PRIMORSKI dnevnik ,,2aiel izhajati v Trstu njegov nKicv,?dnik partizanski DNEVN|k pa 26 novem. Po J943 V VaSi ZakriŽ nad ^ knim, razmnožen na SStil- 0d 5- d0 17- sep-'Tbra 1944 se je tiskal 'skarni »Doberdob« v , Vcu pri Gorenji Trebu-dn i 18' sePtembra -1944 1945 v tiskarni Dh .Henija“ pod v°iskim P2 ldriJi- do 8. maja 1945 ki* V OSVOboienem Trstu, kaJ®. IZŠIa'2adnja števil-■ je edini tiskani par-"2anski DNEVNIK v za-SU2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 78 (13.611) Trst, četrtek, 5. aprila 1990 V pričakovanju na odgovor parlamenta iz Vilniusa Moskvi Na današnjem zasedanju parlamenta Vprašanje Litve dobiva mednarodne razsežnosti Zagotovilo Ševardnadzeja Bakerju o mirnem reševanju težav Včeraj so bile v pribaltski republiki manifestacije obeh narodnosti De Maiziereju (CDU) predsedstvo široke vladne koalicije v NDR . MOSKVA, WASHINGTON — Litovsko vprašanje se je ® majhne pribaltske države preselilo v Moskvo oziroma v •Vashington. Prihod litovske delegacije v Kremelj ter tridnevni pogovori med zunanjima ministroma Sovjetske zveze ^evardnadzejem in ZDA Bakerjem so namreč v središču Pozornosti, kakor tudi pričakovanje za odgovor litovskega Parlamenta, ki ga bo dal Gorbačovu v zvezi z ultimatom, oaj se država odreče neodvisnosti, ki jo je proglasila 11. marca letos. i Na podlagi gornjih dogodkov lahko rečemo, da se litov-Ko-sovjetski konflikt le premika z mrtve točke, saj so člane tovske delegacije, po jalovih poskusih, da bi se srečali z ^orbačovom, vendarle sprejeli ugledni člani politbiroja in "aJ°žji sodelavci samega sovjetskega predsednika, kar potr-Z6, da je tudi Moskva vendarle pripravljena na dogovarja-J6, čeravno to trči s stvarnostjo v sami Litvi, kjer se nada-»mirna vojaška okupacija«. Člani litovske delegacije so v Moskvi izjavili, da je bilo le , nie 2 Aleksanderjem Jakovljevom koristno in da je 'ta z razumevanjem prisluhnil njihovemu mnenju. Cerav-° rezultati razgovorov niso znani, je vednarle pomembno, a je led prebit, sicer usoda razgovorov bo v marsičem odvisna tudi od obiska ministra Ševardnadzeja v ZDA. Tega se najbolj zaveda tudi radikalno krilo Sajudisa, ki je razkrilo prve razpoke v pristopih glede strategije in taktike odnosov z Moskvo. Iz vrst Sajudisa se je včeraj izvede-lo, da so na soboto predstavili množično zborovanje v Vil-niusu, zborovanjem v drugih mestih pa se niso odrekli. S tem v zvezi pa velja povedati, da se je včeraj pred litovskim parlamentom zbralo kakih 5 tisoč predstavnikov ruske narodnosti, ki živijo v glavnem litovskem mestu, in glasno zahtevali preklic odločbe o avtonomiji. Na srečo pa ni prišlo do kakšnih posebnih prerekanj s skupino manifes-tantov, tokrat litovske narodnosti, ki so se zbrali tam v bližini. Predsednik Mihail Gorbačov je včeraj v Kremlju sprejel predstavnike litovske republiške komsomolske organizacije, ki združuje 35 tisoč članov. Predstavnik koordinacijskega komiteja je predsedniku SZ pismeno predlagal uvedbo predsedniške uprave nad Litvo, hkrati pa tudi prosil, da se njegov predlog objavi v vseh sredstvih množičnega obveščanja. Pozornost javnosti pa je usmerjena tudi v sklepih litovskega parlamenta, ki naj bi sprejel odgovor predsedniku Gorbačovu, hkrati pa ima na dnevnem redu tudi alternativno služenje vojaškega roka oziroma probleme povezane s statusom sovjetskih oboroženih sil na ozemlju Litve. Menijo, da bo ta sklop problemov najtežje vprašanje pogovorov, dialoga ali pogajanj z Moskvo. Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je na včerajšnjem srečanju z državnim tajnikom Jamesom Bakerjem ponovno zagotovil, da Sovjetska zveza ne bo v nobenem primeru uporabila orožja in vojske, da bi rešila litovsko vprašanje. Po vsej verjetnosti se bo Ševardnadze v petek srečal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike Georgeem Bushem, kateremu naj bi izročil Gorbačovovo poslanico, ki naj bi predstavljala odgovor na Bushevo pismo, ki ga je prejšnji teden naslovil vodji Kremlja. V poslanici pa naj bi bila poudarjena težnja SZ za miroljubno reševanje vprašanj znotraj federacije, kakor tudi za probleme, ki zanimajo razorožitev, o čemer naj bi se oba predsednika pogovarjala na junijskem »summitu«. BERLIN — Osrednje stranke v Vzhodni Nemčiji so prišle do dogovora za sestavo široke koalicijske vlade, kateri bo načeloval demokristjanski prvak Lothar De Maiziere. Tako je včeraj povedal tajnik demokristjanske stranke NDR Martin Kirchner, ki je dodal, da bo De Maiziere prevzel vodstvo vlade že danes, ko se bo v Berlinu prvič sestal novoizvoljeni parlament. Predstavniki demokrščanske večinske stranke so prepričani, da bodo že v naslednjem tednu sestavili vlado. Optimizem izhaja predvsem iz dejstva, da je vzhodnonemško socialdemokratsko stranko zapustil njen voditelj Ibrahim Bohme, ki je predstavljal glavno oviro za sestavo široke koalicije, ki bo edina lahko zagotovila, da se bo začel pravni postopek za združitev obeh Nemčij. V Berlinu pa so se včeraj nadaljevala mrzlična pogajanja med predstavniki liberalne, socialdemokratske in demokristjanske stranke, da bi se domenili o porazdelitvi ministrskih odgovornosti. Kot kaže, naj bi predstavniku vzhodnonemške SPD pripadlo finančno ministrstvo in to kot jamstvo, da bi se nova vlada tudi vnaprej prizade- vala, da bi prišlo ob monetarni združitvi do enakovrednega vrednotenja vzhodnonemške marke. V »zameno« pa naj bi socialdemokrati nekoliko popustili, kar zadeva vstop v vladno koalicijo predstavnikov nacionalistične stranke DSU, ki so v bistvu predstavljali glavno oviro kar zadeva vstopa SPD v vladno koalicijo. Iz Bonna pa poročajo, da je na včerajšnjem zasedanju zahodnonemška vlada ocenila tudi vprašanje poenotenja marke, ki je v zadnjih dneh sprožilo val polemik in negodovanja, predvsem v Vzhodni Nemčiji. Sicer se bodo danes podrobno o tem pogovorili na posebnem srečanju ministri bonnske vlade. Na drugi strani pa opozicijske sile, ki jih predstavljajo socialdemokrati, zahtevajo, naj se o postopku in kriterjih denarne združitve zmenita obe nemški vladi in nihče drug. O teh vprašanjih sta se včeraj v Washingtonu pogovarjala tudi zunanji minister ZRN Hans Dietrich Genscher in predsednik ZDA George Bush, ki je izrazil željo, da bi že ta mesec prišlo do začetka pogovorov za združitev obeh Nemčij. Reorganizacija italijanskega terorizma ima v sebi klice splošnega kriminala Pri Comu aretirali dva bivša terorista V njunem avtomobilu so našli orožarno COMO — Italijanski teroristi so res ponovno na bojni nogi, čeprav v novi preobleki? S tem vprašanjem se že nekaj časa ukvarjajo preiskovalci, ki so ugotovili, da je terorizem devetdesetih let občutno spremenil svoj zunanji videz in se metodološko »prilepil« organiziranemu kriminalu. Da prihaja do zaskrbljujočih premikov, priča tudi akcija karabinjerjev iz Coma, ki so po golem naključju aretirali dva bivša terorista in zaplenili pravo skladišče orožja. Patrulja mladih karabinjerjev je namreč opazila pri pokopališču kraja Rovello Porro pri Comu nekoliko sumljivo skupinico ljudi. Ko so se ji približali, se je skupina razbežala, vendar je karabinjerjem uspelo prijeti dve osebi. Kasneje se je izkazalo, da sta bila to 38-letni Enzo Fontana in 40-letni Giorgio Giudici. Fontana je moral pred sodnike že na procesu GAP-Feltrinelli, nato pa je bil obsojen na 26 let zapora, ker je 1977. leta umoril agenta prometne policije. Vsak večer se je vračal v milanski zapor San Vittore, sicer pa je v jutranjih urah hodil v službo. Priznani terorist pa je bil Giudici, ki je presedel osem let v zaporu, ker je sodeloval pri nekem ropu. Bil je član skupine Walter Alasia, nato se je vključil v organizacije potere operaio, prima linea in se priključil še rdečim brigadam. Ko je plačal svoj dolg s pravico, se je zaposlil kot šofer pri podjetju, ki je trgovalo s Švico. V Fontanovem avtomobilu so karabinjerji našli brzostrelno pištolo, puško, nekaj samokresov in revolverjev ter 200 nabojev. Poleg tega pa še celotno opremo za maskiranje in nekaj plastičnih pištol. Po tem ni težko' sklepati, da se je skupina pripravljala na rop. ’ Ni izključena možnost, da je skupina sodelovala pri treh ropih (na zavodu Cariplo v Marianu Comensu in v Saronnu ter na banko iz Opere), ki so zlikovcem zagotovili kar dve milijardi lir plena. Poleg tega pa obstaja odprta tudi možnost, da se reorganizacija italijanskega terorizma gradi tudi na podlagi povezav s švicarskimi trgovci orožja in evropskimi teroristi. Na sliki (telefoto AP): »razstava« orožja, ki so ga zaplenili teroristoma »Plakatna afera« škodi avtorjem NA 2. STRANI □ □ □ Utihnil glas Sarah Vaughan NA 7. STRANI □ □ □ Polfinale evropskih nogometnih pokalov Minimalni domači zmagi Milana in Juventusa NA 10. STRANI Odmevi na Martellijev predlog W m RIM — Vladni podtajnik Claudio Martelli je v intervjuju med televizijskimi poročili v torek izjavil, da bi bilo mogoče zajeziti naraščajoče ilegalno priseljevanje, če bi obmejnim oblastem priskočila na pomoč tudi vojska. Izjava je dvignila veliko prahu in kot običajno ne manjkajo kritike in polemike, s katerimi ne prizanašajo ne stranke vladne večine, ne opozicija. Predsednik vlade Andreotti je zaenkrat edini, ki na ta poslednji politični plamen še ni pristavil svojega piskrčka,- v torek se je namreč mudil na Cipru in je za Martellijeve izjave izvedel šele včeraj iz časopisov. »Zadeva mi še ni popolnoma jasna, vendar jo bom čimprej podrobneje proučil,« je bil njegov odgovor na vprašanje novinarjev. Previden je bil tudi socialistični tajnik Craxi, ki svojega varovanca ni ne branil, ne obsodil. »Zaupam v odločitev-pristojnih oblasti, saj ni mogoče zatajiti dejstva, da je ilegalno priseljevanje postalo že pereč problem. V preteklosti se je že zgodilo, da so civilne oblasti zaprosile vojaške za pomoč, v tem specifičnem primeru pa je nadzorstvo državnih meja prešibko, da bi bilo lahko kos nezakonitemu priseljevanju,« je naglasil Craxi, ki meni tudi, da na ta pojav ni mogoče več gledati samo s človeškega vidika, temveč potrebuje konkretno, praktično obravnavo. Podtajnik na obrambnem ministrstvu Clemente Mastel-la je prepričan, da imigracije ni mogoče obravnavati na podlagi improvizacije in demagogije. »Martellijeve izjave ne sodijo v televizijski intervju, pač pa v ministrski svet, ki je edini pristojen za ustrezno ocenjevanje tovrstnih predlogov«. Po mnenju podtajnika Mastelle pa bi se bilo treba izogniti takim izjavam vsaj v volilni kampanji. Zaskrbljenosti nad Martellijevimi izjavami pa ni skrival niti tajnik PSDI Cariglia, ki je o zadevi pismeno obvestil predsednika republike. Meni namreč, da taki predlogi povzročajo samo zmedo med varnostnimi silami in polemike med političnimi strankami. Z Martellijem soglašajo liberalci: Patuelli meni, da bi bilo treba ta predlog pravilno oceniti, Altissimo pa je prepričan, da bi se morala vlada poslužiti vseh razpoložljivih sredstev, da bi zajezila »pojav, ki sicer vselej vzbudi velike emocije, ki pa bi ga bilo mogoče odpraviti s pravilnim in doslenim izvajanjem že obstoječih zakonov.« Demokris-tjanska levica se z Martellijem še zdaleč ne strinja: senator Rosati se namreč sprašuje, »ali naj verjame Martelliju, ki podpisuje kolikor toliko dobre zakone ali Martel-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Opozicija grozi z obstrukcionizmom, zamudi pa je botroval tudi,., šport Zakon proti mamilom napreduje z običajnim počasnim tempom kongres. Med ustanovitelji tega odbora so tudi trije ministri komunistične vlade v senci, in sicer Grazia Zuffa, Chicco Testa in Romana Bianchi, njegov »ideolog« pa je VViller Bordon. Včeraj so se srečali s predsedstvom poslanske zbornice, ki je pokazalo precejšnjo naklonjenost, kot je pozneje povedal Bordon. Napetost v poslanski zbornici se zato ni prav nič polegla. Že na samem začetku so padale žalitve in psovke, radikalci pa so s svojim neprestanim poseganjem v razpravo že pokazali prve znake napovedanega obstrukcionizma. Negri, ki je sicer vpisan tudi v PSDI, je najpogosteje »motil« delo, stranke večine, predvsem PSI, pa niso zakrivale nestrpnosti. Capria (PSI) je opoziciji oporekal dolgoveznost in opozoril, da vsak senator razpolaga le z dvema minutama za poseg; komunist Violante je skušal miriti duhove, tako da je predlagal sklicanje odbora za pravilnik. Socialist Labriola je predlog zavrnil rekoč, da je Violantov le pretveza in da ni mogoče klicati odbora na pomoč, samo ko se to izplača. Za nesprejemljivo zamujanje v poslanski zbornici pa je to pot kriv tudi nogomet. Včerajšnjo sejo so prekinili že ob 20. uri, da bi se parlamentarci lahko sprostili ob gledanju tekem Juventusa in Milana. G. R. RIM — V poslanski zbornici se je začelo glasovanje zakona proti mamilom, vendar delo poteka zelo počasi. Včeraj so bili na vrsti prvi amandmaji,' za vsakega pa je glasovanje trajalo dobre pol ure. Glasovanje bi se moralo zaključiti jutri, dejstvo, da so v poslanski zbornici predstavili skupno več kot 700 amandmajev, pa je zelo zgovorno. Bivši minister za pravosodje Virginio Rognoni je mimogrede izračunal, da bodo potrebovali 21 tisoč minut oziroma 350 ur, kar znaša 15 dni neprekinjenega 24-urnega dela, če bo glasovalna procedura potekala z omenjeno »hitrostjo«. Demokristjan Nicotra je zato predlagal, da bi vlada izrekla zaupnico vsem členom nastajajočega zakona, vendar šele potem ko bi rešili vse vozle, ki se nanašajo na kaznivost narkomanov. Nicotra namreč meni, da ostali členi zakona ne povzročajo večjih razhajanj med strankami večine Taka rešitev pa je težko uresničljiva. Komunisti nasprotujejo zaupnici vlade, ker bi po njihovem mnenju izničila vse predložene amandmaje. Poleg tega pa obstaja resna nevarnost, da bi se zeleni, demoproletarci in radikalci po-služili taktike obstrukcionizma in se opredelili za disociaci-jo. Za komuniste je gornja domneva sicer »domiselna«, še zlasti, ker so v vrstah KPI ustanovili odbor za antiprohibici-onizem, na podlagi predloga, ki ga je odobril bolonjski Laburistu Simonu Peresu uspelo sestaviti novo koalicijsko vlado Izraelski laburistični lider Šimon Peres (levo na sliki AP) je po dveh tednih napetih pogajanj uspel v svojem namenu; včeraj je predsedniku Hercogu izjavil, da je dobil politično podporo, ki mu bo omogočila sestavo nove 'vlade. Samir je 15. marca povzročil padec vlade, ki ji je načeloval njegov večni sovražnik Jichak Šamir. Za Peresa je bila odločilna podpora majhne verske stranke Agudat Agnelli ni kršil zakona o informacijskem trustu RIM — Založniška skupina Gemina (FIAT) - Rizzoli je popolnoma v skladu z zakoni. Ustavno sodišče je namreč zavrnilo tožbo, ki so jo pred štirimi leti zoper skupino vložili garant za založništvo, skupina poslancev in izvedencev s Francom Bassaninijem na čelu. Restriktivni zakon iz leta 1987, ki je koncentracijo tiska zmanjšal s 30 na 20 odstotkov, po mnenju sodnikov ne more imeti retroaktivne vrednosti. Gemina - Rizzoli, ki nadzoruje med drugimi tudi vsedržavne dnevnike Stampa, Stampa Sera, Corriere della Sera in Gazzetta dello Šport je sicer presegla streho 20 odstotkov, vendar že prej, preden je stopil v veljavo omenjeni zakon št. 67/1987. Kljub temu da je FIAT oziroma Agnelli odkupil večino delnic družbe Gemina, ni mogoče trditi, da jih več kot polovico, kar hkrati pomeni, da Agnelli ne nadzoruje neposredno omenjenih dnevnikov. Zaplenili delnice L’Espressa MILAN — Predsednik osmega civilnega oddelka milanskega sodišča Baldi je pristal na zahtevo Eugenia Scalfarija in Carla Caracciola, da sodišče zapleni 11 milijonov in 313 tisoč delnic založništva L'Espresso. Dosedanji lastnik delnic je bila FINAME, finančna družba firme Mondadori. Delnice krijejo 51,8 odstotka celotnega kapitala L'Espressa in bi jih bili morali ponuditi kupcem, ko je prišlo do sprememb med večinskim in manjšinskim ravnovesjem znotraj družbe Mondadori. Do te prodaje pa ni prišlo, zato sta Scalfari in Caracciolo zahtevala poseg sodnika. Za delnice bo skrbel sedaj odvetnik Alessandro Pederzoli, ki bo zastopal milansko sodišče, postopek pa bo stopil v veljavo, če bosta Scalfari in Caracciolo v roku enega meseca odštela 200 milijard lir v obliki vezanih vlog pri neki vsedržavni banki. Nizek udarec s »plakatno afero« škodi predvsem njenim avtorjem LJUBLJANA — Tako imenovana plakatna afera, ki je ogrela zadnje dneve pred slovenskimi volitvami, še vedno močno odmeva. Vrstijo se protesti prizadetih politikov, ki so jih mladi socialdemokrati natisnili skupaj s Stalinom, Ceausescom in drugimi diktatorji, predvsem pa narašča tudi ogorčenje celo v doslej neopredeljeni javnosti. Najmočnejši vtis je namreč pustila izjava podpredsednika socialdemokratske stranke ZR Nemčije iz Ingolstadta Joachima Wernerja, ki je med obiskom v Murski Soboti novinarjem takole odgovoril; »Bil sem precej prizadet, ko sem videl ta plakat. Dr. Ribičiča poznam eno leto. V tem času sva se trikrat srečala in moram povedati, da občudujem pogum, s katerim je dr. Ribičič spremljal reforme znotraj partije, na drugi strani pa hrabrost s to partijo popeljati novo Slovenijo v združeno Evropo. Zato se sprašujem, kaj ima dr. Ribičič početi skupaj s Stalinom in Ceausescom, ki sta hotela samo nasprotno. Po mojem sodi dr. Ribičič v isto vrsto z Willijem Brandtom, B. Craxijem, F. Vranitzkijem. Ali gospod Pučnik, predsednik socialdemokratske zveze Slovenije sodi v to vrsto, mora šele dokazati. To bo pokazala prihodnost. Zame je že zdaj jasno, da dr. Ribičič pooseblja dobre tradicije demokratičnega socializma, zato sodi on v isto vrsto kot Willy Brandt.« Čeprav je dr. Pučnik izjavil, da mu je plakat kar všeč, si v Demosu, kot kaže, niso povsem enotni glede afere. Tako je predsednik republiškega volilnega štaba Demosa Hubert Požarnik izjavil, da sporni plakat ni bil izdelan po nalogu niti z vednostjo volilnega štaba Demosa, da za omenjeni »podvig« ni vedela, pa je v televizijski oddaji ob predstavitvi strank izjavila tudi Katja Bohova, članica vodstva socialdemokratov. Z. Š. Predsednik Demosa Pučnik skuša omiliti težo »afere« LJUBLJANA — Predsednik Demosa in socialdemokratske stranke dr. Jože Pučnik nam je izjavil, da ne pripisuje prevelikega pomena propagandni polemiki o plakatu. Zagotovil je, da bo osebno odgovoril in da bo javnosti poslal osebno pismo. Včeraj je o tem vprašanju spregovoril na občnem zboru Kmečke zveze in dejal, da so slovenski komunisti v zadnjih dveh letih pokazali dober namen, da se spremenijo. »To pozdravljamo,« je poudaril dr. Jože Pučnik in nadaljeval: »Je pa nekaj, pri čemer se pokaže njihova goljufivost. Stranka demokratične prenove še vedno ohranja na začetku kratico ZKS, ni opredelila svojega odnosa do preteklosti, ljudi in ideologije, do svojih "klasikov" Josipa Broza-Tita, Kardelja, Mačka, Popita. Ti so bili nosilci I stalinizma na Slovenskem. Sporočilo plakata je, da so slovenski komunisti povezani s tradicijo slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega komunizma in dokler ne izoblikujejo svojega odnosa do preteklosti, ni mogoče spremeni- ■ ti našega odnosa dokomunistov.