pooa-nih bogrtih izkušenj arhivske prakse. Miroslav Novak Atlanti, Štev. 1, Maribor J 991, str 1-13C, 250 izvodov izr]al in založil Arhivsta center za strokovno tehnična vpraSai.ja Maritor Pnblikaraja je bila oblikovana v Pojcrajirskem arhru Maribor, rartmožena v tiskan- Čemel -Rogma v Radizelu. Osnovna dejavnost mednarodnega Arh.vskega centra za strokovno tehnična vprašanja, le deluje pri Pokrajinskem arhivu Miribor, je zbiranje it. diseminaeija lazlioiih informa&j s polroija arhivske tehnike, arhivskih zgiadb m potrebne opreme. Zbiranje omenjenih informacij je organi žira. o preko korespondentov, ki pa. niso san:o zbira* ;lji informacij, ampak tudi renomirajii raziskovale' s tega podrc-čfs Potreba po disemi uaaji zbranih informacij je bila že ^elo zgodnja, vendar so protagorusli tega projekta naleteli predvsem na jezikovni prepreke, saj so želer upoi* svati tako uradne jezike svetovne arhivistike kot tudi splosno razumljivost m dostopnost in-fcrmacij. Tako so določili za osnjvni jezik an gleščino, nemščino ali francoščine. Disetninacijo infjrm^aj so izvedli na klasični n;ičin z objavo v sp~. .alizirani publikaciji. Temeljno izhodišče ooli-ktranja pihdkacijs je Mo torej upoštevanje tako originalnosti kot unr ;izalnosti, ki se je prepletala z dostoprDstju, V uvodnem dem (str. 2-14) dr. Peter Pavel Kiasinc ugotavlja po*rebe pc izmenjavi iniormacij s področja arhivske tehnike m utemeljuje pom;n novo mednarodne publikacije. Predsednica sveta Rrhi 'skega centra dr Smionida M" rjanovič raz'aga pomen oojnia AlLANTI in ugotavlja razrreij'. med Komitejem za zgr dhe in opr imo, k. deluje pri Mednarodnem arhivskem svetu s sedežem v Parizu (If A/CBQ) in Arhivskim centrom za strokovno tehnična vpraianja iz M"ribe ra. Uvodnim misiun sledi predstavitev Centra s podrobno razčlenjenimi cilji, mlogami in organizacijo. Predstavitev centra je zaključena z listo dvanajstih uradno anenovanih korespondentov centra Ijvodn. del publikacije pa končuje dr. Mich :1 Duch .in, predsednik Komiteja za zgradbe Ji opremi> Mtdnarodrega arhivskega sveta s predstavitvi io, nastankom, razvojem in cilji tega komiteja Drugo ^aokioženo cel sto (str. 15-50) začenja dr Peter Pavel Rlasinc i Maribor) s prispel -kom o temeljnih vprašanjih adaptacije obstoječih zgradb za potrebe arhivov. Temu sledi prispevek dr, l/ga Cova (Trst) o stanju adaptiranih arhivskih zgr,db v Italiji. S konkretnimi pioblemi m nekaterimi rešitvami adaptacije dveh zgridb -spomenikov iz prve polovice 18, stol. za potrebe arhiva v Torniu, nas seznanjata Mara» Caracsi m Mas sabo Ricci (Torino). O adaptacijah starih zg, db za arhivske namene v Avstnji piSe dr. Gerald Ganser (Graz). Long Y.'chuen (Chengdu) razpravlja o temeljni filozofiji izgradnje arhivskih zgradb v LR Kitajski. Stanje na podre, eju arhivske prostorske problematike na Poljskem pa opiše Edvaid Fracki (Varšava). Zelo sp ^cifično podroi^e predstavi dr- Josef Marini (Praga), ko se dotakne problemov izgradnje ji adaptacije, arhivskih zpradh m prostorov v posameznih podjetjih O adaptacijah starih zgradb za potrebo arhivov v Franciji piSe Daniele NeiniiCK (Paiiz). Drugo zaokroženo celoto publikacij: zaključuje AntoŠa Leskove«. (Maribor) s povzetkom pnspevkov, ki so bili podari na sicup^čini Korespondentov Arhivskega centra za stroko™o tehnična vprasanja leta 1990. V sintezi izpostavlja temeljne strokovno-arhr/ske zahteve pr adaptacijah obstoječih zgradb .za po trebe- arhivov. V tretjem delu (str. 51-127). je zbranih ¿26 infnnnacjskiti enot, ki jo ražd .ljene na Stin glavne skupine ' knjige, p og^vj a-prispevki, brošure in načrti'. Vsaka infomiaajska enota se začn- z navedbo n