« B. S. I Za splav Belgija ob kralja Slovenija pred volitvami BRUSELJ — V svojevrstnem in nedvomno neobičajnem usklajevanju zasebnega etičnega prepričanja in interesov širše skupnosti se je belgijski kralj Baudouin I. (na sliki) začasno odpovedal vladarski funkciji. Belgija bo tako ostala za poldrugi dan brez kralja, pridobila pa bo državni zakon, ki uvaja nekaj olajšav za ženske, ki želijo splaviti. Belgiski kralj iz osebnega moralnega prepričanja ni hotel podpisati zakona, ki sta ga že sprejeli obe zbornici parlamenta. Po dolgih pogajanjih je kralj prosil parlament, naj upošteva njegovo stališče in mu priskoči na pomoč. Tako je vlada segla po členu 82 belgijske ustave, ki daje parlamentu popolno zakonodajno moč, če je kralj onesposobljen, in odvzela kralju vladarsko funkcijo, ker je Baudouinu priznala, da je v »etični zagati«. Danes bo novi zakon o splavu stopil v veljavo, sestali pa se bosta tudi obe krili parlamenta, ki bosta s posebnim odlokom vrnili kralju vladarsko funkcijo. Primer, ki je prvi v zgodovini Belgije, je sprožil nič koliko reakcij, ki ne zadevajo vprašanje splava, pač pa belgijsko ustavo samo. LJUBLJANA — V nedeljo ob sedmih zjutraj bodo v Sloveniji odprli 4.173 volišč, zaprli pa jih bodo ob 19. uri, ko bodo volilni odbori začeli preštevati glasove. Na voliščih pričakujejo milijon 480 tisoč volilcev, kolikor jih je vpisanih v volilne imenike. Najprej bodo prešteli glasove, oddane za predsednika predsedstva. V volilnih uradih, ki jih že urejajo v republiški skupščini, v tiskovnem uradu, ki bo v Cankarjevem domu, in seveda po vseh slovenskih občinah predvidevajo, da s štejem ne bo težav. Težje bo pri štetju glasov, oddanih za kandidate za člane predsedstva. Stvari pa se bodo precej poenostavile pri voljenju delegatov v zbor občin. Resno pa se bodo zapletle pri volitvah v družbenopolitični zbor. Ljubljansko Delo je včeraj opravilo več poskusnih volitev; uredili so začasna volišča in dali prostovojlnim volilcem v roke faksimile pravih volilnih listkov. Take poskusne volitve so izvedli v Novi Gorici, Idriji in Mozirju. Povsod se je izkazalo, da je bilo zanimanje ljudi veliko, vsi so hoteli biti nekakšni »poskusni zajčki«, le redki so odklonili sodelovanje. Toda zelo veliko je bilo tudi takih, ki so nekako spravili skupaj prve tri glasovnice, pri glasovnici za družbenopolitični zbor pa se je zataknilo. Volilcem je bilo treba razlagati, kaj sploh volijo, časnikarji so jim morali pomagati, tako da volitve sploh niso bile tajne. Očitno pa je bilo tudi, da ljudje kandidatov niti ne poznajo in da se odlo- čajo po strankah, a tudi med strankami so zaman iskali ‘ Demos, ki v družbenopolitičnem zboru sploh ne nastopa, temveč kandidirajo kandiati petih strank, njegovih sestavnih delov. Včeraj so prišli v Slovenijo novinarji iz vse Jugoslavije, stalno akreditirani v zvezni skupščini. Na Delu so se sestali s strankami, ki kandidirajo na nedeljskih volitvah. Slišati je bilo veliko vprašanj, toda začuda je bil ton izredno umirjen, tudi s strani srbskega tiska. Marsikdaj gre za neobveščenost in predvsem nepoznavanje volilnega ter demokratičnega večstrankarskega sistema. Seveda je bilo v ospredju vprašanje odcepitve, konfederacije in federacije. Zanimale so jih razlike med strankami, predvsem med Demosom in med ZKS-Stranko demokratične prenove. Zlasti je bilo zanimivo vprašanje beograjskega novinarja, ali se bo slovensko stališče »omehčalo«, če bi prišlo po Jugoslaviji do demokratičnih sprememb tudi pri drugih. Bivši mladinec, sedaj zastopnik liberalne stranke Zoran Thaler je odgovoril, da se Rahman Morina, Slobodan Miloševič in Stipe Šuvar lahko dogovarjajo b Jugoslaviji, nikoli pa se o teme ne bodo dogovorili. Povsem drugačne bi bile stvari, če bi se na temelju načel o samoodločbi pogovarjali na demokratičnih večstrankarskih volitvah izvoljeni predstavniki parlamentov, ki bi res govorili v imenu svojih občanov in narodov. BOGO SAMSA nadaljevanje s 1. strani - nadaljevanje s L strani • Odmevi liju, ki potem te zakone "zataji" z neumestnimi izjavami«. Še ostrejši pa je bil senator Granelli, ki je Martelli-jev televizijski nastop označil za »ceneno in razdražljivo razkazovanje mišic, ki ga ne bi bilo potreba, če bi vse inštitucije redno opravljale svojo dolžnost.« Reakcija komunistov je bila to pot še kar umirjena: Martellijev predlog bi moral obravnavati parlament, saj ni mogoče problema, kakršna je nezakonita imigracija, metati v isti koš skupaj s predvolilno propagando. »Prepogosto se namreč dogaja, da najbolj pereče probleme enkrat zreduciramo, drugič jih dramatiziramo in ustvarjamo nepotreben alarmi-zem,« meni član komunistične vlade v senci Cervetti in dodaja, da bi morali politiki posvečati večjo skrb moralni vzgoji državljanov, ki sta jim pojma strpnost in solidarnost tuja. Kaj pa menijo obrambne sile? Reakcija mornarice, letalstva in kopenskih sil so ne malo presenetljive. Poleg tega, da so vsi trije rodovi vojske pripravljeni sodelovati s karabinjerji, policijo in finančno stražo, so že pripravili podrobno »strategijo sodelovanja«. Nenavadno podjetnost pa je že nekaj ur po Martellijevi izjavi pokazalo obrambno ministrstvo. Kaže, da že proučujejo možnosti za uresničitev predloga, ki je nemara padel nekoliko nepremišljeno in ne v ravno najbolj primernem kontekstu. Obrambno ministrstvo sicer poudarja, da obstajajo številne ovire, saj je treba možnosti sodelovanja med obmejnimi organi in vojsko temeljito proučiti, priznava, da obstajajo predvsem politični problemi, saj vojska ni pristojna za osebne preglede sumljivih oseb, kljub temu pa je Martellijev predlog že v celoti osvojilo. Pri tem se sklicuje tudi na nekatere dogodke iz bližnje preteklosti, kot je bila na primer ugrabitev Alda Mora, ko je vojska »priskočila na pomoč« in na dejstvo, da vojaki nadzorujejo volišča v času volitev. Kako se bo celotna zadeva razvijala in zaključila, pa bo pokazal čas. Minister Mar-tinazzoli je ob povratku z obiska na Poljskem dejal, da gleda na Martellijev predlog brez predsodkov in da ga je pripravljen ustrezno proučiti. »Vsebino in kakovost predloga bomo obravnavali na parlamentarni ravni,« je zaključil obrambni minister. Slovenski krščanski demokrati pri papežu in Forlaniju RIM — Delegacija slovenskih krščanskih demokratov, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle, se je sinoči vrnila z obiska v Rimu, kjer je bila včeraj na tradicionalni avdienci pri papežu Janezu Pavlu II., ki je sprejel vernike iz držav Vzhodne Evrope. Po obisku v Vatikanu je bila delegacija slovenskih krščanskih demokratov še na sklepnih razgovorih s demokristjanskim tajnikom Forlanijem. Razgovori med predstavniki obeh demokristjanskih strank so se začeli že predvčerajšnjim, ko so med drugim načeli tudi vprašanje slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Sloven- ski krščanski demokrati so Forlani-ja seznanili tudi s položajem v Sloveniji pred nedeljskimi volitvam4 Pogovor pa je zajel tudi celp*"J ,u' goslovansko problemaU1::' m vPra-šanja odnosov v fed'-;<1J;IJ1' Delegacija sl«'ensklh krščanskih demokratov- ,K' J0.)6 v Rimu spremljal tajnik krščanske de- moKracije Longo, je Forlanija pova-Dili na obisk v Slovenijo. Tajnik KD je povabilo sprejel. Lojze Peterle je sinoči nastopil na krščansko demokratskem volilnem shodu v Izoli. Z njim bo nastopil tudi tajnik krščansko demokratske stranke Furlanije-Julijske krajine Longo. Poleg številnih občinskih uprav bodo 6. maja obnovili tudi videmski pokrajinski svet Majske volitve zahteven izpit o delovanju enotnih občinskih list v Nadiških dolinah Tempirane bombe nad vodnimi zajetji ČEDAD — Bližnje upravne volitve (6 in 7. maja) so velike važnosti tudi za slovensko Benečijo. Na njih se bo odločalo o marsičem. Volilni rezultati bodo pokazali, kaj volilci menijo o delu občinskih upraviteljev, predvsem Po, kar je za slovensko narodnostno skupnost najvažnejše, se bodo izrekli o usodi enotnih občinskih list. Le-te so se pojavile predvsem pred petimi leti, ko je prebivalstvo že itak tako zapos-tavljenih Nadiških in Terskih dolin Prišlo do spoznanja, da je potrebno nekaj menjati. Dolini, kljub vsem pozitivnim posegom pristojnih oblasti, počasi izumirata, mladi se še naprej izseljujejo, ker je delovnih mest zares malo. Enotne občinske liste so nastale in se uveljavile predvsem v želji, da bi se v teh krajih nekaj spremenilo, da bi se razbil monopol KD, ki je v dobrem ali slabem vedno krojila usodo, seveda na “snovi pozitivnih volilnih rezultatov, ki jih je beležila leto za letom. Sedaj so volilci Nadiških dolin pred novim volilnim preizkusom. V enotnih “bčinskih listah (oziroma v strankah, ki jih sestavljajo) je nekaj zaškripalo. Predvsem je opazno, da jim ljudje ne Zaupajo več v takšni meri, kot pred leti. To je tudi razumljivo. Ko so na “snovi volilnih rezultatov na zadnjih v“litvah v nekaterih občinah prišle na >>0blast« so si na ramenih znašle kopi-c° problemov, vseh pa iz objektivnih razlogov niso mogle rešiti. Po številnih in tudi nepristranskih ocenah je ?11° njihovo delo vsekakor pozitivno, fustile so svojo sled, ki je ne bo moč jzbrisati, tako v korist slovenske kot mdi celotne krajevne skupnosti. Pri- Na Pokrajini dobro zastopani ČEDAD — Na Videmskem bodo obnovili tudi pokrajinski avet. V njem so Slovenci sedaj številčno zelo dobro zastopani. V svetovalski skupini KD sta dva Slovenca in sicer Giuseppe Ciuch, ki je bil izvoljen v Nadiških dolinah in Sergio Sinicco iz Barda, ki je tudi odbornik. V socialističnih vrstah sta nadalje špetrski župan Fir-mino Marinig in odbornik Aldo Mazzola, izvoljen v Nadiških dolinah na listi PSDI in ki je pozneje vstopil v PSI. V komunistično svetovalski skupini, ki je sicer v opoziciji, pa je Giuseppe Blasetig. Torej kar pet (na 30) svetovalcev. Kako pa bo v prihodnje je velika uganka. Kaže, da se je pSI za volilno okrožjre Nadiških dolin odločila za Alda Mazzolo (na škodo Mariniga), komunisti bodo ponovno kandidirali Blasetiga, PSDI pa Ca-diilla Melisso iz Podbonesca, ki je sicer že bil pokrajinski Svetovalec in je trenutno podpredsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin. Kaj pa se do-9aja v vrstah KD pa še ni po-Vsem jasno. merov bi s tem v zvezi lahko navedli ničkoliko. V Nadiških dolinah bodo 6. in 7. maja volili v občinah Špeter, Grmek, Sovodnje, Sv. Lenart, Podbonesec in Sovodnje (v Dreki in Tavorjani, ki sem sodijo, so volili pred dvema letoma), na tem območju pa so prebivalci poklicani na volišča tudi v samem Čedadu in Praprotnem. Kako bodo sestavljene volilne liste in kakšna zavezništva se sklepajo je sedaj še preuranjeno govoriti, pa čeprav bo čez enkaj dni zapadel rok za predstavitev list. Sestanki med strankami si sledijo kot na tekočem traku. Imena glavnih kandidatov na tej ali oni listi v raznih občinah se spreminjajo od ure do ure. Stranke namreč sklepajo o izbirah, ki bodo neposredno vplivale na usodo in razvoj teh krajev. Zelo važen bo volilni izid predvsem v špetrski občini, ki je nekakšno središče Nadiških dolin. V Špetru imajo svoj sedež glavne institucionalne ustanove, kot je Gorska skupnost, v tej občini je tudi zelo močno razvita industrijska cona. Tukaj se namreč odloča o nadaljnjem ravoju Nadiških dolin. Sedaj občino upravlja enotna občinska lista, župan pa je socilist Firmino Marinig. Občina Grmek je najbolj slovenska občina v Nadiških dolinah, obenem pa se prav tu opažajo največji konflikti med narodnostnima skupnostma. V občini Grmek (župan je neodvisni Fa-bio Bonini, izvoljen na enotni občinski listi, ki pa maja ne bo več kandidiral) so sprejeli vrsto ukrepov v korist Slovencev (in ne samo njih), med zadnjimi je potrebno omeniti zahtevo po dvojezičnem vrtcu. V tej občini deluje tudi KD Rečan, ki je med najaktivnejšimi društvi s tega območja. Slovenska- narodnostna skupnost bo z veliko pozornostjo sledila izidu volitev tudi v Terski dcflini. V ospredju sta predvsem občini Bardo in Tipana, ki ju sedaj upravlja KD (v Bardu je župan Giorgio Pinosa, v Tipani pa Ar-mando Noacco, ki je vedno kazal pozornost za probleme slovensek manjšine), medtem ko je enotna občinska lista v opoziciji. V to dolino sodijo tudi mešane občine Ahten, Fojda in Neme. Tudi prebivalci teh občin so poklicani, da se 6. in 7. maja izrečejo. Občino Fojda sedaj upravlja enotna občinska lista, in prav tukaj so bile postavljene prve dvojezične table. Ahten in Neme pa upravlja KD z enotnima občinskima listama v opoziciji. Občinske svete bodo obnovili tudi v Reziji in Kanalski dolini. Tudi v teh krajih bodo volitve velikega pomena za njihov nadaljnji razvoj. Ocen o stanju in perspektivah v posameznih občinah ni moč posploševati, ker je pač vsaka občina s svojimi značilnostmi in problemi primer zase. Eden od problemov, s katerim se stranke pred volitvami ubadajo, je problem demografskega upadanja prebivalstva. To dejstvo jim postavlja vrsto težav, tako pri sestavljanju kandidatnih list, kot pri izbiri glavnih kandidatov, ki naj bi privabili čimveč vo-lilcev. Enotne občinske liste pa imajo še dodatno težavo: lik neodvisnega in neopredeljenega kandidata namreč postopoma izgublja svojo vlogo in prestiž, s katerim je okrog svojega imena oziroma enotne občinske liste zbral precejšnje število glasov. Za enotne občinske liste obstaja še ena nevarnost. Praksa je pokazala, da je v občinah, kjer se voli s proporčnim sistemom in kjer so se predstavile tri liste, vedno zmagala KD. Možnost Umrl je Gino D’Onofrio VIDEM — V prejšnjih dneh je 119 svojem domu v vasi Morena P.ri Tricesimu umrl Gino D'Onof-rior znani gospodarstvenik, ki je Svoje dejavnosti razvijal predvsem ^. Vzhodnimi državami. Meseca ju-Na bi praznoval 91. rojstni dan. E>o zadnjega dne je še aktivno °pravljal svoje delo. Njegova podjetniška dejavnost v Furlaniji se je začela z ustano-vjtvijo družbe Donotex, to je spe-c*aliziranega podjetja za proizvodnjo žimnic in odej. Uspeh te pobude mu je omogočil, da je svojo Sospodarsko dejavnost še razširil, Predvsem z družbo Universal iz ' ricesima, to je trgovsko organi-r^Njo, ki je bila ustanovljena z namenom, da se razvije import-n^Port predvsem z vzhodnimi drčami. Ta družba še sedaj izvaža adomestne dele za gospodinjske j1rQie, posebne kovine in plastičen izdelke, uvaža pa že sestavlje-9ospodinjske stroje, ki jih pro-^ia v Italiji, pa Udi v Združenih fian Vah; P0leg tega uvaža tudi ih ^mestne dele za razsvetljavo krznarske izdelke. Za svoje delo je Gino D’Onofrio je prejel številna priznanja, med katerimi najvišje jugoslovansko odlikovanjfe, ki mu ga je podelil sam predsednik Tito. Sicer pa je bil D'Onofrio trdno vezan na Jugoslavijo in se zavzemal za čim tesnejše godpodarsko sodelovanje med obema državama. SEŽANA — Na območju sežanske občine je triindvajset bencinskih servisov. Postopno so jih urejali od leta 1957 in so zato v njih večinoma vkopane enoplastne cisterne. Ko je servise pregledal vodnogospodarski inšpektor, ni mogel ugotoviti, če rezervoarji in druge naprave izpolnjujejo vse varnostno-tehnične predpise, saj so ureditveni dokumenti in papirji o opravljenih preizkusih tesnosti na posodah za gorivo marsikje izredno pomanjkljivi. Zato je pristojni inšpektorat upravljalcu, Istrabenzu iz Kopra, takoj izdal odločbe, s katerimi zahteva testiranje naprav in sanacijo nekaterih objektov. Občutljivi kraški ekosistem pa ogrožajo tudi številni prevozi naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi po sežanskih cestah in progah. To območje je namreč najbolj prometen koridor za take tovore med vzhodom in zahodom. Nevarnost seveda povečujemo tudi sami, saj so ceste in proge za tolikšen prevoz neprimerne, pomanjkljiv pa je tudi nadzor nad takšnimi tovori. Tako inšpektor ugotavlja, da na mejnih prehodih običajno nihče ne nadzoruje, ali so vozila z nevarnimi tovori vsaj pravilno označena. Na goriškem Krasu pa se v zadnjem času pojavlja še nova nevarnost v zvezi z nastajajočim kamnolomom Lokvi-ca, ki leži na območju črpališča kraš-kega vodovoda pri Brestovici. Uprav-Ijalec bo namreč na delovišču uporabljal tehnološko vodo iz močno onesnažene Vipave, ki bo lahko ogrozila brestoviško podtalnico. JANEZ ODAR MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi __ Piše: Pave! Stranj________________________ Še nezaceljene rane na nemško-poljski meji Politični premiki iz leta 1989 na evropskem Vzhodu so rodili velike sprostitve političnih sil. Poljaki, ki so bili med prvimi dejavniki tega širokega gibanja, žanjejo danes najbolj grenke sadove, zlasti zaradi pošpeš-ka, ki ga je dobilo ponovno združevanje obeh Nemčij. Na nemško-poljski meji se prebujajo stari strahovi, ne le za Poljake, ampak tudi za ostale Evropejce. Ti strahovi so bolj razumljivi, če si ogledamo na kratko polpreteklo poljsko zgodovino, s posebnim poudarkom na njeno nemško sosedstvo. Predvojna Poljska je bila sestavlje- na tem ozemlju (poznejše poljske države iz let 1922-39) živelo 26,8 milijonov prebivalcev, od katerih je 2,2 pripadalo nemški skupnosti. Po koncu prve svetovne vojne so se v tem delu severne Evrope zaradi nastanka nove poljske države, sprostili veliki premiki prebivalstva posameznih narodnosti, ki so se s premiki skušali prilagoditi novim mejam, ali izogniti napetostim, ki so pretresale območje do leta 1924. Tako je skoraj pol milijona Nemcev zapustilo vzhodna ozemlja in pribežalo v Nemčijo, sto tisoč Poljakov se je iz Belorusije zateklo na Poljsko, iz nemške smeri pa jih je prišlo nekaj manj. Bliže svojim narodnim ozemljem se je premaknilo še kakih 200.000 Letoncev, Estoncev in Litvancev, k temu pa je treba dodati še premik kakih 650.000 političnih beguncev, ki so zapustili sovjetsko Rusijo. Za Nemce na Poljskem je bil rezultat teh premikov, da je prvi povojni popis, leta 1921, zabeležil na poljskem ozemlju le še polovico predvojnih Nemcev, 1,058.9000 ali 3,9% vsega državnega prebivalstva, Po nemških ocenah je do leta 1927 zapustilo Poljsko 700.000 Nemcev. Drugi poljski popis iz leta 1931, ki je beležil narodnost po materinem jeziku je naštel le še 741.000 Nemcev (2,3% celotnega prebivalstva). Od teh je 615.000 pripadalo protestnaskim verskim skupnostim, 118.000 katoličanom in 7.000 židovski veri. Nemci niso tem popisom priznavali verodosojnosti. Pozneje so kot dokaz za to navedli dejstvo, da je iz vzhodnega dela Poljske, ki ga je leta 1939 zasedla Sovjetska zveza prešlo v Reich 135.000 deklariranih Nemcev, čeprav jih je poljski popis na istem območju naštel le 80.000. Na osnovi teh in podobnih primerov računajo danes nemški zgodovinarji, da je leta 1939 na Poljskem živelo najmanj 1,022.000 Nemcev. Druga svetovna vojna je globoko zaorala v to narodnostno zgradbo. Kmalu po zasedbi Poljske so nacisti na iz nekdanjih ruskih, avstro-ogrskih ter pruskih posesti. Pred I. sv. vojno je Baltsko morje VZHODNA PRUSIJA \ Poznan' Breat Varšava Lublin y . _ "GENERAL PRED PRVO SVETOVNO VOJNO MED RUSIJO, NEMČIJO IN AV8TR0-0GRSK0 ozemlju. Izredno narodnostno stanje je trajalo nekako do leta 1949, ko je zakon (30. maja) prepovedal narodnostno mržnjo (poleg verske, rasne, itd.) Po prvem poljskem popisu februarja 1946 je bilo ugotovljenih še 435.000 Nemcev, od katerih je bil predviden izgon za 212.000. Na te številke Nemci pripominjajo, da je med vojno umrlo najmanj 185.000 nekdanjih »poljskih« Nemcev (od teh 100.000 kot nemških vojakov), da je bilo več deset tisoč deportiranih v Sovjetsko zvezo, za povojno obnovo, od katerih se večina ni vrnila; a da bi kljub vsem tem izgubam, moralo biti število »rehabilitiranih« Nemcev veliko večje. Prvi nemški povojni popis, iz okrob-ta 1946 je, na vseh štirih zasedbenih conah naštel 528.000 Nemcev, ki so do leta 1939 živeli v predvojni Poljski. Od drugem popisu, leta 1950, jih je bilo 420.000 v Zahodni in 250.000 v Vzhodni Nemčiji poleg kakih 20.000 v raznih zbirnih taboriščih. Hladna vojna je medtem zamrznila vsako nadaljnjo iskanje trdnejših osnov za utrditev miru. Nova poljska država je dobila nove meje s precejšnjim ozemljem nekdanjega Reicha, a tudi z nerešenim nesporazumom o meji na rekah Oder-Neisse. Reki Neis-se sta namreč dve, in dopuščata dve različni razlagi o poteku meje. Sedanja odjuga je skupaj z otoplitvijo odkrila tudi stare napetosti. zreducirali predvojno državo na majhno upravno enoto, t. i. »Generalgou-vernement«, nekako neokolonistično tvorbo, v skladu z načrti nemškega »novega reda«, ki je videl v slovanskih narodih na Vzhodu le suženjsko delovno silo za svojo rast. Z medvojnim priseljevanjem Nemcev in uničevanjem Poljakov se je slika spet spremenila. Po nemških ocenah je sredi leta 1944 (predno so ruske ofenzive korenito spremenile razmere) na ozemlju predvojne Poljske, živelo 1,281.000 Nemcev, od katerih je bilo 379.500 označenih, kot »dvojezičnih«, ker so govorili tudi poljski jezik. Poleg teh, ki naj bi bili vsi avtohtoni Nemci, je živelo na istem prostoru še 350.000 Nemcev na novo priseljenih, v okviru nemške kolonizacijske politike. Po sovjetski ofenzivi 12. januarja 1945 se je slika spremenila v nekaj dneh. Evakuacija je uspela le Nemcem na zahodnem koncu nekdanje ooljske države, ostali so okusili nekaj tiste grenkobe in trpljenja, ki so jo orej doživljali brezpravni Poljaki in interniranci v taboriščih. Poljski Narodno-osvobodilni odbor 'e že 18. februarja 1945 izdal odlok o ^izključitvi sovražnih elementov iz ooljskega naroda«, ki je skupaj s sledečimi zakoni določal kateri Nemci tahko ostanejo, odnosno se lahko vr-rejo na svoje domove na poljskem predstavitve tretje liste obstaja sedaj v Spetru. Glede na vlogo, ki jo ima ta občina za nadaljnji razvoj Nadiških dolin in na osnovi preteklih izkušenj vlada v teh krajih med pripadniki slovenske manjšine zaradi tega dokajšnja zaskrbljenost. Sicer pa se tudi Krščanska demokracija skrbno pripravlja na te volitve. Na njenih listah bosta gotovo kandidirala dva Slovenca in sicer glavni urednik katoliškega 15-dnevnika DOM Giorgio Bancich (v Podbonescu) in urednik istega glasila Ezio Gosnach (v Sovodnjem). Po besedah slednjega je bila prav KD, ki ju je z vztrajnostjo privabila v svoje vrste in v katerih imata podporo samega predsednika Dežele Adriana Biasuttija in tudi poslanca Danila Bertolija, medtem ko konservativne sile znotraj KD ne gledajo z najbolj naklonjenim očesom na njuni kandidaturi. Govori se tudi, da bo na listi KD, in sicer v Srednjem, nastopil še en Slovenec in sicer Giam-paolo Gorjup. Popolnejša slika o stanju v Nadiških dcolinah bo vsekakor jasnejša že čez nekaj dni. ALEKSANDER SIRK Hudičev most v Čedadu Lista in MSI na »spomladanskem pohodu« Slovenščina znova buri duhove v svetoivanskem rajonskem svetu V odgovor svetovalcema Budinu in Bratini Deželni odbornik Antonini o združevanju ravnateljstev Slovenščina spet buri nacionalistične duhove v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Katinaro in Podjpnjer. Seje tega sosveta, ki mu predseduje slovenski socialist Zorko Spetič, potekajo ob skoraj redni prisotnosti uradnega občinskega prevajalca, tako da lahko izvoljeni zastopniki slovenske narodnosti brez večjih težav govorijo v slovenščini. V svetoivanskem rajonskem svetu sedi pet Slovencev, poleg Spetiča še komunisti Igor Canciani, Jagoda Kjuder in Rada Zergol ter zastopnik Slovenske skupnosti Edi Krapež. Kjudrova je že pred časom zbrala obširno dokumentacijo o pravicah Slovencev in o rabi slovenščine v krajevnih upravah, jo izročila predsedniku, ki jo je potem razmnožil vsem svetovalcem. Med gradivom sta bila tudi zaščitni osnutek ministra Maccanica in Londonska spomenica. Spetičeva poteza pa ni bila po godu listarjem in neofašistom. Načelnica LpT Udinova je pred pričetkom torkove rajonske seje izročila vsem svetovalcem kopijo pisma, ki ga je pred nekaj dnevi poslala predsedniku. V dokumentu grobo očita Spetiču vrsto nepravilnosti in tudi nezakonitosti v zvezi z rabo slovenščine v rajonskem svetu in v zvezi z gradivom Jagode Kjuder. Spetiču pa načelnica Liste očita tudi, da se obnaša kot »znani agitator« Samo Pahor. Torkova seja pa se je kljub temu redno začela. Do novega incidenta pa je prišlo, ko je med obravnavo enega izmed upravnih sklepov, ki so bili na dnevnem redu, prosil za besedo svetovalec SSk Krapež, ki je svoj poseg -kot običajno - začel in nadaljeval v slovenščini. Že ob prvih Krapeževih besedah so predstavniki Liste za Trst in MSI začeli glasno protestirati, kričati in celo udarjati po mizi. Prišlo je do prerekanja, do posega komunista Cancianija, ki je zahteval od predsednika, da vzpostavi red, nakar je prišlo do prekinitve zasedanja in do seje načelnikov skupin. Predstavnik MSI je na seji načelnikov znova zahteval odstranitev prevajalke, njegova zahteva pa ni prodrla, tako da so se načelniki končno sporazumeli, da se bo seja rajonskega sveta redno nadaljevala, brez motenja in brez nadaljnjih prekinitev. Dogodki pa so se odvijali popolnoma drugače v naelektrenem in napetem vzdušju. Vlogo protagonistk sta tokrat igrali svetovalki Zottijeva (LpT) in Cecchinijeva (PSI). Prva je vztrajala, naj se prekine razprava »dokler ne bodo pristojna telesa enkrat za vselej rešila vprašanje rabe slovenščine v rajonskih svetih«, predstavnica PSI pa je prišla na dan s čudnimi in obenem protislovnimi stališči, s provokativnim predlogom, »da bi morali vse uradne akte rajonskega sveta prevesti v slovenščino«. Predstavništvo LpT in MSI je glasno vztrajalo pri zahtevi po prekinitvi seje, komunisti so bili proti, predsednik pa je glede na napeto situacijo zelo težko vzdrževal red. Končno so demokristjani in še nekateri drugi svetovalci zapustili sejo, tako da je v dvorani zmanjkalo legalno število sve-vovalcev. Ob tem je treba povedati, da je doslej v svetoivanskem rajonskem svetu veljal neke vrste politični dogovor, da se svetovalcem slovenske narodnosti jamči pravica do rabe materinščine. Sedaj pa se je očitno začela »spomladanska ofenziva« nacionalistov. Deželni odbornik za šolstvo Antonini je predvčerajšnjim odgovoril na svetovalsko vprašanje, ki sta ga predsedniku deželnega odbora postavila septembra lani svetovalca KPI Miloš Budin in Ivan Bratina v zvezi z nameravano združitvijo ravnateljstev nekaterih slovenskih nižjih šol. Zato, da bolje razumemo Antoninijev odgovor, verjetno ne bo odveč, če na kratko obnovimo interpelacijo svetovalcev. V vprašanju sta se svetovalca sklicevala na vest, da je šolski skrbnik v Trstu sklenil, da ne bo obnovil imenovanj za poverjene ravnatelje na nižjih srednjih šolah Gruden v Nabrežini, Kosovel na Opčinah in Gregorčič v Dolini, kar bi dejansko bil prvi korak za združitev s šolami Erjavec v Rojanu, Cankar pri Sv. Jakobu in Ciril-Metod pri Sv. Ivanu. Ob ugotovitvi, da se je šolski skrbnik pri tem skliceval na dekret z 10. junija 1989 št. 249, ki je določal, da se ne obnovijo imenovanja poverjenih ravnateljev na šolah, ki imajo manj kot dvanajst razredov, sta Budin in Bratina poudarila, da zgolj številčni kriteriji niso uporabni kot parameter za šolsko ureditev neke manjšine, ker ogroža funkcionalnost tega sistema ter v nekaterih primerih in krajih lahko privede celo do njegovega izničenja. Taki kriteriji pa so v nasprotju tudi z direktivami ministrstva za šolstvo, ki priporočajo, da je treba upoštevati družbene in gospodarske razmere nekega teritorija, da ga ne bi obubožali z vidika javne vz- goje in izobraževanja. Svetovalca sta nadalje spraševala predsednika odbora, ali ne misli poseči pri pristojnih organih, da bi preklicali omenjene sklepe, in poudarila, da bi morali vse-kakor vsak sklep o slovenski šoli sprejeti sporazumno in s pristankom neposredno zainteresirane skupnosti. Odgovor odbornika je precej lapi- . daren, še posebno če upoštevamo, da je prišelsedem mesecev po interpelaciji. Verjetno je tej skrčeni obliki bot-, rovalo dejstvo, ki ga sam odbornik ugotavlja v sklepnem delu odgovora, češ da je zadeva preživela, saj zakon z ! dne 27. januarja 1989 št. 417 ni osvojil teh omejevalnih določil dekreta št. 249/89. Za slovenske šole je vsekakor t pomembno odbornikovo sporočilo, da je tržaški šolski skrbnik nemudoma seznanil pristojno deželno šolsko nad-zorništvo s seznamom nekritih ravnateljskih mest na slovenskih nižjih srednjih šolah in to z namenom, da bi razpisali ustrezne natečaje. O siceršnjem ravnanju šolskega skrbnika pa je deželni odbor mnenja, da je bilo povsem pravilno in legitimno, saj se je skrbnik držal takrat veljavnega dekreta, ki je pač predvideval, da se ne obnovijo imenovanja poverjenih ravnateljev na šolah z manj kot 12 razredi. Edina izjema je veljala v primerih, da je določen tip šole edini v pokrajini. Tega pa za slovenske nižje srednje šole ni mogoče trditi, je ugotovil odbornik, saj jih je v pokrajini sedem. Brošura univerzitetnega odbora o miru, etničnosti in razvoju »Mir, etničnost, razvoj« je naslov drobne, a zanimive brošure, ki je te dni izšla na pobudo Univerzitetnega odbora za mir. Brošura vsebuje poročili, ki sta ju na seminarju na podobno temo (priredil ga je omenjeni odbor) imela profesor sociologije razvoja na Univerzi v Bologni in član raziskovalnega središča Uni-versita per la pace Alberto Tarozzi ter profesor sociologije na Univerzi v Trstu ter ravnatelj SLORI Darko Bratina. Prvi obravnava vprašanje raziskav o miru (peace research) in razmerje med Severom in Jugom z ozirom na krizo razvojnih modelov, drugi pa analizira vprašanje preporoda etnične identitete v postindustrijskih družbah. Brošuro je mogoče kupiti v uradu centra za mir in razvoj CEPAŠ pri ACLI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 4/1) in stane 4 tisoč lir. Razstavo bodo odprli danes Pavel Petričič razstavlja v Galeriji Tržaške knjigarne Helena Bizjak predavala v SK o alternativni medicini V Galeriji Tržaške knjigarne bodo danes ob 18. uri odprli prvo veliko tržaško razstavo slovenskega benečan-skega slikarja Pavla Petričiča, ki je v slovenski javnosti znan tudi po svojem kulturno-družbenem udejstvovanju (med drugim je avtor knjige "Per un pugno di terra slava", ki je pred nedavnim izšla pri ZTT). Tokrat pa se bo Petričič predstavil s svojo "osnovno" dejavnostjo. Petričič je namreč diplomiral na liceju za umetnost v Milanu. Na raznih šolah je poučeval likovno vzgojo in je za svoje pedagoško delo prejel tudi številna priznanja, med katera sodi miljska nagrada Giordano Pacor. Sodeloval je tudi s skupino Cooperazione educativa. Svojo umetniško ustvarjalnost - ukvarja se z grafiko in s slikarstvom -pa je predstavil na raznih razstavah, zlasti na skupinskih razstavah umetnikov Beneške Slovenije. V Trstu bo Petričič predstavil serijo grafik (v različnih tehnikah) in slik (v olju, a prav tako v različnih tehnikah) iz zadnjih petih let na temo tihožitja in pokrajine. Tako bo predstavil široko paleto svojega ustvarjanja, ki pogosto temelji na raziskovanju in preizkušanju likovnih tehnik in govoric. Petričičeva dela, ki zelo pogosto nosijo naslov Scherzo, upodabljajo v glavnem tihožitja in pokrajine, predmet slikanja pa je skoraj nepomemben (pa čeprav pripoveduje tudi o ekološki občutljivosti). Petričičeva dela, kot je v katalogu zapisala Barbara Gruden, nudijo namreč predvsem različne načine gledanja realnosti, in sicer gledanja v najpristnej-šem pomenu besede, to je dejanja, s katerim se človek sooča s stvarnostjo. Ti različni načini gledanja stvarnosti pa so nam povrnjeni z različnimi upodobitvami gledanega, tako da se stvarnost uteleša z zelo raznolikimi likovnimi pristopi, od geometrijske zgoščenosti "optical" grafike do slikarske uglajenosti skoraj tradicionalnega tihožitja, od živčnega znaka jedkanic do burne in čutne interpretacije zgoščenih barv. Na sliki jedkanica iz leta 1989. V Slovenskem klubu je bilo v torek zvečer na sporedu zanimivo predavanje, ki je poslušalce prisililo k temu, da so vsaj za nekaj trenutkov nekoliko globlje pogledali vase. Govorila je prof. Helena Bizjak iz Ljubljane, izvedenka na področju alternativne medicine, tema srečanja pa je bila mentalna dinamika. Bizjakova je z umirjenim in pomirjujočim glasom razložila poslušalcem, da je človekovo zdravje oziroma dobro počutje tesno povezano z njegovim mišljenjem. Moč naše misli je izredna, lahko je bolj razdiralna od atomske bombe. Vzhodni človek dela veliko napako, ko ločuje duh od telesa. Popolnost našega zdravja pa je odvisna od harmoničnega delovanja vseh naših teles — fizičnega, energetskega, čustvenega, miselnega in duhovnega. Bolezen ni nikoli samo fizična, ampak ima svoj izvor v našem negativnem mišljenju, v našem kritičnem odnosu do sebe in okolice. Naša okolica je polna nevidnih negativnih misli, ki jih nevede vsrkamo vase, je razložila predavateljica. Zato je za človeka bistveno, da si ustvari dobre mentalne slike. S tem bo prispeval k lastnemu dobremu počutju, obenem pa bo pomagal "očistiti" svet; tudi pozitivno mišljenje torej sodi v ekologij jo. Če bi vsi ljudje pozitivno mislili, oi na svetu ne bilo bolezni, vojn, trpljenja... Teorije, ki jih je na torkovem večeru razlagala Bizjakova sicer niso nove, saj so do teh zaključkov prišli že stari narodi, kot so bili Kitajci, Indijci ali Egipčani. Kitajci So to svoje izročilo ohranili do danes; dokaz za to je njihovo tradicionalno zdravilstvo (npr. akupunktura). S pozitivnim mišljenjem človek lahko uresniči vse svoje želje. Človek lahko to doseže le, če trdno verjame v to, kar dela in če resnično želi in pričakuje, da se bo neka stvar zgodila. Naše želje se nam navadno ne uresničijo, ker so naše misli neurejene; skačemo iz predmeta na predmet, pozabljamo na svoje želje, ne znamo prav povezovati stvari in dogodkov. Za dobro usmerjeno misel pa je potrebna prav usmerjena pozornost. Treba se je torej znati koncentrirati, če hočemo doseči zaželene učinke. Človek si mora vzeti nekaj časa zase, se poglobiti vase in se potruditi, da postavi svoje misli na raven pozitivnosti. Naši mož-ani morajo postati kot računalnik, za aterega sestavljamo zaželeni program. To nam bo seveda bolje uspelo pod strokovnim vodstvom. Prof. Bizjak je ob koncu predavanja povabila vse prisotne na svoj intenzivni tečaj mentalne dinamike, ki bo potekal na sedežu kulturnega društva "A. Sirk" v Križu. Tečaj bo trajal dva vikenda po šest ur dnevno: 21. in 22. aprila ter 5. in 6. maja. (hj), Legende in običaji v Bridarjevi hiši v Devinu Od 12. do konca aprila bo v Bridarjevi hiši v Devinu na ogled razstava o velikonočnih običajih v naših krajih. Prireja jo Devinsko kulturno združenje, ki poziva vse domačine, naj na sedež društva v Devinu štev. 61/F do nedelje, 8. aprila, prinesejo vse gradivo, ki se nanaša na velikonočne običaje. Organizatorji želijo razstaviti lepo pobarvana ali okrašena velikonočna jajca, razglednice in voščilnice, stare dragocene predmete, ki so vezani na ta praznik, knjige o velikonočnih običajih in obredih, stare knjige, recepte o tradicionalnih slaščicah ali o velikonočnih kosilih, razne zapise o običajih in pripovedih na to temo. V teh dneh pa je v devinski Bridarjevi hiši na ogled razstava »Devin pripoveduje - zgodovina in legenda«, ki jo je priredil Krajevni sosvet Devin devinsko-na-brežinske občine. Razstava bo odprta do 10. aprila, in sicer ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Pogovor s predsednikom rajonskega sveta za Kolonjo in Skorkljo Baxo Prebivalci Ferlugov za premestitev anten proti Drašci Afero o radijskih in televizijskih antenah in pretvornikih pri Frlugih, ki že več let buri duhove, je v zadnjih tednih "popestrilo" novo dejstvo, ki je grenko presenetilo vse, ki se že več let borijo proti antenam. Tik ob pretvorniku RAI (na območju, ki je urbanistično namenjeno tehnološkim napravam) je ministrstvo za pošte in telekomunikacije dalo postaviti nov pretvornik in na ta način še bolj zakompliciralo itak zapleteno situacijo. Ob tem novem zapletu smo se obrnili na predsednika rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo Pietra Baxo, ki nas je med drugim zaprosil, da objavimo njegova stališča o celotni aferi, od ljudskega posvetovanja (ki ga je rajonski svet priredil zadnji teden februarja) naprej, češ da je bilo poročanje Primorskega dnevnika (21. 2. 1990) nekorektno in pristransko. Zato sva dolg in polemičen pogovor začela prav s-posvetovanjem, katerega rezultati še niso uradni. »Neuradno pa vam lahko povem,« je dejal Baxa, »da se ga je udeležilo skoraj sto oseb, vabil pa smo poslali okrog 350. Nekaj vabil smo poslali tudi prebivalcem, ki niso direktno s Frlugov, a to iz praktičnega razloga. Frlugi namreč uradno niso vas, tako da ni bilo mogoče ugo- toviti, kdo stanuje pri Frlugih. Zato smo v seznam vključili tudi nekaj bližnjih ulic, ki pa so slabo naseljene. Zato odločno zavračam obtožbo, da sem želel izkriviti rezultate posvetovanja. Če so nekateri prejeli vabilo z zamudo, ni moja krivda. Sto glasovalcev je vsekakor dober rezultat, saj Frlugi štejejo okrog 250 oseb. Rezultat je dober zlasti, če upoštevamo, da so mi nekateri prebivalci nekaj dni pred posvetovanjem zabičali, naj ga ukinemo. Ko je bilo posvetovanje v teku, pa so se premislili in preko svojega odvetnika Giadrossija zaprosili rajonski svet, naj ga podaljša in naj žaro prenese celo k Frlugom. Rajonski svet je predlog zavrnil. Presenetljivo pa je, da je bil rezultat homogen. Velika večina se je namreč izrekla za to, da je treba antene spraviti ne samo s Frlugov, pač pa celo z območja za tehnološke naprave, in sicer v smeri proti Drašci.« Vpr.: »Prebivalci pa so pogrešali tudi vprašalne pole v slovenščini, ki naj bi jih med drugim zahtevala svetovalska skupina KPI. Zakaj niste poskrbeli slovenskih pol?« Baxa: »Med sejo rajonskega sveta skupina KPI ni nikoli formalno predstavila take prošnje, pa čeprav smo b posvetovanju začeli razpravljati v rajonskem svetu že jeseni lani. Nekaj dni pred začetkom posvetovanja me je telefonsko poiskala svetovalka Bruna Zorzini Spetič, ki me je vprašala, ali je bilo mogoče pripraviti tudi slovenske vprašalne pole. Predlagal sem ji, da bi pripravili tudi slovenske pole in jih med posvetovanjem izročili tistim, ki bi vprašali zanje. Skušal sem torej poizvedeti na Občini, ali bi bilo tako ravnanje zakonito. Izkazalo pa se je, da je tehnično nemogoče.« Vpr.: »Kaj pa menite o dejstvu, da je Občina šele letos naročila študijo, da ugotovi alternativne kraje, kamor bi lahko postavili antene?« Baxa: »Mislim, da je Občina s to študijo zelo zamudila. O brezbrižnosti občinske uprave priča tudi intervju, ki je bil v četrtek objavljen v tedniku Meridiane in v katerem je župan Ric-hetti dejal, da sploh nič ne ve o novem pretvorniku ministrstva. Jaz pa sem že 5. marca poslal županu in odborniku za urbanistiko Cecchiniju telegram, s katerim sem ju obveščal o novem pretvorniku.« Vpr.: »Kaj pa pričakujete od študije? Ali je tudi rajonski svet, tako kot prebivalci mnenja, da je treba ante- ne premakniti z območja za tehnološke naprave?« Baxa: »O tem v rajonskem svetu nismo razpravljali. Glede na številne raziskave, ki smo jih preučili v rajon-skem svetu, pa mislim, da bi bilo dovolj, če bi televizijske antene premestili na območje za tehnološke naprave, radijske pa drugam. Tako bi bilo vprašanje z zdravstvenega vidika rešeno. Prav v zvezi z alternativnimi namestitvami anten pa bi rad nekaj dodal. Vi ste takrat zapisali, da so prebivale1 Frlugov izrazili mnenje, da bi ar'/cne lahko premestili na območje —1 tehnološke naprave ob nosil’-* steber RAI. kar sploh ne drži. 1116 čmdi in me preseneča, da r^ce od prebivalcev, zlasti pa nji*^ odvetnik, ni reagiral na to nap'1*0- Pole9 te9a Pa me ie brani«1 članka zelo motilo ločevanj® rr>ed italijanskimi in slovenskimi prebivalci. Zame je to ena sama skupnost, ne glede na to, če so prebivalci slovenskega ali italijanskega jezika. Skupnost, ki me je v nekem smislu razočarala. Po dvanajstih letih, kar se ukvarjam s problemom anten, mi ’ ne zaupajo. Pred kratkim so me prosi' li, naj jim izročim nek dokument, katerem naj bi razpravljali na nek seji. Niso pa mi želeli povedati, kje n kako se bodo sestali.« (B. G.) Danes na šolah volijo člane deželne komisije Danes bodo na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj volitve v deželno komisijo za vprašanja slovenskih šol, ki jo predvideva člen 9 zakona št. 932 z 22. 2. 1973. Komisija ima posvetovalni značaj in je naš edini izvoljeni šolski organ. Po osmem členu dekreta št. 1 z dne 14. 1. 1975 morajo Pokrajine in pokrajinski šolski sveti vprašati za mnenje komisije v vseh primerih, ko sprejemajo odločitve glede vprašanj, ki zajemajo tudi slovenske šole. V primerih, da so njihove odločitve v nasprotju z mnenjem, ki ga je izrazila ta komisija, morajo svoja stališča podrobno utemeljiti. Komisiji, v katero so izvoljeni po en član učnega in vodstvenega osebja slovenskih šol vseh stopenj ter en inšpektor, predseduje deželni šolski skrbnik. Zadnje volitve so potekale leta 1986, čeprav notranji pravilnik določa, da se ponovijo vsaki dve leti. Glede na to, da imajo slovenske šole mnogo perečih problemov in da bi se delovanje komisije lahko pospešilo, Sindikat slovenske šole poziva vse šolnike, naj se volitev polnoštevilno udeležijo. Kandidati, ki jih sindikat predlaga, so naslednji: za učitelje Mario Adamič in Stanka Sosič, za didaktične ravnatelje: Mirka Braini, za Profesorje srednjih šol: Iva Bone in Vanda Husu, za ravnatelje srednjih šol: Aldo Štefančič, za profesorje višjih srednjih šol: Samo Pahor in Ana Volpi, za ravnatelje višjih srednjih šol: Majda Corsi. Richettijeve izjave ob predstavitvi proračuna Tržaški občinski odbor podpira vladni osnutek o zaščitnem zakonu Tržaški občinski odbor je mnenja, da predstavlja prisotnost slovenske manjšine obogatitev za tukajšnjo družbeno in kulturno stvarnost. Zaščitni predlog ministra Maccanica pomeni v tem sklopu korak naprej na poti uravnovešene ter organske zaščite naše manjšine, čeprav bo treba poglobiti oziroma še preveriti pravno utemeljitev nekaterih predlogov o rabi slovenščine v nekaterih občinah tržaške in goriške pokrajine ter v nekaterih rajonih tržaške in goriške občine. Tako je župan Richetti na sinočnji predstavitvi proračuna v občinskem svetu precej megleno povedal, kaj misli o manjšinski problematiki in predvsem o zaščitnem predlogu An-dreottijeve vlade. Uprava torej, kot je precej janso razvidno iz županove izjave, podpira Maccanicov predlog, precej dvoumno pa je Richettijevo stališče glede vprašanja rabe slovenščine v izvoljenih telesih. Tukaj ni jasno, če je treba poglobitev tega vprašanja, o kateri govori župan, tolmačiti omejevalno ali pa kot kritiko ministrom, da hoče Slovencem nuditi premalo. Če sodimo po stališčih krščanske demokracije lahko vsekakor sklepamo, da je župan zadovoljen z vsebino vladnega zaščitnega predloga, ki predvideva glede rabe slovenščine manj od tega, kar že danes uživamo. Maccanico predlaga na Tržaškem enakopravno rabo slovenščine le v okoliških občinah ter v obeh kraških rajonih, v Miljah ter v drugih rajonskih sosvetih tržaške občine pa bi bila slovenščina v bistvu prepovedana. Če izvzamemo manjšinsko vprašanje pa je treba povedati, da je imel Richetti sinoči precej odprto in v nekaterih aspektih tudi pogumno proračunsko poročilo, odprto v bodočnost in tudi v novo vlogo mesta v novi Evropi. Človek pri tem res ne vidi, kako bi se v to precej perspektivno gledanje vključila Lista za Trst, ki hoče za vsako ceno v večinsko koalicijo. Richetti je v poročilu pokazal precejšnji optimizem glede vloge Trsta, pri čemer pa je priznal, da se bo morala tudi občinska uprava prilagoditi novim razmeram in predvsem novim potrebam širše skupnosti. Občani si želijo predvsem učinkovitih javnih servisov, zunanja pomoč je potrebna, energije za preporod, pa bo moral Trst poiskati predvsem v lastni sredini. To je tudi bistveno sporočilo županovega posega, ta cilj pa ne bo zlahka dosegljiv, tudi zato, ker je občinska uprava prevečkrat predmet strankarskih in oblastniških spletk, ki močno omejujejo njen razvoj. Zanimivo je, da je župan pokazal veliko zanimanje za politično filozofijo zunanjega ministra De Michelisa, ki si veliko obeta od sodelovanja med Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Obstaja namreč konkretna nevarnost, da bi razvita gospodarska območja severne Italije preskočila Trst in se direktno vključila v Sodelovanje z vzhodno Evropo. Tega pa si Trst res ne more privoščiti. O teh in o podobnih vprašanjih bomo gotovo kaj več slišali med proračunsko debato, (st) Sporazum o novi zaposlitvi za uslužbence podjetja IRET Na razširjenem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki deželnega odbora, združenj industrijcev in obrtnikov, deželnega urada za delo, sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL in podjetja IRET, so podpisali sporazum o delovni mobilnosti 125 uslužbencev tega podjetja, ki še tvorijo odvečno delovno silo (osem so jih namreč že zaposlili v drugih podjetjih). V skladu z dogovorom bodo na zagotovilo združenja industrijcev 60 delavcev še v tem letu zaposlili v tovarnah tekstilnega, elektronskega in elektromehanskega sektorja. Združenje malih industrijcev se je obvezalo, da bo prav tako v tem letu zaposlilo 14-18 delavcev, od katerih 5-7 v najkrajšem času. Po posredovanju obrtnikov bodo zaposlili dva bivša uslužbenca IRET, medtem ko bodo še nadaljnjih osem zaposlili v raznih tovarnah. Na sestanku sta deželna odbornika Saro in Cruder zagotovila, da se bosta na raznih ravneh zavzela za podjetje IRET in njegove uslužbence. Vodstvo SDZPI na obisku pri Tombesiju Predsednik Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Lucijan Volk in ravnateljica Tamara Blažina-Simoneta sta včeraj obiskala predsednika Tržaške trgovinske zbornice inž. Giorgia Tombesija. V prijaznem pogovoru, pri katerem je sodeloval zbornični generalni tajnik dr. Mario Zerbinato, sta voditelja naše vzgojne ustanove opisala njeno delovanje in probleme, ki se postavljajo pri organizaciji in vodenju nekaj desetin tečajev, ki segajo od kmetijstva prek obrtništva in trgovine do informatike. Posebej so na uradnem sestanku obravnavali vprašanja, ki zadevajo prireditev strokovnih tečajev za kamnoseke, ki jih SDZPI vodi že nekaj let in za katere je Trgovinska zbornica že doslej pokazala posebno zanimanje. Inž. Tombesi je s tem v zvezi izrazil pripravljenost Trgovinske zbornice, da ustrezno podpira izvajanje teh tečajev tudi s štipendijami za učence in s prispevki za opremo delavnice. Pogovor je zadeval tudi vprašanje ureditve ustreznih didaktičnih prostorov za delovanje zavoda, na koncu pa so voditelji SDZPI in Trgovinske zbornice soglašali o koristnosti nadaljnjega sodelovanja, tudi glede na pripravo novih profesionalnih profilov v vidu perspektiv, ki se odpirajo našim krajem z razvojem odnosov z evropskimi vzhodnimi državami. (1. v.) Zaradi nove zakonodaje pokrajinski odbor INPS odstopil Med križarjenjem do grške obale Avtonomija pokrajinskih uradov INPS pogoj za večjo storilnost zavoda Zaradi novega zakona iz leta 1989, ki poverja pokrajin-s^itn in deželnim organom Vsedržavnega zavoda za social-n° skrbstvo INPS nove in nekoliko drugačne naloge ter mnkcije, se je tržaški pokrajinski odbor razpustil trinajst hiesecev. pred naravnim iztekom svojega mandata (ki bi zapadel julija 1991). Odhajajoči predsednik odbora Bruno Degrassi je včeraj (in sicer dva dni pred izvolitvijo novega °dbora) na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci (prisotni so bili skoraj vsi člani starega odbora) orisal delo, ki ga je 0e največjih pevk v zgodovini jazz 9lasbe - temnopolte Sarah Vaughan. N mučni bolezni (imela je raka na Pljučih) je umrla v torek popoldne v svoji vili v San Fernandu Valley (južna Kalifornija), kamor se je zatekla, ko so ji zdravniki povedali, da zanjo ni več nobenega upanja. Rodite se je 27. marca 1924 v Newarku (New Jersey), oče ji je bil mizar, utati je pela v cerkvenem zboru, v katerem je še kot otrok začela peti tedi mala Sarah. Šele kasneje se je tetila študija petja in klavirja. Komaj 16-letno Sarah je odkrila slavna Ella Fitzgerald. Dekle je podpisalo prvo pogodbo in se čez noč Znašlo v svetu poklicnih pevcev. Nastopala je z ansamblom Earla Fathe" Hinesa, kasneje, v svoji dol-9> in briljantni karieri, je sodelovala z najznamenitejšimi jazz glasbeniki, kot je bil, recimo, Duke Ellington. Že tedaj je dekle razpolagalo z ne-°bičajnim glasovnim obsegom, saj je tehko prehajala z nizkih, skoraj •boških tonov do visokega falzeta. Glas je uporabljala, kot da bi bil glasbilo. Pred štirimi leti se je v nekem intervjuju pošalila: »Pravijo, da zmore moj glas štiri oktave, mislim, da pretiravajo, recimo - tri.« S svojim izjemnim kontraltom, ki je z leti in zaradi cigaret postal nekoliko hripav, je podala enkratne interpretacije skladb Georgesa Gershwina, ki je bil njen najljubši avtor. Zelo rada je improvizirala in zato so bile njene interpretacije resnično enkratne, nikoli ni nobene pesmi zapela dvakrat enako. »Petje je bilo zanjo izziv, pustolovščina, besede jo niso zanimale,« zna povedati pianist Bob James, ki jo je spremljal vrsto let. Odklanjala je oznako jazz pevke: »Take specializacije ni. Ne vem, kakšna je glasba, ki jo pojem, ne ljubim kategorij. Jaz samo pojem, ko le morem, pojem.« Med najbolj znane motive, ki jih je posnela, spada Jt's magic (preko dva milijona prodanih plošč), sicer zapušča kopico izrednih posnetkov, predvsem s koncertov v živo. Kolikokrat se nam je že zgpdilo, da so nas otroci s svojim početjem spravili s tira! V situaciji velikega zunanjega pritiska, ker smo imeli, denimo, čez četrt ure zmenek pri zdravniku (otroci pa so se nerazumljivo počasi in mencajoče odpravljali, ali pa so trmasto odklanjali najboljši - in najdražji - kos mesa), oče pa je bil še od prej nataknjen zaradi pripetljajev v službi, so nam odpovedali živci: začeli smo ali brez slehernega zadržanja hruliti otroka ali pa smo mu celo priselili klofuto, čeprav smo v svojem srcu že neštetokrat sklenili, da ne bomo po nepotrebnem nasilni. Dan je nato minil v slabem počutju, z občutkom krivde zaradi načina, s katerim smo reagirali, kajti odnosi so bili vsaj za tisti dan skaljeni. Pred kratkim umrli otroški psiholog Bruno Bettelheim meni v svoji knjigi Življenje za otroke takole: »Čim globlje ljubimo, tem bolj ranljiva so naša čustva in tem bolj hitro lahko izgubimo potrpljenje in razumevanje. Ko bi mi sami bili do svojih otrok ravnodušnejši, bi nas oni ne mogli s tako lahkoto vreči s tira.« Zdravilo za take situacije, v katere nas vodijo trenutni konflikti, bi lahko bilo, da skušamo pripeljati svoje otroke do pameti s tem, da uporabimo svojo sposobnost odraslih gledati bolj na široko, ob upoštevanju spremnih dejavnikov, na nastalo situacijo. Včasih je lahko zdravilo, če zberemo potrebni pogum, da postanemo popustljivejši, ko nas ob skrajno napeti situaciji zapušča potrpljenje. V družbi, v kateri smo odraščali in v kateri živimo, smo navajeni pričakovati tako popustljivost največkrat predvsem od mater. Mati, je tista, ki popušča, ona vse zglajuje, kakor da bi bilo to za očeta pretežko ali celo za njegovo zunanjo podobo nesprejemljivo in neprimerno. Na miinchenskem Zavodu za mladostnike se poklicno ukvarja s takimi problemi dr. Gerlinde Seldenspinner, ki si je morala tudi osebno odgovoriti na ta vprašanja kot mati treh otrok. Kot sama poudarja, je morala večkrat z občutkom slabe vesti deliti klofute v podobnih konfliktnih situacijah z otroki, kakršno smo opisali na začetku tega članka. Ta občutek krivde ali slabe vesti pa pripisuje dr. Seldenspin-nerjeva različnim dejavnikom. Po njenem mnenju je tak dejavnik tudi slabo naravnana specifična vzgoja. Še vedno namreč vzgajamo deklice tako, da jih prepričujemo, kako morajo biti potrpežljive, skratka take, ki raje odnehajo, kakor da bi se s svojim mnenjem in nastopom uveljavile. Podobno napačno učinkuje pojem idealne matere. Tudi sedaj, ko je vedno več žensk, ki imajo svoj poklic ob delu v družini, se v glavah moških še vedno riše idealna slika matere, ki se vseh 24 ur žrtvuje za svoje drage. Pa še nekaj zelo vpliva na naš odnos do lastnih otrok. Nekoč so morale matere porabiti predvsem veliko energije za to, da so svoje otroke preživljale. Primaren je bil torej boj za obstanek. Šele sedaj imamo več časa za njihovo vzgojo. Naše none si niso belile glave, kako bodo z otroki vzgojno ravnale, morali so delati po ukazih in konec! Za vse ostalo ni bilo časa. Podobno je tudi s številom otrok. Pri številnih družinah, kakršne so bile nekoč, ni bilo za posameznika veliko časa na razpolago. Šele sedaj nas njihova maloštevilnost navaja, da vsakemu posameznemu otroku namenimo več časa in da si morda delamo vse preveč skrbi z njim. Ob upoštevanju vseh teh sprememb in drugačnih pogledov bi morda morali poiskati kompromisno rešitev pri vzgoji svojih otrok. Prav gotovo je razumljivo in pravilno, da jemljemo potrebe svojih otrok danes resno. Do problemov lahko pride le v primeru, če bodo z obveznostmi preobremenjene matere doživljale pritisk. Ker pa se zaradi vzgoje, ki so jo bile deležne, čutijo kot matere odgovorne prav za vse, kar se v družini dogaja, je doživljanje pritiskov vseh sort prav običajna zadeva. Kako naj bo torej mati, dobra mati, čeprav se odreka vlogi žrtve? Morda o tem prihodnjič. Večer diapozitivov iz Peruja Konec prejšnjega tedna je Sklad Mitje Cuka organiziral v Prosvetnem domu na Opčinah večer diapozitivov. Zvonko Vidau je prikazoval podobe s svoje enomesečne poti po Peruju. Pod naslovom Peru - dežela nasprotij se je zvrstil niz zanimivih, toplo človeških, ponekod osebno obarvanih vtisov iz te preizkušene južnoameriške dežele. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Zadovoljni obrazi gledalcev ter izrazi odobravanja ob slovesu, so bili živ dokaz, da je bil prikaz Peruja vreden ogleda. V kratkem bomo večer ponovili še v kaki drugi dvorani. Gavras o nacističnih krvnikih Po uspehu na berlinskem festivalu (ko si je delil zlatega medveda s češkos-tevaškim filmom Škrjanci na nitki Jirija Manzla) se bo v velikonočnem tednu P°javil v Italiji film Musič Box grškega režiserja s »francoskim kulturnim porek-°tri« Coste Gavrasa. Film pripoveduje o uspešni ameriški odvetnici, ki brani lastnega očeta pred obtožbo, da je v vojnem času zakrivil nemalo zločinov proti Ciganom in Židom. Napetost raste ob procesu, ko je odvetnica razdvojena med dolžnostjo branilke ‘n dvomom, da je oče res bil krvnik. Med sodno razpravo gledalec izve za Zgodbo starejšega Madžara Michaela Lazla, ki je po vojni pobegnil v ZDA in •arn živel življenje zglednega državljanja. Po ženini smrti je, denimo, sam skrbel za sina in hčerko, ki je postala briljantna odvetnica. Le izredno malo filmov je doslej obravnavalo vojne zločince, ki so pribežali n Ameriko, kjer so živeli kot »mirni sosedje«, kot jih je označil zgodovinar Alan ^Van jr., odlični družinski očetje in pošteni delavci. Po zanesljivih podatkih je v Ahieriki našlo zatočišče približno 10 tisoč nacistov ali simpatizerjev, ki so postali utenkovit notranji ščit proti komunizmu. Kot je sam Gavras povedal, želi njegov film »o spominu in za spomin« Predvsem odkriti, kdo se v resnici skriva pod obrazom človeka, ki ga ljubimo. Za jogo očeta je režiser izbral nemškega gledališkega igralca Armina Miillerja ^telila, vlogo hčerke pa je poveril Jessici Lange. RAI 1 7-00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti - Fuga dall Est 10.30 Jutranji'dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Gran premio -,. pausa Caffe '13 Kviz: II gioco piii bello del mondo (vodi Gabri-ella Carlucci) Aktualno: Primissima Italijanska kronika Variete: Occhio al bi-glietto Mladinska oddaja: Big! Iz parlamenta in vesti Aktualno: Italia ore 6 Kviz: Lascia o raddop-pia? Almanah in dnevnik Variete: Gran Premio Potovanje z Enzom Bia-gijem: Sosednje dežele -Vzhod, svet, ki se spreminja - Nemčija: vsi Nemci n Gala večer: Stramilano ■10 Dnevnik in vreme b'20 Danes v parlamentu •25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 15.00 j5.30 16.00 16.10 7.55 16.05 18.40 19.40 oS'30 72.3o 73.35 cr CANALE5 7.10 Nanizanke: La grande vallata - La grande rapi-na, 8.00 Una famiglia americana - Un dono prezioso, 9.00 Love Boat -La moglie del direttore, . 10.001 Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro te.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 7 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 2rw (vodi Marco Columbro) •25 Variete: Striscia la noti- 70.35 Kviz:Telemike 3-05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0- 55 Variete: Striscia la noti- zia (pon.) 1.05 Filmske novosti 1- 10 Nanizanka: Lou Grant - Leffetto boomerang ^ RAI 2________________ 7.00 Variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarec: Anato-mia di un restauro 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno d 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.50 TV igra: Tutti per uno 15.20 TV film: Ballando sulle nuvole (sent., VB) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe, nato (18.15) šport 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nadaljevanka: Aguile (r. Nini Salerno, 4. del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Ritira il premio... 22.50 Aktualno: 1990 Mode 23.40 Knjige: Casablanca 23.45 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: La selva dei dan-nati (dram., Fr.-Meh. 1958, r. Luis Bunuel, i. Charles Vanel) RAI 3 | 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - La Bajo, Tolti dalla strada 13.00 Sodobna vrtna arhitektura in scenografija v filmu 14.00 Deželne vesti 14.30 Izob. oddaja: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Videosport: italijansko prvenstvo v motonavti-ki, evropski mladinski miting v vplavanju 17.00 Nanizanki: Valerie - II richiamo della natura, 17.30 Vita da strega - L’-efficace pozione di Sa-manta 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate l in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samarcanda 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Variete: Fuori orario 0.05 Filmske novosti 0.15 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende 9.25 Šolska TV: Pota odraščanja, 9.55 Estetska vzgoja, 10.15 Govorica slovenske kmečke noše 10.30 Mostovi (pon.) 11.00 Video strani 15.05 Žarišče (pon.) 15.35 Nanizanka: Hunter 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Mostovi (pon.) 17.15 Šolska TV (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo (3. epizoda) 19.00 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, 5. del) 21.00 Volitve '90: Soočenje kandidatov 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Film: Trije prispevki k slovenski blazngsti (dram., Sl. 1983, r. Žare Lužnik, Boris Jurjaševič in Mitja Milavec) 0.35 Video strani TV Koper 13.45 Nogomet - nemško prvenstvo 15.30 Nogomet - špansko prvenstvo 17.15 Variete: Snow Board Show 17.30 Oddaja o odbojki: Su-pervolley 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Čampo base (pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera 23.10 Teniški turnirji 0.10 Košarka - NBA (pon.) TV ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 17.50 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: 'AloCalo 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Nedelja na vasi 21.10 Mali koncert: Pavla Ur-šič-Kunej 21.25 Dokumentarec: 43 let pozneje 22.00 Svet na zaslonu 22.30 Satelitski prenosi | RETE4 | 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 14.30 To-pazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Sangue blu 20.30 Film: Getaway - n rapj. natore solitario (pust., ZDA 1972, r. Sam Peckin-pah, i- Steve McQueen, Ali McGraw) 22.45 Avtomobilska oddaja: Cadillac 23.15 Film: Perche un assassi-nio (krim., ZDA 1974, r. Alan Pakula, i. Waren Beatty) 1.10 Film: A Ghentar si muo-re facile (pust., It.-Šp. 1968, r. Leon Klymow-sky, i. George Hilton) | ITALIA 1 | 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Volo 711, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Maratona, 12.35 Chips, 13.30 Mag-num P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.35 Nanizanki: Llncredibile Hulk - Čampo di riedu-cazione, 19.30 Genitori inbluejeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Il ragazzo dal kimono d oro (pust., It. 1987, r. Larry Ludman, i. Kirn Stuart) 22.20 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Športna oddaja: Viva il mondiale 23.20 Šport: Grand Prix 0.20 Italijanske smešnice 0.30 Nanizanki: Star Trek, 1.30 Kronos I OPEON_____________________ 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Il colonnello But-tiglione diventa generale (kom., It. 1974, r. Nino Guerrini, i. Aldo Maccio-ne) 22.30 Šport: Caccia al 13 23.30 Reportaža 24.40 Naniznaka: I classici del-1'erotismo 0.30 Šport: Excalibur TMC _________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clip clip in Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Ritorno a časa (dram., ZDA 1975, r. Daniel Petrie, i. Dabney Coleman) 17.40 Aktualno: Ženska TV 18.40 Igra: Il paroliere 18.55 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.55 Nogomet: Real Madrid-Barcelona (finale za pokal španskega kralja) vmes TMC News 22.00 Šport: Morski planet 22.45 Vesti in šport 24.00 Film: La fine di un sogno (dram., ZDA 1978) TELEFMUU 11.30 12.30 13.00 13.30 15.00 17.15 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.30 23.00 23.30 Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Serribra facile Medicinska rubrika Glasbena oddaja Nanizanka: Lancer Musič Box Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal Dnevnik Rubrika: Dan za dnem Rubrika o zdravstvu Nadaljevanka: Moše (zgod., It. 1976,4. del) Nanizanka: Il brivido e 1'avventura Rubrika: Italia a Cingue-stelle Nan.: Dick Van Dicke Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar, 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: DPZ Vesela pomlad z Opčin (dir. Franc Pohajač); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00. Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (68. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Glasba sodobnikov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba,- 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. Na prvem mestu uvoz živine in lesa Blagovni promet lani večji za 15 odstotkov Na jutrišnjem dijaškem srečanju nad tisoč dijakov iz raznih krajev Športna tekmovanja, okrogla miza, risarski ex tempore in družabnost Na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba so v lanskem letu zabeležili za skoraj petnajst odstotkov več prometa kakor leto poprej. Preko tega mednarodnega prehoda za blagovni promet je šlo lani skoraj 133 tisoč tovornih vozil (leta 1988 so jih našteli 115.681). Živahnejši je bil promet ob vstopu v Italijo, saj so našteli kar 72.818 tovornih vozil, oziroma 16 odstotkov več kakor leto poprej. Državno ozemlje je zapustilo 60.111 tovornih vozil (13 odstotkov več kakor leto poprej). Podatke je te dni posredovala družba SDAG, ki upravlja tovorno postajališče (blagovni terminal) in tudi nekatere objekte na meji. Skozi mednarodni mejni prehod pri Štandrežu smo v lanskem letu uvozili skoraj 1,1 milijona ton različnega blaga v vrednosti 978,5 milijarde lir. Ob podrobnejši analizi podatkov ugotavljamo, da je glede uvoza, po vrednosti, še zmeraj na prvem mestu uvoz živine, oziroma mesa (212 milijard lir), sledijo les in lesni izdelki (163 milijard lir), kmetijski pridelki (97 milijard lir), papir (89 milijard lir), kovine in kovinski izdelki (77 milijard lir) itd. Preostala vrednost uvoza je porazdeljena še med kakih 15 vrst blaga, oziroma izdelkov. Uvoz živali, oziroma mesa ostaja, glede vrednosti, še vedno na prvem mestu, oziroma celo narašča, spreminja pa se število posameznih vrst uvoženih živali oziroma količina mesa posameznih vrst. Lani se je recimo za nad dva odstotka zmanjšalo število uvožene goveje živine, za skoraj deset odstotkov večji je bil uvoz konj, za skoraj 25 odstotkov uvoz drobnice (ovce), naravnost nesluten obseg pa je dosegel uvoz prašičev. Povečal se je, zmeraj v odnosu na leto 1988, skoraj za 350 odstotkov. Skozi mejni prehod pri Štandrežu so lani uvozili 77.190 prašičev, 515.190 ovac, 52.100 govedi in 35.055 konj. Vso to ogromno čredo so, kakor navaja poročilo družbe SDAG, tudi primerno oskrbeli (prehranili in napojili) v stojiščih in hlevih s katerimi družba razpolaga in ki mejni prehod pri Gorici uvršča med s tega vidika najbolj opremljene strukture v evropskem prostoru. Nad tisoč dijakov iz petdesetih različnih šol iz Kopra, Trsta, Postojne, Nove Gorice, Izole, Tolmina, Gorice, Pirana, Ajdovščine, Sežane, Idrije bo jutri v Gorici na 18. DOSP - obmejnem dijaškem srečanju. Udeleženci vsakoletne prireditve, ki je tokrat v režiji trgovske šole "R. M. Cossar", v sodelovanju z drugimi višjimi srednjimi šolami v Gorici, se bodo zbirali od 8.15 do 8.45 v prostorih zavoda San Luigi v Don Boscovi ulici, kjer jih bodo sprejeli predstavniki šolskega srbništva, Občine in Pokrajine. Športniki, oziroma člani tekmovalnih ekip bodo nato odšli na tekmovališča, drugi dijaki pa se bodo udeležili nekaterih zanimivih srečanj in okroglih miz. V učilnicah zavoda San Luigi se bodo predstavniki šol pogovarjali o težavah, s katerimi se soočajo uredniki šolskih glasil, v istem zavodu bo komisija ocenjevala literarne prispevke dijakov, ki so jih že predhodno poslali prirediteljem. V središču mesta bodo tekmovali risarsko nadarjeni dijaki, ki bodo risali na asfaltu. Izdelke bo ocenjevala posebna komisija. Na šoli 'Cossar'' v Ul. Grabizio se bodo potegovali za lovoriko najboljšega računalniški mojstri, ki se bodo pomerili v spretnostni uporabi operativnega sistema MS DOS. Ob 10. uri bo, v dvorani "Cocolin" v bivšem semenišču okrogla miza, ki je namenjena vsem dijakom višjih srednjih šol, na temo "Perspektive politične, ekonomske in socialne vključitve Vzhoda v skupni evropski dom". Ravnatelji šol, ki se bodo udeležili jutrišnjega srečanja, se bodo zbrali na tehničnem zavodu ITI, nakar si bodo ogledali novi slovenski šolski center v gradnji. Športni del srečanja se bo odvijal v važnejših goriških športnih objektih. Tekme v moški košarki bodo igrali v telovadnicah Coni na Rojcah in šole Pacassi; moško odbojko v telovadnicah Kulturnega doma in. Slovenskega športnega centra ob Katoliškem domu; žensko odbojko v telovadnicah Stelle Matutine in UGG; moški in ženski namizni tenis v zavodu San Luigi; moško in žensko atletiko na Rojcah; plavalci in plavalke pa bodo tekmovali v bazenu na Rojcah. Jutrišnje Dijaško obmejno srečanje Primorske se bo zaključilo ob 15. uri v Ponovno kandidirata dva od treh dosedanjih svetovalcev V Doberdobu predstavili listo SSk za bližnje občinske volitve Premalo osebja in denarja za izvajanje zakona 33/88 Na to opozarjajo predstavniki vodilnih občin Na čelu liste Slovenske skupnosti v doberdobski občini bosta dosedanja občinska svetovalca dr. Maks Gergo-let in Romano Jarc. Tretji svetovalec, ki je zastopal to stranko v občinskem svetu, Mario Sobani, ne bo več kandidiral. Pri sestavi kandidatne liste so upoštevali, da morajo biti vsi zaselki ustrezno zastopani. Tako bosta iz Doberdoba 2/4 od petnajstih kandidatov, 1/4 iz Jamelj in 1/4 iz Dola in Poljan. Listo in tudi osnovne smernice delovanja Slovenske skupnosti v Doberdobu so predstavili v ponedeljek zvečer, na srečanju somišljenikov, kandidatov in predstavnikov stranke, med katerimi sta bila tudi deželni predsednik Marjan Terpin in pokrajinski tajnik dr. Mirko Spazzapan. "Iz analize dosedanjega delovanja občinske uprave in vloge naše skupine, izhajajo tudi smernice bodočega dela", je uvodoma pojasnil dosedanji načelnik svetovalske skupine dr. Maks Gergolet ter omenil tista področja, kjer je bilo delovanje dosedanje in prejšnjih uprav pomanjkljivo. Ta področja se nanašajo na varstvo okolja (urejanje jezera), urejanje kanalizacije, javne razsvetljave, ureditev in razširitev županstva, gradnja športnih objektov (telovadnice) ter drugih objektov namenjenih skupnosti. Posebno podrobno so na zborovanju analizirali, po njihovem mnenju skrajno pasiven odnos, občinske uprave do reševanja vprašanja jusarskih zemljišč. Dr. Gergolet je občinski upravi sicer izrekel priznanje, da si je veliko priza- devala in pri tem uspela, za realizacijo nižje srednje šole, institucije, ki za krajevno skupnost veliko pomeni, istočasno pa opozoril nad težave, ki se približujejo zaradi krčenja števila otrok. Pokrajinski tajnik dr. Spazzapan je izrazil zadovoljstvo, da se razprava odvija o zelo konkretnih krajevnih vprašanjih doberdobske skupnosti, 'kajti prepogosto je naša pozornost usmerjena pretežno v obravnavo problematike okrog zakonske zaščite." Deželni predsednik SSk Marjan Terpin pa je na kratko orisal problematiko, ki jo odpira Maccanicov zakonski osnutek, poudaril kako je stranka vedno bolj odprta in pluralistična in kako se skuša organizirati, kakšne spremembe se odvijajo v matični domovini in na Vzhodu. Kandidatom in somišljenikom Slovenske skupnosti v "zadnji trdnjavi komunizma", kot je imenoval Doberdob, je na bližnjih volitvah zaželel največ uspeha. Poleg zgoraj omenjenih dveh dosedanjih svetovalcev, bodo na kandidatni listi SSk še Loredana Marušič, Mario Ferletič, Claudio Peric, Maria Cris-tina Gergolet, Paolo Bruzzecchese, Mario Visintin, Pietro Ferletič, Fran-cesco Ferfoglia, Emilio Visintin in še tri kandidati z območja Jamelj. Te bodo izbrali iz širšega seznama kandidatov na območju Jamelj že v prihodnjih dneh, saj je znano, da je treba do 11. t. m. vložiti kandidatne liste. Preureditev socioasistencialnih služb v smislu deželnega zakona št. 33/88 poteka z veliko zamudo in z velikimi težavami. Največ problemov je zaradi pomanjkanja osebja zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Na to so opozorili predstavniki občin, ki bi v smislu zgoraj omenjenega deželnega zakona, morale prevzeti vodilno vlogo pri organizaciji skrbstva za ostarele, za handikapirane občane, za mladostnike, na nedavnem sestanku, ki ga je sklical predsednik Pokrajine. Konec prejšnjega meseca je namreč potekel rok, do katerega bi morale občine izpeljati prve preureditve-ne posege na področju koordinacije raznih služb. Predstavniki občin so na sestanku opozorili predvsem na dva zaviralna elementa (premalo osebja, premalo denarja), na vrsto nejasnosti glede razmejitve med zdravstvenimi uslugami in uslugami na socioasistencialnem področju in na potrebo po strokovnem usposabljanju osebja zlasti za oskrbo ostarelih na domu. Sestanka med predstavniki Pokrajine in vodilnih občin so se udeležili tudi predstavniki sindikalnih zvez. V kratkem napovedujejo nova srečanja in pogovore o tej nadvse aktualni problematiki. Danes občni zbor sekcije ANPI-VZPI Vsedržavno združenje partizanov Italije sekcija za mesto Gorica vabi člane, naj se danes, 5. aprila, udeležijo občnega zbora, ki bo ob 16. uri v dvorani Marija Selli pri delavski zbornici CGIL v Ul. XXIV maja 1. Dnevni red predvideva obračun delovanja in finančnega poslovanja v letu 1989, imenovanje novega odbora sekcije in razgovor o manifestacijah ob bližnji 45-letnici osvoboditve. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila) izlet v Cerkno. Prijave na sedežu društva bodo sprejemali samo še danes, 5. aprila, od 10. do 12. ure. KD Sovodnje vabi jutri, 6. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom, kjer bodo recitatorji skupine O. Župančič podali recital "Najbolj smo srečni, ko sin mirno spi". Na večeru bo nastopil tudi mešani pevski zbor KD O. Župančič. KD Sovodnje vabi v nedeljo, 8. aprila, ob 18. uri v Kulturni dom na uprizoritev Nušičeve veseloigre "Žalujoči ostali" v izvedbi dramske skupine kulturnega društva Bilje. Režija Emil Aberšek. Pripravljalni odbor za sestavo LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI iz Doberdoba, vabi volilce in občane, da se udeležijo predstavitve kandidatov v petek, 6. aprila, ob 20. uri na sedežu društva Jezero. KD Briški grič vabi v soboto, 7. aprila, ob 20.30 na koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta in na odprtje razstave del Mirana Kordeža. Občni zbor ZSKP v Gorici še v znamenju lanskih prireditev ob 30-letnici Zveze Ponedeljkov občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete je potekal v znamenju 30-letnice delovanja zveze. Jubilej so v lanskem letu namreč obeležile pomembne in odmevne priredita ve, katerih realizacija je zahtevala veliko organizacijskih naporov in sodelovanje malodane vseh društev, ki delujejo v okviru zveze. Udeležencem občnega zbora, ki se je odvijal v Katoliškem domu, je zaželel dobrodošlico predsednik Zveze Damjan Pavlin, ki je nato v poročilu orisal v zadnjem obdobju opravljeno delo, ga ocenil kot uspeh in se zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali. Posebej se je zaustavil ob različnih pobudah, s katerimi so obeležili 30-letnico delovanja Zveze: ob izdaji zbornika, razstavi likovnih del patra Rupnika, pesmarice skladb Mirka Fileja, uprizoritvi operete Planinska roža. Predsednik Pavlin je v svojem izvajanju opozoril na problematiko glede izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost in na vprašanja, ki jih odpira zlasti zakonski osnutek Ministra Maccanica. Gre za osnutek, ki ga je treba v mnogočem izboljšati in dopolniti, zlasti kar zadeva seznam krajev, kjer naj bi veljale zaščitne norme in v katerih tudi že delujejo društva, članice zveze. Naslednja misel v poročilu predsednika Pavlina je bila namenjena dogajanjem v matični domovini in sodelovanju s sorodnimi organizacijami v zamejstvu in Sloveniji. Skorajšnje volit- ve v Sloveniji so spodbuden pokazatelj premikov na poti pluralizma in demokratizacije, kar v zamejstvu seveda pozdravljamo. Precej kritično pa je Pavlin ocenil mačehovski odnos italijanske države do manjšinjskih kulturnih ustanov. Država bi morala zagotoviti ustreznejšo finančno pomoč ustanovam in združenjem, ki se, pretežno ali izključno na ljubiteljski ravni, ukvarjajo s kulturo. Podrobno poročilo o vseh prireditvah je na občnem zboru podala tajni- ca Franka Žgavec. Poleg manifestacij uokvirjenih v proslavljanje 30-letnice, velja omeniti ciklus predavanj ob 100-letnici rojstva Virgila Ščeka, udeležbo na Primorskih dnevih na Koroškem, številna kulturna sodelovanja s Slovensko prosveto iz Trsta, italijanskim društvom USCI, ZKO iz Nove Gorice, ZCPZ iz Gorice in ZSKD. Rezultat sodelovanja z ZSKD je letošnja skupna Prešernova 'proslava. Omeniti velja tudi prireditev zborovskih revij Ceci-lajanke in male Cecilijanke itd. Fran- ka Žgavec je opozorila na potrebo po osvežitvi kulturnih stikov z Ljubljano. Po blagajniškem poročilu, ki ga je prebrala Danijela Puia, so o dejavnosti posameznih včlanjenih društev poročali Franka Padovan (F. B. Sedej), Kristina Kovic (PD Podgora), Danilo Čotar (Ljudski radio), Ljubka Šorli (M. Filej), Branko Blažič (moški pevski zbor M. Filej), Aleksandra Kosič (mešani pevski zbor Bratuž), Valentina Pavio (PD Štandrež), Nadja Kovic (mešani pevski zbor Rupa-Peč) in Mauricijo Peric (PD Hrast iz Doberdoba). Pozdrave in najboljše želje za nadal-nje delo so zatem izrekli dr. Kazimir Humar (Katoliški dom), Vojko Stopar (ZKOS), Marija Ferletič (Svet slovenskih organizacij), Lojzka Bratuž (Združenje cerkvenih pevskih zborov), Janez Povše (ZSKD), Andrej Bratuž (go-riška občina) in Danijel Devetak (SSG). Na občnem zboru so predstavniki društev predsedniško mesto Zveze spet zaupali Damjanu Pavlinu. Nadzorni odbor sestavljajo Marjan Breščak, Mauricijo Peric, Marko Brajnik, Ivan Vogrič in Ljubka Šorli, razsodišče zveze pa Andrej Bratuž, Ivo Kovic in Jožef Žorž. Duhovni asistent bo še naprej Marjan Mafkežič. Na sliki (foto Čubej): predsedniško omizje - (z leve) Danijela Puia, Branko Blažič, Damjan Pavlin, Franka Žgavec in Anka Černič. zavodu San Luigi,-kjer bodo nagradili najbolj uspešne šole in posameznike. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem se bodo nekatere skupine dijakov predstavile z mimiko, plesom in sodobno glasbo. Fanči Gostiša v Kulturnem domu Likovna galerija Kulturnega doma ponuja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev novo zanimivo razstavo. Jutri ob 18.30 bodo odprli samostojno razstavo slikarskih del Fanči Gostiše, doma iz Idrije. Umetnica je začela ustvarjati razmeroma pozno, leta 1961 pa je priredila svojo prvo razstavo. Po tej razstavi je svoja dela predstavila v raznih krajih po Sloveniji in v nekaterih italijanskih mestih. Slike Gostiše prikazujejo stare idrijske hiše in življenjske utrinke iz tamkajšnje okolice. Iz slik, izdelanih v oljni tehniki in akvarelu, diha nek čuden, lirični svet, ki ga danes ni več. Jutrišnjega odprtja se bo udeležila tudi umetnica. Razstava bo na ogled vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30 do vključno 20. aprila. SKGZ iskreno čestita novopečenemu doktorju IGORJU PRINČIČU ki je včeraj z odliko diplomiral na fakulteti političnih ved na Tržaški univerzi. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 25. 3. do 31. 3. 1990. RODILI SO SE: Luigi Longo, Denis Morello, Tiziana Varlez, Francesco Ci-cogna, Valentina Bitetti. UMRLI SO: 58-letni sluga Romeo Vi-doz, 77-lethi Marino Miurin, 61-letna upokojenka Rita Zilli, 78-letna gospodinja Elvira Vončina vd. Gregori, 65-letna gospodinja Ada Princis por. Pauletti, 85-letni upokojenec Materno Zoff, 85-letna upokojenka Jožica Kristančič vd. Stanič, 65-letni upokojenec Francesco Lauri, 71-letni Giulio Grusovin, 85-letna upokojenka Irma Morelli vd. Bauzon, 79-letni upokojenec Antonio Tech, 90-letna upokojenka Giovanna Bernardis vd. Alace-.vich, 83-letni Giuseppe Tonini, 76-letna upokojenka Etena Maturo, 87-letni upokojenec Andrea Zuliani, 67-letni podoficir karabinjerjev Renato Foraboschi. OKLICI: finančni stražnik Giovanni Cortese in uslužbenka Raffaella De Fi-lippi, uslužbenec Mauro Perissini in uslužbenka Mirella Frandolic, Gian Bruno Marchioro in uslužbenka Paola Madda-lena, policist Mario De Marco in uslužbenka Elettra Cristofoli, Silvano Černič in gospodinja Slavka Pertovt, uslužbenec Maurizio Deluca in brezposelna Claudia Rivolt. __________prispevki_______________ V počastitev spomina Petra Komica je skupina prijateljev iz Števerjana darovala 729 tisoč lir za kulturno društvo Briški grič. Ženske iz Števerjana, zbrane na družabnem večeru ob 8. marcu, so v spomin na Zalico Maraž darovale 120 tisoč lir za kulturno društvo Briški grič. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Yaaba«. Režija Idrissa Ouedraogo. CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«. VITTORIA 17.30-22.00 »Provocazione sensuale«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Di dietro tutta«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Indiana Jones III. - Zadnji križarski pohod, 20.00 »Prave strasti«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Dva para sester«. DEŽURNA LEKARNA v GORICI Alesani — Trg D® Amicis (Koren) — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — Ul. Rosselli 23 — tel- 410340. __________pogrebi_____________ Danes ob 11. uri Lidia Decolle vd. Rus-sian iz splošne bolnišnice v cerkev n* Travniku in na glavno pokopališče, oh 12.30 Roberto Princi iz splošne bolnišni' ce v stolno cerkev in na pokopališče ^ Ločniku, ob 13.15 Valentino Fabian >ž splošne bolnišnice v Rudo. Jutri v Kulturnem domu nova premiera SSG Drama Ivana Cankaria »Jakob Ruda« Slovensko stalno gledališče v Trstu je v kratkem času pripravilo že tretjo premiero. Jutri zvečer bo namreč v tržaškem Kulturnem domu nadaljevanje Cankarjevega ciklusa z uprizoritvijo »Jakoba Rude«. To zgodnje dramsko delo slovenskega pisatelja je režiral Dušan Mlakar Uspela predstavitev v galeriji Slovenijalesa Slikar Oman in Mohorjeva v Ljubljani V galeriji Slovenijalesa v Ljubljani, postaja vse vidnejše kulturno prizo-•tšče, so te dni posredovali občinstvu ^di prvovrsten obisk s Koroške v Avstriji, in sicer razstavo del slikarja Va-leutina Omana, glasbeni nastop Gab-riela Lipuša in Giintherja Lenarta (z luštnimi kompozicijami mladega Lipu-“?) ter oris dela Mohorjeve družbe iz Celovca, ki ga je posredoval neutrud-Ui vodja njene založbe inž. Franc Kat-tuig. To, da sta mlada glasbenika s saksofonom, kitaro in petjem izbrala za svoje besedno podlago Ivana Cankarja in Kajetana Koviča, dovolj izpričuje nju-uo zavestno naravnanost. Omanova likovna izpoved je sicer povsem svetov-lunska, obče človeška, saj gre pred-“ T.^ut za v modrem zabrisane človeške j S in predmete v prelomu prostora, .°da v pomenku za Primorski dnevnik 6 avtor izpovedal zelo neuklonjivo ^utodno zavedanje, pripovedoval je si-Fer o svojem delu, ki ga nekje razpotja med starim srednjeveškim cer-I Venim slikarstvom in sodobnimi ko-užnimi tehnikami, čeravno slika, kot e rekel, vedno to, kar vidi okrog sebe. 6 sem doma, slikam torej svojo ko- »6 roško okolico.« Zadnje čase zelo uspešno deluje na Dunaju, razstavlja pa tudi po vsem svetu. Nedavno je razstavljal v Ameriki in Franciji, pravkar gre že drugič razstavljat v London, za prihodnje leto pa je povabljen v San Francisco. Toda pri vseh teh svetovnih poteh ne pozablja na to, da je Slovenec. »Deželni glavar Jdrg Haider me je hotel že izgnati iz Koroške. Toda tega veselja mu ne bom naredil. Moj glavni naslov ostaja še vedno v domačem Stebnu na Koroškem.« Spomnil se je pa tudi svojega nedavnega slikanja v Piranu, kjer je izdelal svoj »Reguiem za morje« v ultramarinski modri barvi. Posebej vzpodbudno je bilo pa tudi srečanje z vodjo Mohorjeve založbe inž. Kattnigom, ki je ne samo predstavil letošnji pestri knjižni dar Mohorjeve, med katerimi so eno knjigo izdali tudi v povezavi z Mohorjevo v Gorici, ampak tudi sicer prikazal, kako majhna peščica zavednih Slovencev lahko veliko stori. V založbi dela samo 5 ljudi, a vendar so lani pripravili kar 33 knjig. V začetku so bile hude težave na meji s Slovenijo, zdaj pa se je to uredilo in knjig prodajo v Sloveniji to- liko, da bodo skoraj pošle. Naše knjige namreč niso po obliki lepe, ampak tudi po vsebini malo drugačne,« je menil. Skupno je v Mohorjevi zaposlenih 78 ljudi, a poleg založbe in izdajanja mesečnika, opravljajo še nič koliko drugih stvari, saj imajo tiskarno, otroški vrtec in novo dvojezično osnovno šolo, tri dijaške domove, tri izvozno-uvozna zastopstva in podjetje za izdelovanje naprav za čiščenje vode v Borovljah. Čeprav je zgodovina razbila Mohorjevo, tako da danes poleg prvotnega centra v Celovcu delujeta še Mohorjevi v Celju in v Gorici, se pa uredniki zdaj vse pogosteje vzajemno sestajajo. Revijo Zvon v Celovcu bodo poslej jeli tiskati tudi v Celju. Omanove ilustracije so pri Mohorjevi izdali že v petih publikacijah, vključno Prešernov Sonetni venec, mlademu kitaristu Gabrielu Lipušu, sinu znanega pisatelja Florijana Lipuša, bodo pa prav te dni v Celovcu izdali prvo kaseto. Kljub temu, da z novim geslom »Mohorjeva povezuje preko vseh meja«, se je pa Kattnig še posebej priporočil, če bi o njihovi dejavnosti lahko izšlo kaj tudi v Trstu. BOGDAN POGAČNIK Pomladno petje v novogoriškem KD V času, ko se sicer v novi preobleki Primorska poje Pomika iz hrama v hram, je Kulturni dom Nova Gorica Oznanil letošnjo pomlad z dvema zborovskima koncerto-tria, ki sta lahko potešila tudi bolj zahtevno uho primorske-pevca - poslušalca. Marec ja namreč bil v tej kulturni Janovi, ki letos praznuje 10-letnico, v znamenju kakovos-zborovskega petja, ki sta ga prispevala zbor Hortus ^Usicus iz Celovca (9. 3.) in zbor Stalnega gledališča »Gi-Useppe Verdi« iz Trsta. Prijetna osvežitev pa sta bila veče-r°: tudi v programskem oziru, saj sta postregla z glasbo, ki V Primorski zborovski vsakdan. Pevci in pevke iz Celovca pod prepričljivo roko dirigenta Gunterja Mattitscha Sešteli v interpretacijah del starih mojstrov kot so Palestina, Gallus, Schultz, Janneguin, Hassler in Marenzio, med le renesančne in baročne bisere pa so ves večer vpletali Pesmi sodobnih avtorjev (H. Kratochvjil, B. Lewkovitch, F. l'°ulenc, G. Mattitsch, F. Rabe in A. Mellnas). Nenavaden Programski korak, ki pa se je izkazal za zelo spretnega. Celovčani so namreč tako uspeli prefinjeno uglasiti različ-oost skladb, dosegli prelivanje starih in novih tokov, ki bi °b še kakšni ponovitvi lahko celo najbolj zagrizene na-sProtnike nove glasbe spreobrnilo. Povsem drugačno predstavitev so nam pripravili 30. arca glasbeniki iz Trsta. Dirigentka Ine Meisters, ki peto efo bodri člane zbora Teatra Giuseppe Verdi v Trstu, je Ppvogoriško občinstvo navdušila z romantično pesmijo. s elovečerni nastop je bil v duhu velikih mojstrov 19. sto-eba, v znamenju tiste romantične sanjavosti, ki jo mogoče Podcenjujemo in jo prav zato na naših koncertnih odrih Premalokrat slišimo. In vendar so skladbe kot so jih zapilo J. Brahms v »Liebeslieder«, op. 52 in »Neue Liebeslie-er«, op. 65 za mešani zbor in klavir štiriročno, op. 43, .ddalje R. Schumann v ciklu »Gesdnge« za ženski zbor in lavir, op. 114 in op. 69 ter F. Schubert v »Mirjamš Sieges-Sesang« za sopran, mešani zbor in klavir, op. 942 tako zelo Valežen material za celovito predstavitev zbora. Seveda j}°raš imeti za izvedbo takega programa vse dane pogoje J1 menim, da jih Tržačani tudi imajo, a jih (še?) ne znajo ' dovolj uspešno izkoristiti ali pa se jih niti ne zavedajo. Le ako si namreč lahko razlagam njihov nastop v Novi Gori- ci, kjer bi prav zboru pripisala glavno krivdo, da večer ni bil v mejah najvišjega profesionalizma. Vse prepogosto je bil ansambel tog, statičen, daleč od iskrivosti npr. Brahmsovih pesmi in s tem zanikal bogastvo, ki jim ga je v prvi vrsti ponujal program, v drugi pa izjemna osebnost dirigentke Ine Meisters. »Možata«, temperamentna glasbenica iz 70-članskega ansambla ni uspela izvabiti tiste glasbene govorice, ki jo zelo očitno nosi v sebi in jo lahko ti kot poslušalec zaznaš že iz njenih gibov celotnega telesa. Tudi občasno pretirano vztrajanje v lastnem tempu pianistov Nataše Kerševan in Alberta Macrija je rušilo ravnovesje nastopajočih. Kakorkoli že pa je zaključna skladba večera, Schubertova »Mirjam's Siegesgesang«, v kateri je kot solistka za- pela sopranistka Rosanna Didone, ogrelo novogoriški avditorij. Čustvena razpoloženja, ki so jih bile pesmi velikih romantikov polne, so prevzela poslušalce in zagotovo so ob čudovitih melodijah pozabili na večkratno nehomogenost zbora, pa vprašljive vstope in zaključke, preslišali mogoče tudi občasno izstopajoči sopran in neslišni alt. Malenkosti?! Da, če si jih privošči nepoklicni ansambel ali interpret, ki mu tehnične vrline niso pomembne in polaga vso pozornost v muzikaličnost. Žal Tržačani to niso. Se bolj žal pa mi je dogodka samega, ker je pred takim zborom stala izjemno vitalna dirigentka, ki bi si zaslužila več pozornosti in spoštovanja s strani pevcev in pevk. In zato, hvala občinstvu, ki je z dolgimi aplavzi poplačal njen trud. Sprašujem se le, zakaj se mu umetnica ni odzvala s sicer običajnim dodatkom? (tgv) Dopolnilo k »Intervjuju« Iz recenzije zadnje premiere SSG, »Intervjuja« italijanske pisateljice Natalie Ginzburgove, je po nerodnosti izpadlo ime Ivanke Hergold. Slovenska besedna umetnica je namreč prevedla dramski tekst, ki je zaživel na našem odru v režiji Borisa Kobala. miit • Kar je pri ljubljanski Mladini Rola-nje po sceni in v koprskih Primorskih novicah Karies, je pri tržaški reviji Mladika - in o tem bo tekla beseda -stolpec V slovenska obzorja in čez, z že stalnim naslovom »Mogoče ne veste, da...« V tej rubriki je navadno moč dobiti kar se da slastne ocvirke, od časa do časa pa se iskrivemu mojstru cvrtja kaj malega prismodi ali sfiži, oz. med hrustljive svinjske grižljajčke - iz nepazljivosti ali da bi iztržil večji profit -podtakne tudi kakšen manj užiten ocvirek z neodstranjeno kožo in s kocinami, trd kot podplat za povrh, saj je nevarno, da si zobe polomiš, če ugrizneš vanj.' Primer: V prvi letošnji številki se pisec omenjene rubrike spotika in zgraža, češ: »Mogoče ne veste, da... kakšen jugoslovanski general, Slovenec, ki že uživa ugledno jugoslovansko penzijo, skuša priti - oj nacionalni ponos! - tudi do italijanske...«? Vprašam: Ima pravico general do italijanske pokojnine ali skuša Italijane prelisičiti z lažnimi dokumetni? Če ima pravico, ima pač pravico in tukaj nima sploh kaj opraviti narodni ponos. Če pa nima pravice, potem bi moral glosator bolj jasno povedati, da ni ta Slovenec samo jugoslovanski general, ampak tudi sleparsko seme... brez trohice poštenosti in narodnega ponosa! In zakaj bi se moral odreči upravičeni penziji general, če se vsem drugim ni treba? Pa komu na ljubo? Konec koncev ni boljše imeti dve pokojnini kot eno samo? Pa naj bo še tako ugledna in magari astronomsko visoka? Se ni rubricist, na uho povedano, naj ne trobi okrog!, iz čiste zavisti skregal z logiko? Če bi imel on pravi- • co do dveh, treh ali še več penzij, bi se katere branil ali otepal? Dajmo no! Ne izgubljajmo se v ozkosrčnih malenkostih in ne štejmo denarja po tujih žepih. A še zlasti, ko ni sploh treba, ne sklicujmo se na nacionalni ponos! Ne žugajmo svojim bližnjim z njim! Šparajmo ga - ponos! - za hude čase! To priporoča ena tistih z... mini penzi-jončkom, ki pa bi jih rada imela vsaj deset, da bi lažje dihala in se malce bolj lušno imela! In spet berem v isti rubriki, le v letošnji 2/3 številki Mladike malce ne-pietetno oznanilo o prevajalskem spodrsljaju, ki ga je zagrešil pokojni Gino Brazzoduro, prevajalec Srečka Kosovela. A preberimo besedilce v celoti: »Mogoče ne veste, da... je v italijanskem prevodu Kosovelovih pesmi, ki jih je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska, pesnikova Raztrgana sivka Beda postala Oskubljena siva krava (Miseria, spelacchiata vac-ca grigia)...« (Opomba Miličeve: ne grigia, pač pa bigia piše v knjigi!) Moja prva reakcija ob oguljeni kravi sivki: bušnila sem v zvonki smeh, potem pa sem le obžalovala, da nista Miran Košuta, urednik knjige in Silvij Tavčar, predstavnik založbe, bolj natančno pregledala vse gradivo, ga dala tako rekoč pod povečevalno steklo in več glavam v pretres. Ko pa imamo po svetu in doma že več kot preveč šlam-pastih in pošvedranih prevodov. Dovolj je odpreti - da navedem le en primer - dvojezično zbirko POESIE Edvarda Kocbeka, ki je izšla z velikim pompom leta 1979 v Bologni pri Študijskem centru za Vzhodno Evropo (Centro Studi Europa Orientale). Pesmi je prevedel Angelo Setola in jih pregledal (revisione di) Angelo Leone, ob pomoči, kolikor me niso nalagali, slovenskih ekspertov in konzulentov s Tržaškega. V njih pa najdeš ... tutti frutti bero, pravo pašo za oči in za razigrano srce. Očitno so slovenski svetovalci spali, da so prižgali zeleno luč in spustili v knjigo toliko sumljivih rešitev in licenc. Recimo: namesto blažen od kadila, bled od kadila (pal-lido d'incenso, 49); namesto kako gromka je veličasnost, kako je grenka (guanto amara sia la maesta, 37); namesto obsojen si na pošast (v smislu, da se moraš pošasti braniti), si v prevodu obsojen, da si prikazen, duh, ki straši (sei condannato ad essere uno spettro, 93); Kjer pa pesnik pravi, da se je zares spremenil v pošast, ga je prevod obzirno prelevil v fantoma, fantazmo (mi mutai.in fantasma, 97); namesto postavili so me med... tekače na dolge proge (saj poznamo več vrst tekačev, na kratke, srednje in dolge proge menda), v prevodu so Kocbeka postavili na dolge proge med tekače (mi misero su lunghe corsie tra corri-dori, 97); najgostejši svet je postal najpreprostejši (semplicissimo mon-do, 109); v izvirniku Noe kliče na barko (70), v prevodu kliče z barke, kar še ne pomeni, da vabi gor. Segel sem po zelo stari knjigi (78) postane... podaljšal sem roko zelo stari knjigi (ho allungato la mano a un vecchissi-mo libro). Pravilno bi kvečjem bilo: ho prešo in mano un vecchissimo libro. V zbirki manjka tu in tam kakšen verz, očitno je pa, da ga ni živ krst pogrešal, drugače bi kje zašumelo! Igra samo-nog postane samotna igra (gioco soli-tario, 69), otroška pravljica (56) in otrokov spomin (46) pa pravljica otroštva in spomin na otroštvo. Pijanci, ki se ne napijejo žeje, se spremenijo v pijance, ki se ne nasedajo žeje (gli ubriachi non si sborniano di sete, 59); zemlja še ni dokončana (36) postane zemlja ni še prišla h kraju ali na konec (la terra non e ancora giunta alla fine). Potapljač sem, spustili so me v globočino brezumne zgodovine (42) postane potapljač sem, spustili so me v prepad brezumne zgodbe ali neke brezumne zgodovine (sono un palombaro, m'han-no calato nel baratro d una storia in-sensata) itd. Sprašujem se, ker sem zvedave sorte: vsaj del teh prevajalskih cvetk in »kozličkov« je pred leti tudi gostoval v Mladikini rubričici Mogoče ne veste, da...? Kaj pa Prešernova Nezakonska mati, ker je v tej rubriki ravno omenjen njen prevajalec..., ki je postala nič manj kot Madre illegittima namesto... madre nubile, non maritata, non coniugata ali s posrečenim neologizmom kar... ragazza madre... je tudi doživela nezaslišano čast, da jo duhovito obdela že omenjeni lovec kratkih in pikantnih znamenitosti, ali’se je pri obeh prevajalcih šel galantno - iz prijateljstva? - nič ne vidim, nič ne vem? Nočem vedeti? Po mojem skromnem mnenju, namesto da si je privoščil prizadevnega in že pokojnega Gina Brazzodura, bi za ušesa rajši potegnil naše založbe, ki niso sposobne, da bi nam dale pošten italijansko-slovenski in slovensko-ita-lijanski slovar, ki bi izčrpno informiral uporabnika, kdo je kdo in kaj je kaj. Razen v Slovenskem pravopisu, ki pa je za tujce »težko branje«, nikjer ni podatka, da je sivka lahko tudi starka, očitno sivolasa. Niti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni te navedbe. Le razlaga, da je 1. sivka siva žival, navadno krava, 2. zelo dišeča divja in gojena rastlina - (lavanda imenovana po laško) - ter 3. užitna goba. V Kotnikovem slov.-ital. slovarju je celo rečeno, da se sivki (gobi) reče po italijansko fungo grigio, kar ni sploh res, ime ji je tricoloma portentoso. Če gre za žival, je sivka vacca grigia tout court, o rastlini pa ni ne duha ne sluha, ko da pri nas ne raste. Dobiš pa lavando (in razlago: sivka) v Bajčevem-Kalano-vem ital.-slov. slovarju. Oba slovarja sta izšla pri DZS, a ko da pri tej založbi levica ne ve, kaj dela desnica. In obratno. Ni govora o kakšnem usklajevanju!!! In sem navedla le nekaj primerov, lahko pa bi jih tisoč in še več. Skratka: c'e poco da ridere! Meni gre prej na jok ob pomisli na našo... šlam-parijo! No, dovolj je bilo besed na račun oguljene ali napol oskubene kravice Bede, čas je, da se ob Tolmince obregnemo. Oziroma ne ob Tolmince, pač pa ob... vražje TOLMINOTTE. Ma kaj smo matasti ali butasti, da smo Tolmince prevedli s Tolminotti? (Glej brošuro Ubald Vrabec - opera -Tolminski puntarji. Izdal Svet slovenskih organizacij, pokroviteljice pa Dežela F-JK, Goriška pokrajina in Tržaška pokrajina, 1989.) V tej - spet neusklajeni - publikaciji lahko beremo I Tolminotti per la pace, to je kvečjemu Tolminci za mir, ne pa Tolminski puntarji za mir! pa Tolminske punte -Le rivolte tolminotte. Nato: Sono in attesa dei Tolminotti (Čakajo na Tolmince). In izpod drugega prevajalskega peresa: vsaj 8- 10-krat tolminesi. Tolminotte je kajpak povzel tudi Luciane Spangher v članku La sollevazio-ne dei Tolminotti e collegati (Sot la nape 41/1989), kot berem v pripombah -B. Marušiča v Prim. dnevniku z dne 18/3/1990. A mi se te novoskovane oblike branimo z vsemi štirimi in zahtevajmo končnico na esi. Če so Dublinci lahko Dublinesi, Devinci Duinesi, Berlinčani Berlinesi, Ljubljančani Lu-bianesi, Turinčani Torinesi, Avellin-čani Avellinesi, Pekinčani Pechinesi, Piombinčani Piombinesi, pa naj bodo še Tolminci Tolminesi. In kot take -Tolminese - jih je obravnaval tudi Bruno Meriggi že pred dvajsetimi leti v knjigi Le letterature della Jugosla-via, stran 517-8 (založba Sansoni/Ac-cademia). In Tolminesi naj za vse večne čase ostanejo. Saj nimajo nič skupnega z Grki, da bi jih obkladali s končnico otti (Parga-Pargiotti, Morea-Mo-riotti, Nasso-Nasiotti, Rodi-Rodiotti ali Rodioti, Scio-Sciotti, Candia-Candiot-ti, Cipro-Cipriotti, Chio-Chiotti, Smir-ne-Smirniotti, Corfii-Corfiotti, Idra-ld-' riotti itn.). Ta brošura - ali gledališki list - (uredila jo je Marija Ferletič!) bi lahko bila vir... inspiracije za rubricista Mladike. Za pokušinjo mu pošiljam, v objavo dva štikelca. Prvi: MOGOČE NE VESTE, DA... se je v italijanskem prevodu opere Ubalda Vrabca šopek šmarnic spremenil v šopek rjavih ali majskih hroščev (str. 30-1) - un maz-zetto di maggiolini? Drugi: MOGOČE NE VESTE, DA... (glej str. 19) »Le vkup, le vkup, uboga gmajna« je v italijanščini postala »Le vkup, le vkup, uboga zemlja« (Insieme, insieme mise-ra terra)? Ko bi prevajalka odprla prvi zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika bi prav gotovo našla tudi odgovor svojim prevajalskim dilemam. Gmajna je namreč tudi, pa čeprav zastarelo, skupnost, skupina. Ekspresivno pa pomeni uboga gmajna zatirano, izkoriščano ljudstvo. Raja, drhal, a povedano brez zaničljivega prizvoka. Torej: Insieme, insieme, povera gente ali misera plebe. Hahaha! JOLKA iClILIČ V domačih polfinalnih tekmah pokala prvakov in pokala UEFA Minimalni zmagi Milana in Juventusa POKAL PRVAKOV MILAN - BAVERN 1:0 (0:0) STRELEC: Van Basten v 77. min. G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo (Stroppa), F. Galli, Baresi, Simone (Borgonovo), Rijkard, Van Basten, Eva-ni, Massaro. BAVERN: Aumann, Reuter, Pfluger, Kobler, Augenthaler, Dorfner, Kdgl, Flick, Bender (Thon), Strunz, Mclnally. SODNIK: Karlsson (Šve.). KOTI: 8:3 za Milan. GLEDALCEV: 62.700. MILAN — V prvi polfinalni tekmi za pokal prvakov je Sacchijeva ekipa šele z enajstmetrovko premagala taktično zelo dobro urejeno enajsterico Bayerna. Sodnik Karlsson je pokazal na belo piko, potem ko je eden od nemških branilcev v kazenskem prostoru zrušil Borgonova. Van Basten, ki je dotlej z nekaj nevarnimi streli zaposlil dobrega vratarja Aumanna, je s točnim strelom v desni kot povsem zasluženo povedel svoje moštvo v vodstvo. Milan ni igral tako kot so od njega pričakovali njegovi navijači, pri tem pa je imel vsaj dve olajševalni okoliščini, Nastopil je v okrnjeni postavi, brez izključenega Donadonija in poškodovanega Ancelottija, igral pa je na skoraj razoranem milanskem igrišču. Za ekipo, ki je morala igrati na . zmago, je bil to nemajhen handicap. Milančani so predvsem v prvem polčasu zaigrali dokaj medlo na sredini igrišča, zaradi česar niso imeli napadalci veliko uporabnih žog. V drugem delu so domačini vendarle krepkeje pritisnili in le vratarju Aumannu se ima Bayern zahvaliti za minimalni poraz. Le-ta je dobro ubranil nekaj strelov Van Bastna, Stroppe in Borgonova, klonil pa je le strelu z bele pike. Najlepši del tekme so bile zadnje minute srečanja, ko je Bayern z vstopom Thona na igrišče zaigral bolj odprto in odločno. Kljub temu je bil vratar Galli povsem brez dela. O finalistu pokala prvakov bo tako odločala povratna tekma na olimpijskem stadionu v Miinchnu. OSTALI IZID • Olimpigue Marseille (Fr.) - Benfi-ca (Fort.) 2:1 Včeraj so se v nekem tržaškem hotelu zbrali člani italijanske reprezentance B lige do 21. leta, ki bodo v soboto na Grezarju v prijateljskem srečanju merili moči z olimpijsko reprezentanco Egipta. Med izbranci selektorja Brighentija je tudi nogometaš Triestine Polonia, njegovega klubskega tovariša Pasgualinija, ki tudi sodi v širši krog članov reprezentance, pa selektor tokrat ni pozval. Jugoslavija - Italija v Zagrebu Prva polfinalna tekma evropskega nogometnega prvenstva mladih (do 21. leta) med Jugoslavijo in Italijo bo v sredo, 11. aprila v Zagrebu s pričetkom ob 19. uri. Datuma povratne tek- POKAL UEFA JUVENTUS - KOLN 3:2 (2:0) STRELCI: Barros v 21. min, Casirag-hi v 45. min, Marocchi v 52. min., Gbtz v 79. min., Sturm v 92. min. JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Tricella, Alej-nikov, Barros, Casiraghi, Marocchi, Schillaci. KOLN: Illgner, Higl, Gbrtz, Dreshen (Ordenowitz), Gielchen, Greiner, Has-sler, Rudy (Gotz), Sturm, Littbarski, Janssen. SODNIK: Kohl (Avstrija). KOTI 10:5 za Koln. GLEDALCEV: 43.000. me še niso določili, verjetno pa bo 9. ali 10. maja. Milutinovič zapušča Kostariko? SAN JOSE' —- Jugoslovanski nogometni strokovnjak Bora Milutinovič je zagrozil, da ne bo več treniral reprezentance Kostarike, če bo tamkajšnja nogometne zveza vztrajala pri zahtevi, da mu dodeli supervizorja in dva njegova sodelovca. Funkcionar kostariške zveze je predlagal odslovitev Milutinoviča, vse kaže tudi, da se mnogi ogrevajo za povratek na čelo reprezentance dosedanjega trenerja Marvi-na Rodrigueza, ki je pripomogel h kvalifikaciji Kostarike na SP. TURIN — Juventus je s pičlim golom prednosti zaključil prvo polfinalno tekmo za pokal UEFA, potem ko je še 11 minut pred koncem povsem zasluženo vodil s 3:0. Ključni trenutek srečanja je bil vstop na igrišče zahod-nonemškega nogometaša Gotza, napadalca, ki ga je trener v začetku zadržal na klopi. Sest minut po prihodu na teren je z glavo že premagal vratarja domačinov Tacconija, drugi gol pa so gostje dosegli prav tako s strelom z glavo, ki ga je dobri dve minuti po izteku regularnega časa dosegel Sturm. Zadnji četrt ure je povsem spremenil lice tekmi, ki jo je Zoffovo moštvo vse dotlej varno vodilo. Črno-beli so povedli z lepim golom hitrega Barrosa sredi prvega polčasa, na koncu prvega dela pa so še podvojili z edinstvenim golom Casiraghija, ki je z razdalje kakih dvanajstih metrov poslal žogo v desni gornji kot nasprotnikovih vrat. Ko je Marocchi v začetku drugega dela še tretjič zatresel mrežo Kolna, so turinski navijači upali, da je tekme praktično konec in da se je Juventus praktično že pred tekmo v ZRN uvrstil v finale. Takrat pa je trener Kolna Daum poslal na igrišče Gotza... O uvrstitvi v finale pokala UEFA bo tako odločala povratna tekma v Kbl-nu. Juventusu bo trdo predla, saj lahko računa sedaj le še na minimalno prednost. POKAL POK. ZMAGOVALCEV • Anderlecht (Bel) - Dinamo Bukarešta (Rom.) 1:0 Tenis v Portorožu Danes pričetek glavnega turnirja PORTOROŽ — Včerajšnji jutranji dež je-kvalifikacijski teniški turnir Istrske riviere nekoliko podaljšal. Tako bodo zadnja finalna srečanja danes dopoldne, ko se bo ob 11. uri s prvim kolom pričel glavni turnir, na katerem bo nastopilo 6 jugoslovanskih igralcev, oz. 7, če bo Šarič zmagal v svoji predtekmovalni skupini. V 3. kolu se je poslovil od turnirja še Trupej, Vatovec pa je izpadel v polfinalu, ko ga je s 6:7, 6:3 in 6:2 premagal Pavel (CSR), s čemer je mladi Koprčan ponovil uvrstitev iz Poreča, čeprav je imel v Portorožu večje ambicije. V finale kvalifikacij se je od Jugoslovanov prebil le Šarič, ki je po razburljivem razpletu s 5:7, 6:3 in 6:4 premagal Vuletd. Pomembnejši rezultati 3. kola: Razber-ger - Soresini 0:6, 4:6, Merinov - Marič 6:0, 6:0, Vuleta - Krape n.o., Šarič - Alca-rez 6:2, 6:1, Vatovec - Gyorgy 7:6, 6:2, Trupej - Krotschko 3:6, 4:6. (Kreft) Disciplinski ukrepi Sabatu (Ascoli) tri kola MILAN — V zvezi z nogometnimi tekmami italijanske A lige z dne 25. marca je športni sodnik za tri kola diskvalificiral igralca Ascolija Sabata. Za eno kolo bodo prisiljeni mirovati še Maiellaro (Bari), Citterio (Cremonese), Costacurta (Milan), Gaudenzi (Verona), Oddi in Va-noli (oba Udinese). Ker v B ligi prihodnjo nedeljo ne bo tekem, disciplinskih ukrepov v zvezi z nedeljskim kolom niso pod vzeli. V soboto v Trstu »azzurri« B lige do 21. leta Italija - Egipt na »Grezarju« Kolesarska dirka od Ganda do Wevelgema V prvem polfinalu proti Giboni Na »Jadralnem tednu« v Anziu Belgijec Frison ugnal elito WEVELGEM — Pred nedeljsko izvedbo velike dirke od Pariza do Rou-baixa so se v nadaljevanju severne turneje klasičnih dirk najboljši kolesarji sveta včeraj udeležili znane belgijske preizkušnje od Ganda do We-velgema. Zmagal je domačin Herman Frison pred rojakom. Johanom Museu-wejem, a moralni zmagovalec je Italijan Franco Ballerini, ki je bil glavni pobudnik vseh najpomembnejših begov. Letošnjo izvedbo dirke so nekoliko skrajšali (proga je merila le 200 km), nekatere vzpone pa so odpravili, tako da jih je zdaj le še sedem, a vsi so koncentrirani v 21 kilometrih, prvi pa je bil postavljen 30 km pred ciljem. Do težjega dela proge so kolesarji vozili res počasi (povprečna hitrost 33 km na uro), nakar se je razvnel oster boj, v katerega pa niso posegli najvidnejši italijanski kolesarji Bontempi, Fondriest, Argentin, Bugno in Baffi. Po Baskiji še vodi Gorospe IBARDIN — Španec Julian Gorospe je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Baskiji. Gorospe ima na skupnem vrstnem redu 11" prednosti pred Gastonom in 16" pred Cabestanyjem (Šp.). Nogometaši za Cruyffa AMSTERDAM — Člani nizozemske nogometne reprezentance so se odločili, da mesto strokovnega štaba zasede Johann Cruyff. To mesto je ostalo prazno, ko so zaradi »preveč avtoritarnega obnašanja« odslovili Libregtsa. Sledji se je odločil, da toži nizozemsko nogometno zvezo, češ da podpira »terorizem« igralcev. Prav včeraj pa je sodišče v Utrechtu zavrnilo njegovo zahtevo, da reprezentanco vodi do izteka pogodbe, torej do julija. S svoje strani je bil Cruyff zelo zadržan in je dejal, da gotovo ne bo škodilo, če se še nekoliko pogovorijo. Jugoplastika boljša JUGOPLASTIKA - GIBONA 94:82 (53:44) 'JUGOPLASTIKA: Sretenovič 8, Perasovič, Pvičevič, Ku-koč 9, Sobin 22, Naumoski, Ivanovič 19, Savič, Radja 29, Naglič 7. GIBONA: Bukumirovič 2, Karner 2, Čutura 15, Anzulo-vič, Rizman 3, Cvijetičanin 15, Mršič 16, Miličevič 23, Razič 3, Arapovič 3. SPLIT — V prvi polfinalni tekmi play offa jugoslovanskega košarkarskega prvenstva so Spličani sicer zmagali, vendar prav gladko le ni šlo, še zlasti sredi drugega polčasa, ko je bila Gibona za trenutek tudi v vodstvu (67:66). Vsekakor je bilo jasno, da je kvaliteta na strani Jugoplasti-ke in ko je zaigrala angažirano, si je takoj nabrala 15 točk prednosti. Smelt Olimpija brez težav BUDUČNOST - SMELT OLIMPIJA 93:122 (38:66) SMELT OLIMPIJA: Tomovič 17, Šiška 12, Daneu 10, Virant 12, Hauptman 22, Kraljevič 10, Kotnik 31, Djurišič 8. TITOGRAD — V povratni tekmi 1. kola play offa za Koračev pokal je Olimpija brez težav odpravila Budučnost in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje, saj je zmagala tudi v Ljubljani. O tekmi ni kaj povedati, saj je v bistvu šlo le za bolj zahteven trening. Ariaima Bogateč odlična Jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč je dosegla novo uveljavitev. Na »Jadralnem tednu«, eni največjih italijanskih jadralnih preizkušenj, ki je nedavno potekala v Anziu, je namreč v razredu »europa« osvojila prvo mesto pred francosko reprezentantko Nicolasovo. V tem razredu so se praktično merile le zastopnice Italije in Francije, v ostalih olimpijskih razredih pa so tekmovali tudi člani drugih reprezentanc. Tekmovanje je trajalo ves teden, a na sporedu je bilo šest regat, od katerih pa je ena zaradi prehudega vetra odpadla. V prvi regati, ki je potekala v dokaj vetrovnem vremenu (veter je pihal do 15 m na sekundo, a valovi so bili tudi do 3-4 metre visoki), je naša jadralka zasedla drugo mesto za Nicolasovo. Slednji taki vremenski pogoji zelo ležijo, tako da jo je res težko premagati. Druga regata je odpadla, v tretji, ko je bil veter znova precej močan, se je ponovil vrstni red iz prve. Četrti dan se je vreme nekoliko uneslo in zmaga je šla neki italijanski reprezentantki, medtem ko je bila Arianna druga, a Nicolasova šele četrta. Peti dan je prinesel zmago Sirenini tekmovalki, a Francozinja je bila spet četrta, zadnji dan je Arianna zasedla 3. mesto za drugouvrščeno Nicolasovo. Tekmovanja se ni udeležila italijanska prvakinja Calli-garisova, kateri pa taki vremenski pogoji ne odgovarjajo. Kadetski turnir Alpe Jadran Podvig Kontovelovih košarkarjev v Mestrah Kontovelovi košarkarski kadeti so sinoči v Mestrah poskrbeli za lep podvig. V povratni polfinalni tekmi turnirja Alpe Jadran so namreč s 75:67 (36:26) premagali ekipo Gazzera in se uvrstili v finalni del. V prvem srečanju v Repnu so Kontovelovi košarkarji izgubili s točko razlike, tokrat pa so se vsi izkazali in zasluženo izločili nasprotnika. O tekmi bomo še poročali. 1. MOŠKA DIVIZIJA KONTOVEL HELVETIUS - BARCOLANA 57:63 (41:29) KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj (0:2), Kneipp 7, Pertot, Cunja 6 (0:2), Bogateč, L. Emili 27 (4:7), A. Emili 13 (1:5), Versa 4, Cingerla. TRI TOČKE: Kneipp, L. Emili (1); PM: 5:16. ON: 19. Kontovelci so se tokrat izkazali kot izredno radodarni ljudje, saj so tekmo dobesedno podarili nasprotniku. Naši so se sicer hoteli Barcolani oddolžiti za visok poraz v uvodnem srečanju prvenstva in so začeli zbrano in motivirano. Takoj so povedli in stalno višali vodstvo, ki je v 18. minuti znašalo celih 18 točk. K temu je največ pripomogel Livio Emili, ki je dosegel v samem prvem polčasu kar 23 točk. V nadaljevanju pa je prišlo do preobrata, saj so Kontovelci s samomorilsko igro dopustili gostom, da so najprej izenačili in nato celo povedli. Naši so prvi koš v drugem polčasu zadeli šele v 29. minuti. V končnici srečanja jih je zajela tudi živčnost in tako je Barcolana slavila nepričakovano zmago. (Andrej) V 6. kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B je Italija z 8:3 premagala Nizozemsko, Francija pa z 8:7 Japonsko. Na lestvici ima Francija 8 točk, Italija pa eno manj. Novi odbor SPDT Novoizvoljeni odborniki SPDT so si na krajši seji po zadnjem, 36. občnem zboru porazdelili funkcije. Novi odbor je takole sestavljen: za predsednika je bil ponovno izvoljen Lojze Abram, podpredsednika sta Marinka Pertot in Peter Suhadolc. Za tajnika je bil potrjen Ervin Gombač, blagajnik je Žarko Vecchiet, gospodar Aleksi) Civardi, arhivar Franc Armani. Zapisnike bo še dalje pisala Vojka Pertot, pomočnica blagajnika je Dobrina Štrajn. Ostali izvoljeni odborniki so Stojan Bolčina, Robert Devetak, Pavel Fachin, Peter Gerdol, Angel Kermec, Mario Milič, Vojko Slavec, Mauro Soban, Danilo Šavron, Zvonko Vidau in Davor Župančič. Le-ti so prevzeli funkcije v komisiji za izlete in v komisijah za alpinistično in za smučarsko dejavnost. Zvonko Vidau pa bo skrbel za fotodokumentacijo društvene dejavnosti, medtem ko je Mauro Soban predstavnik novoustanovljene podružnice SPDT v Mačkoljah. Podpredsednica Marinka Pertot bo še dalje skrbela za predavateljsko dejavnost, podpredsednik Peter Suhadolc za obnavljanje Vertikale, Robert Devetak pa je novi načelnik mladinskega odseka. Podružnica SPDT v Mačkoljah V Mačkoljah je hastala podružnica SPDT,t ki že pridno deluje. Formalno so ustanovitev podružnice, ki bo delor vala na območju Brega, potrdili člani SPDT na zadnjem občnem zboru. Člani podružnice so že zelo aktivni, na sestanku s predstavniki matice pa so že izdelali okvirni načrt bodoče dejavnosti. Najprej si bodo izbrali še ime, za 25. april pa načrtujejo izlet v Hrastovlje in na Kojnik, v prvih dneh maja pa mislijo izvesti nočni pohod na Slavnik. Člani podružnice bodo delovali popolnoma samostojno in si obetajo, da bodo pritegnili v svoj krog večje število ljubiteljev planin iz bliž- njih krajev v Bregu. Predstavnik podružnice v odboru SPDT je Mauro Soban. Občni zbor Obalnega planinskega društva v Kopru Planinci v Kopru so se zbrali prejšnji petek na občnem zboru, na katerem so podali podroben obračun svojega enoletnega dela. Predvsem izletniška dejavnost je bila najbolj uspešna, v razpravi pa je prišel najbolj do izraza problem koče na Slavniku, ki jo upravlja Obalno planinsko društvo Koper. Na Slavniku so namreč v teku dela za gradnjo velike meteorološke postaje, ki bo služila v razne namene. Ob postaji pa bo ostala koča Henrika Tume, o kateri so krožile govorice, da jo bodo prestavili drugam. Koprski planinci so se tudi obvezali, da bodo* z vsemi silami in sredstvi, predvsem z zaprtjem cest in dohodov, preprečili vožnjo z avtomobili do vrha, da tako ohranijo, kar je ostalo nedotaknjenega naravnega bogastva na Slavniku. Sledile so volitve in po odstopu dosedanjega predsednika Karla Kocijančiča, je vodstvo Obalnega planinskega društva v Kopru prevzel novi predsednik Franc Gorišek. Izletniška dejavnost Je bila dokaj pestra v zadnjih dveh tednih. Večja skupina članov SPDT se je 25. marca udeležila tradicionalnega zimskega pohoda na Potezen. Na vrh te gore so se povzpeli iz Petrovega brda, do koder so se pod vodstvom Aleksija Civardija pripeljali z avtomobili. Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, saj je udeležence močil dež in tudi premrazilo jih je, vendar so vztrajno spešili na vrh Potezna, kjer so jih domači planinci sprejeli s toplim čajem in jim podelili tudi značke in priznanja. Za štirikratni vzpon so srebrne značke dobili Marija Castel-lani, Gracijela Hrovatin in Franko Starec, zlato značko za šestkratni vzpon je dobil Marko Civardi, za desetkratno prisotnost na vrhu Potezna pa je Mario Milič dobil posebno priznanje. Teden dni kasneje se je skupina članov SPDT udeležila pohoda ob odprti meji in sicer hodili so s Predenega na Beko in se potem vračali v Bo-tač, od tam pa v Boljunec. Pohoda ob odprti meji se je udeležilo tudi nekaj planincev članov nove podružnice SPDT v Mačkoljah, ki so že prejšnje tedne pripravili krajše izlete na Slavnik, na Snežnik, prejšnjo nedeljo pa so bili na Nanosu. Planinci SPDT nadaljujejo z obnavljanjem Vertikale in so že prešli na območje goriške pokrajine. Pot iz Ja-melj do Doberdoba je že začrtana, prejšnjo nedeljo pa so se, pod vodstvom podpredsednika Petra Suhadolca, podali na vzvratno pot od Gorice do Doberdoba. Iz Gorice do Rupe je nekaj problemov, ker bo menda treba po nekaterih asfaltiranih odsekih, od Rupe do Doberdoba mimo Vrha in Martinščice pa ne bo velikih težav. Hoje je bilo za približno pet ur, vendar z vmesnimi postanki. »V hribih se dela dan« Zvečer bo na sedežu SPDT v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20, zadnje predvajanje serije televizijskih nadaljevank »V hribih se dela dan« režiserja Staža Potočnika. Na vrsti bosta zadnji dve nadaljevanki in sicer prikaz slovenske planinske poti po Julijcih do Ankarana. V zadnji nadaljevanki nastopajo tudi nekateri člani našega društva, ki so se predlanskega junija udeležili srečanja v koči »Zorka Jelinčiča« na Črni prsti. Prisotni bodo tudi režiser, tajnica režije, glasbeni opremljevalec in organizatorka serije, ki bodo rade volje odgovarjali na vprašanja, kakšni cilji so jih vodili ob prikazovanju lepot slovenskega gorskega sveta. Obeta se to- rej zanimiv večer, zato je pričakovati, da se bodb člani in prijatelji SPDT polnoštevilno udeležili predvajanja. Pohod za »Memorial M. Škabarja« Smučarski klub Devin pripravlja v nedeljo, 8. aprila, tradicionalni pohod iz Praprota v Repen v spomin dolgoletnega in požrtvovalnega odbornika Mirka Škabarja. Pohoda se lahko udeležijo vsi, ki jim je všeč hoja po naših kraških gmajnah. Odhod iz Praprota je od 8.30 do 10. ure in udeleženci morajo pokazati izkaznico. Tisti, ki se prvič udeležijo pohoda, pa prejmejo novo izkaznico. Izkaznico bodo organizatorji žigosali na cilju kot dokaz za opravljen pohod. Na poti bodo udeleženci dobili čaj, na cilju pa kosilo za skromno ceno 5000 lir. Hoje je za približno 4 ure. SPDT vabi svoje člane, da se pohoda udeležijo v čimvečjem številu. Izlet za osnovnošolsko mladino Mladinski odsek SPDT pripravlja v sodelovanju s Športno šolo spomladanski izlet za osnovnošolsko mladino. Izlet bo 22. aprila na območju Grmade. Vse je še v pripravi, vep'uf prireditelji obljubljajo, da ne '■'J dosti truda za naše najmlajš” KI s® bodo tako malo razvedril’ se naužili svežega zraka v norUV1- (L- A.) Kma>u alpinistični tečaj SPDT alpinistični odsek SPDT bo tudi letos pripravil redni alpinistični tečaj v Dolini Glinščice, ki ga bodo vodih »domači« alpinistični inštruktorji’ Pripravljalni sestanek članov vodstva odseka, inštruktorjev in vseh člano^ in simpatizerjev AO bo v petek, 13. m.,, na sedežu odseka (Ul. CarducD 8/2. nad.) ob 20.30. Dogovorili se bodo o vseh podrobnostih in datumih praktičnih in teoretičnih lekcij tečaja. Deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki Borovke potrdile kvaliteto n gimnastični odsek ŠZ Bor je bil v . eaeljo popoldne izvrsten organizator redno uspelega deželnega prvenstva ^Portno-ritmični gimnastiki, katere-so se U(jeležila praktično vsa druš- izf' k’ v naši deželi g°ie t0 zvrst' z vpvm0 90riškega Doma. Prvenstvo je ijalo za naraščajnice in sicer za kakiji A-l in A-2. Vai)*cuPno se je prijavilo kar 17 tekmo-?a ^ (ki so vse tudi nastopile), kar je šte ■ a P^enstva že skoraj rekordno vii0 Prvenstvo je pokazalo, da ima-ne, v deželi v tej starostni kategoriji kat I res nadarjenih telovadk, med en 616 Zanesljivo sodijo tudi borovke, la vn?ed njimi pa je skorajda pripravile e iko presenečenje. Karin Mezgec aostajala namreč za tretjeuvrščeno snna za P°1 t0<5ke in če ji ne bi ganilo pri vaji brez orodja, bi za-k0nl1Vo osvojila bron. V tako ostri se r“Urenci bi bil to izreden uspeh, saj ta, fSnii, v katerih vadijo naša dekle-Pmh ne morejo primerjati z onimi, ki jih imajo tekmovalke drugih društev. Zadovoljni pa smo lahko tudi z napredkom drugih borovk, čeprav se niso uvrstile v ospredje, saj so pustile za seboj nekaj tudi že uveljavljenih telovadk. Poglejmo si lestvici obeh skupin. A-l: Noacco (Videm) 34,60; 2. Borgna (Videm) 33,95; 3. Serra (SGT) 32,85; 4. Karin Mezgec (Bor) in Mamolo (SGT) 32,40; 6. Sostero (Lignano) 32,00; 7. Iri-na Žagar (Bor) 31,75; 8. Kristina Ferlu-ga (Bor) 31,30; 9. Fjona Mezgec (Bor) 31,10; 10. Lippi (Gorica) 29,40,; 11. Mio (Gorica) 28,30; 12. Shardlow Allison (SGT). A-2: 1. Bucci (SGT) 42,65; 2. Pitassi (Gorica) 38,50; 3. Marcuncin (Lignano) 37,20; 4. Fiegel (Gorica) 35,25; 5. Dan-necker (Bor). Borovke se zdaj že pripravljajo na nov turnir, ki bo 10. t. m. v Borovem športnem centru, kjer bodo nastopile tudi najboljše mlade ritmičarke iz vse Slovenije, (boj) | šport na primorskem - šport na primorskem_ Izola in Vozila dobro startala Primorska predstavnika v slovenski nogometni ligi sta spomladanski del prvenstva začela nedvomno uspešno. Tudi v drugem kolu sta namreč iztržila ugodna rezultata: Izola je doma premagala Pohorje z 2:0, Vozila pa so se vrnila z dragoceno točko iz Novega mesta (Elan -Vozila 1:1). Izolani so tako še naprej v vodstvu, a Vozila gredo proti sredini lestvice. Razočarali pa so člani medrepubliške lige, Koprčani, ki so po rekordni zmagi kolo prej izgubili v Mariboru (0:1). Zdaj so že v nevarnih vodah. V odbojkarskih tekmovanjih ni bilo presenečenj. Kanalski Salonit (2. zvezna liga) je zanesljivo zmagal v Ilidži in do končnega uspeha mu manjka le še korak. Novogoričanke so bile slabše v slo- venskem derbiju na Bledu, dekleta Ci-mos Kopra so vnovič zanesljivo osvojile točki v boju za vrh v slovenski ligi, Izolani pa so bili spet nemočni. Rokometašice ajdovskega Mlinotesta igrajo zelo spremenljivo. Dvema zaporednima zmagama je namreč sledil poraz' na domačem parketu z Zametom. V obeh slovenskih rokometnih ligah so Primorci le dvakrat zmagali: igralci Ajdovščine in Ferrotehne, praznih rok pa so ostali Jadran, Burja in ženska ekipa Ferrotehne. Prevzem marketinga za SP v kajaku in kanuju Predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva v kajaku in kanu- ju, ki bo prihodnje leto v Tacnu in Bovcu, Milan Kučan in predsednik nizozemske družbe Pro Šport Europe Ruud Frese sta prejšnji teden v Ljubljani podpisala pogodbo o prevzemu marketinških poslov. V Jugoslaviji in tujini jih bo torej opravljala ta nizozemska firma, ki je v svetu lepo uveljavljena in izkušena. Milan Kučan je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je končno prišlo do organiziranega vira financiranja prireditve. S samimi pripravami na prvenstvo so organizatorji že v zamudi in to prav zaradi pomanjkanja denarja. Po grobih izračunih bo izvedba prvenstva na Soči in Savi skupaj z ureditvijo prog in z najnujnejšimi posegi stala okoli 10 milijonov zahodnonemških mark. (DK) Na deželni fazi Mladinskih iger v odbojki (nastopa tudi »Trinko«) Uspeh »Kosovela« in »Eijavca« V torek je bila na Opčinah prva med-pokraj inska tekma v okviru mladinskih iger v moški in ženski odbojki. Tak sistem tekmovanja predstavlja pravo novost glede na dosedanje izvedbe. Pokrajinski prvaki iz Trsta, Gorice in Vidma se bodo pomerili med seboj, pordenonski prvak pa tekmuje z ekipami iz Veneta. Zmagovalec troboja se bo uvrstil v nadaljnjo meddeželno fazo. Barve tržaške pokrajine so v moški konkurenci branili dijaki openskega Kosovela, ki pa v tej fazi niso nastopili z isto postavo kot v pokrajinskem prvenstvu. Ker so kot znano Kosovelovi dijaki tudi pokrajinski prvaki v rokometu, je po pravilniku prepovedano, da bi isti igralci v medpokrajinski fazi nastopali v dveh panogah. Na odbojkarsko tekmo so se zato podali tudi mlajši dijaki prof. Ivana Peterlina, ki pa so s svojo igro povsem zadovoljili. Kosovel je napreč nepričakovano odpravil ekipo iz Čedada, ki je zastopala videmsko pokrajino. Prvi set so dokaj gladko osvojili openski dijaki, v drugem so popustili in dovolili gostom, da ga osvojijo. V tretjem setu so dijaki iz Čedada že povedli z 9:0, ko so Kosovelovci zelo odločno reagirali in v ostrem finišu tekmo osvojili. Naše dijake pa čaka v kratkem še srečanje z goriškimi prvaki šole Trinko, o katerih poročamo spodaj. T r» 1 /T , V r-t r1 0.1 M C.Q 10.1 G 16:14) KOSOVEL: Colja, Germani, Glavina, Grgič, Kralj, A. in B. Plesnišar, Tretjak. (Inka) V ženski konkurenci so tržaško pokrajino zastopale dijakinje rojanske šole Erjavec, ki so videmske vrstnice odpravile s čistim 2:0. Prvi niz so slovenske odbojkarice, ki jih vodi prof. Tatjana Gregori, dobile zelo gladko, saj so nasprotnicam prepustile le točko, v drugem nizu pa se jim je zataknilo, tako da so morale v končnici nadoknaditi zaostanek 14:7. Izid: Erjavec - Videm 2:0 (15:1, 17:15) ERJAVEC: Vitez, Ažman, Gregori, Vodopivec, K. in I. Milič, Debeljuh, Bezenšek, Dolhar, (ak) * * * Srednja šola Ivan Trinko je že sedmič zmagala na pokrajinskem prvenstvu za srednje šole, zdaj pa jo čakajo še kvalifikacijske tekme za uvrstitev v državni finale v Rimu, kjer so goriški dijaki nastopali že v zadnjih dveh letih. (David Radetti) Izidi pokrajinskega finala: Trinko -Pascoli 2:0 (15:6, 15:3); Trinko - Da Vinci 2:0 (15:5, 15:3) IVAN TRINKO: Sfiligoj, Figelj, Soban, Kovic, Pintar, Sussi, Makuc, Di Battista, Mania, Komjanc, Farra, Radetti. Mladi odbojkarji under 16 ekipe Tekno Progres še bližji deželnemu naslovu PRm,TA ' TEKNO PROGRES 0:3 VV1^5- 6:15) Mar -No PROGRES: Paoletti,' Devetak, Korečič, Brisco, Koivc, Florenin, S to^Mužič. ZagotovTago so si Gorieani praktično že * li Vreti tov v moHriorolnn fa7.n T1 ^ Tre Uvrstitev v meddeželno fazo ta prv?!? Under 16 (v katero napreduje-Trent,, 'v6 ekipi), ki bo v Veroni ali v tekm- ' Zdai p® jih čaka še odločilna stva ^ Z Ronchi3«n za osvojitev prven-prati naslova deželnih prvakov FJK. V tretip,,50.56 Markičevi varovanci proti izka7MVrš,čeni ist0lmenski ekipi resnično Le nau' k°t potrjujejodelni izidi nizov. uPirarVieni 50 se g05111®1!1 enakovredno nato ri rovenskim odbojkarjem, ki so se lja z aonesedno razigrali, še zlasti to ve-ča jT, Prvega podajača Korečiča in tolka- Vojpv (Brisco) (3-is Y OORNO - SLOGA 1:3 v sLoči5:5,15:17- 14:16> Mili?. Andolšek, Glavina, Maver, S&. Stranj. vrščene ' s° se na gostovanje k zadnjeu-Inenjenj u Gornu podali v krepko spregali v n.P°®lavL saj so nekateri igralci •iscengj- Ild gostovanje k zaanjeu-Utenjen, G°rnu podali v krepko spre- 0St{f1-‘ Postavi cai cn n /-vir 3 f nr-i i/Tral/M teg< nek m p dve] no, bila nasifa ^n°', zdai za drugo ekipo, sta ^eUi pa i^n]a ^va zel° izenačena, sloga- teg°riii rstu na prvenstveni tekmi v ka-nekaterjUnder j14. Nastopili so tako tudi Prav ./(Raloi. ki običajno manj igrajo dveh setih 1° Se tok:rat izkazali. Po prvih n°, 2[]aj n. ki sta potekala zelo enosmer- OSTAt ^“NJuChi v svojo korist. (Inka) ‘damann n-2,01 19' KOLA: 11 Pozzo ‘ VolW9n Vivil - ASFJR Čedad 0:3, ■ Pallavolo TS 2:3. ACLI Ronchi in Tekno ProqtS(TVlCA: AC Balj vs 30, Prata 28, ASFJR 26, Volley 14 p Idam 20, Pallavolo TS 18, Maniago C°rno o ° in Sloga 8' Vivil 6' Volley Na Tržaškem Puc, 1- moška DIVIZIJA (8ag - BOR 3:2 > BoR 'F:6. 15:8, 9:15, 15:11) Škabar “®tocchi, G. in D. Gasparo, lesu, Chen^ rain' Pavlica, Martinolich, V p *n Zaina. nddoUj^ainem srečanju se borovci niso 'jaz v p * Prevenireju za edini gladki po-dofarj pQarn delu prvenstva. Bili pa so na l' da premagajo nasprotnika, ki igra vse bolje in je z dvema porazoma na drugem mestu lestvice. Gostje so morali tudi to pot na igrišče z nekoliko spremenjeno postavo, kar se je v odločilnih trenutkih tudi bridko poznalo. Po prvem zmagovitem nizu so borovci v naslednjih dveh precej grešili. Potem, ko jim je uspelo izenačiti, so v zadnjem nizu spet izredno slabo pričeli, da je nasprotnik imel ob menjavi igrišča izdatno prednost 8:3. V nadaljevanju jim je s skrajnimi močmi uspelo izenačiti, toda potem so bile usodne dvakrat po tri zaporedne napake. Tudi za ta nastop moramo pohvaliti mlajše odbojkarje, ki napredujejo iz tekme v tekmo. Manjka pa jim še nekoliko samozavesti in odločnosti. (G. F.) LE VOLPI - SLOGA SAGOR 0:3 (11:15, 5:15, 4:16) SLOGA: Bevilacgua, Jercog, Kerpan, Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin. Po dokaj medlih nastopih iz zadnjih kol so slogaši v soboto zopet zaigrali kot znajo in tudi zasluženo prišli do nevih točk. Solidnega nasprotnika so premagali s še bolj gladkim izidom kot v domači tekmi iz prvega dela prvenstva in tako obdržali uvrstitev tik pod vrhom lestvice. Po prvem dokaj izenačenem setu so slogaši suvereno zmagali v drugem. V tretjem pa so že povedli domačini z 11:5. Tedaj pa so slogaši izredno odločno reagirali, do konca niza praktično niso več grešili in tako zasluženo osvojili sedmi par prvenstvenih točk. (Inka) OSTALA IZIDA 11. KOLA: Club Altu-ra - Ferroviario 2:3, Volley Club - Sant'-Andrea 0:3, La Marmotta ni igrala. LESTVICA: La Marmotta 16, Preve-nire in Sloga Sagor 14, Le Volpi in Bor 10, Ferroviario 8, Club Altura in Sant'-Andrea 4, Volley Club 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej ligi je konec tedna prišlo do številnih odložitev. Derbi med Brežankami in borovkami bodo odigrali šele 11. aprila, slogašice pa so sinoči s 3:1 premagale Virtusa. LESTVICA: OMA 20, CUS 16, Virtus 12, Killjoy 10, Bor Friulexport 8, Rozzol, Club Altura in Sloga Sagor 6, Breg 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA B IZIDA 9. KOLA: Sokol Indules - Le Volpi B (sinoči); Ferroviario - Prevenire P&VIN ^amori^6^61!0' 8- aprila, 4. pohod za ta do hi: Mirka Škabarja« od Prapro-Š2 s Pna' * * * * vabljenil n!!bl svoh?A ' PLANINSKI ODSEK I* Pohod P“®,nce v nedeljo, 8. t. m., Dnu 2birabL>>Memorlal Mlrka Škabar-^adii (p °b 8.30 v Praprotu. Na Zsšd, a P^bližno tri ure hoje. sa Sedeiu danes, 5. t. m., oh 19.30 k 1zv*LZSŠDI> U1- sv- Frančiška 20, Sne9a odbora. obvestila - obvestila SK BRDINA vabi vse tekmovalce, člane in simpatizerje, da se udeležiljo nagrajevanja najboljših športnikov ob zaključku uradne smučarske sezone. Nagrajevanje bo v soboto, 7. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledita družabnost in zakuska. NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, v klubskih prostorih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni. 3:1, Juha - CUS 2:3. Bor Friulexport ni igral. LESTVICA: CUS 14, Ferroviario 12, Prevenire 10, Julia in Le Volpi B 6, Sokol Indules 2, Bor Friulexport 0. UNDER16 ŽENSKE V finalu za naslov prvaka se bosta pomerila Bor Friulexport in Sloga Sagor, zmagovalca kvalifikacijskih skupin, ki sta tudi v polfinalu zlahka obračunala z ekipama CUS oziroma Ricreatori. Prva finalna tekma bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 17.30 v Borovem športnem centru, že sedaj pa je seveda jasno, da bomo imeli tudi v tej kategoriji slovenskega prvaka. UNDER 14 ŽENSKE Polfinale CUS TRST - BOR FRIULEKPORT 0:2 (1:15, 1:15) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Gregori, Čok, Neubauer, Vodopivec, Legovich, Zubalič, M. in P. Krapež, Vitez. Po tako gladki zmagi lahko seveda že zapišemo, da so si borovke še pred povratno tekmo zagotovile nastop v finalu za naslov pokrajinskega prvaka. Nobena skrivnost ni, da so si ta cilj zadale že pred pričetkom sezone, če vemo, da so bile prvakinje že lani v isti igralski zasedbi. »Plave« so, kot se za polfinale spodobi, stopile na igrišče maksimalno koncentrirane, in za nasprotnice je bil polom neizbežen, čeprav trenerka Naci-novijeva svoje najvišje igralke Ažmano-ve sploh ni poslala na igrišče. Upati je, da bodo znale borovke tudi v finalu ohraniti to stopnjo zbranosti, v tem primem pa jim naslov ne more uiti, saj tehnično in taktično povsem prekašajo vse ostale šesterke v pokrajini. (Igor) OSTALI POLFINALNI IZID: OMA A -Club Altura 2:0 (15:9, 15:13). Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA SOČA CASSA Dl RISPARMIO - SOVODNJE AGOREST 3:1 (11:15, 15:8, 15:9, 15:4) SOČA: E., S., A. in M. Černič, K. in S. Princi, Florenin, Tuniz, Devetak. AGOREST: Krašček, Braini, Fajt, Paulin, Tabaj, Gaeta, Pavšič, Fabi, Černe. V dobri uri so si sočanke precej prepričljivo izborile derbi. V 1. setu so bile precej boječe, tako do so odbojkarice Agoresta takoj povedle s 7:0. V naslednjem setu so se sočanke potrudile in z bolj zagrizeno igro tudi zmagale. Igralke Agoresta so začele popuščati in zapravile dragocene točke. V 2. in 3. setu je bila igra zanimiva in obe ekipi sta se borili z enakovrednimi močmi, medtem kot v 1. setu je bila očitna premoč Agoresta, v 4. pa Soče. (E. Č.) G.S. FARRA - SOČA CASSA Dl RISPARMIO 1:3 (15:8, 5:15, 3:15, 5:15) SOČA: E., M. in S. Černič, K. in S. Princi, Florenin. B ekipa under 14 Bora FriuIexport je v svoji skupini zasedla solidno 3. mesto Čeprav so sočanke izgubile 1. set zaradi neuigranosti, so se pozneje izkazale z zanimivo igro ob mreži. Tokrat so izkoristile servis, ki je deloval zelo učinkovito. Zaradi slabega sprejema nasprotnic, je bila ugra bolj skopa kar zadeva zanimivih akcij. Sočanke so dobro obvladovale vse elemente igre in z zagrizenostjo prebolele poraz v 1. setu. Ostale sete so zmagale brez težav, čeprav so se predstavile na igrišče le v šestih. (E. Č.) UNDER16 ŽENSKE SOČA GOSTILNA DEVETAK - SANSON LUCINICO 3:2 (1:15, 15:8, 7:15, 16:14, 15:8) SOČA: V., E., S., A., Mirjam in Martina Černič, Princi, Tuniz, Devetak, Pellegrin. Igralke iz Ločnika so se od lanskega leta zelo 'poboljšale v igri in so to tudi dokazale v prvem setu. V naslednjem setu pa so se domačinke boljše borile in kljub zagrizenosti vrstnic zmagale. Zelo zanimiv je bil 4. set. Vse je kazalo da bodo sočanke izgubile, saj so nasprotnice že vodile s 14:7. Sočanke pa niso popustile, saj so se borile za vsako žogo in z dobro igro tudi zmagale. Peti in odločilni set ni bil tako napet, saj so domačinske vseskozi vodile. V manj kot dveh urah so sočanke pokazale kaj vse znajo, in če ne upoštevamo prvi set, lahko rečemo, da so naše predstavnice pokazale dobro igro in zagrizenost. (E. Č.) 1. MOŠKA DIVIZIJA SOČA SOBEMA- C RA STARANZANO 3:0 (15:8, 15:9, 15:5) SOČA SOBEMA: Š., M. in I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Milocco, Tomšič, Černič, Muscau, Cavdek, Pahor. Sočani so tudi s Staranzanom opravili brez večjih težav. Čeprav sovodenjski odbojkarji niso pokazali tako dobre igre kot v prejšnji tekmi, so v vseh treh nizih bili vseskozi boljši od nasprotnika. V prihodnjem kolu bodo Sočani igrali v gosteh, in sicer v Gradežu. (C. Pellegrin) UNDER 13 MOŠKI ACLI RONCHI - SOČA SOBEMA 0:3 (7:15, 8:15, 3:15) SOČA: Marko, Matej, Matjaž in S. Černič, Tommasi, Pellegrin, Sobani, Per-kon, Mucci, Devetak. Mladi odbojkarji so prepričljivo zaključili prvenstvo, saj v šestih tekmah niso izgubili niti seta. Za njimi, ki imajo sedaj na lestvici 18 točk, stoji ACLI Ronchi proti kateremu so zmagali brez težav. Tako so potrdili svojo nepremagljivost na pokrajinski ravni. Sočani so z dobro igro v vseh elementih odbojke vseskozi vodili. Tekma sicer ni bila zanimiva zaradi premoči slovenske ekipe. (M. Č.) Under 14 moški na Tržaškem Slogaši prvaki PALLAVOLO TRST - SLOGA 0:2 (7:15, 7:15) SLOGA: Carola, Čuk, Grgič, Guštin, Kralj, Marc, Plesničar, Spetič, Bolčič. Slogini najmlajši so svojemu društvu priigrali še en pokrajinski naslov. V nedeljo so namreč tudi v povratni tekmi premagali vrstnike tržaškega Pallavolo in tako osvojili končno prvo mesto. Zasedba na letošnjem prvenstvu je bila sicer dokaj skromna, saj je na njem poleg omenjenih dveh šesterk sodeloval le še tržaški Cus. Slogaši so oba svoja nasprotnika nadigrali. S pokrajinskim naslovom pa so si tudi priborili pravico do nastopa na deželnem finalu. (Inka) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale iri sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik četrtek, 5. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska ZTT Trst član italijansk« zveze časopisnih založnikov FIEG Sporazum o pogajalskem procesu so podpisali na sedežu OZN v Ženevi Salvadorska vlada in fronta Farabundo Marti pristali na pogajanja za premirje v državi Močan potres povzročil škodo v Hercegovini ŽENEVA — Skupna izjava ob pričetku pogajalskega procesa, ki so jo ob navzočnosti generalnega tajnika OZN Pereza de Cuellarja podpisali predstavniki salvadorske vlade in fronte za nacionalno osvoboditev Farabundo Marti (FMLN), daje žarek upanja v politično rešitev državljanske vojne, ki že deset let divja v tej srednjeameriški državi in ki je doslej terjala že 70 tisoč žrtev. Deklaracija dveh delegacij, ki sta ju vodila salvadorski pravosodni minister Oscar Santama-ria v imenu predsednika Alfreda Cristianija in poveljnik Šafik Handal, ena osrednjih osebnosti FMLN, se zavzema za prekinitev oboroženih spopadov, demokratizacijo države, zagotavljanje človekovih pravic in spravo v salvadorski družbi. Prvi cilj pogajalskega procesa, ki ga bo kot predsednik vodil pošebni zastopnik generalnega tajnika OZN za Srednjo Ameriko Alvaro de Šoto, je ustaviti spopade, nakar bi se pričeli dogovarjati o legalizaciji gverilcev FMLN ter o njihovem vključevanju v institucionalno in politično življenje v Salvadorju. Obe sprti strani sta doslej že poskusili s pogajanji, vendar zaman. Četudi so lani dosegli dogovor o rednih mesečnih srečanjih, se dialog o premirju praktično sploh ni pričel, kajti razhajanja so ga pretrgala že po prvem, oktobrskem setan-ku, kar gotovo ni ugodno znamenje pred startom novega pogajalskega ciklusa. Perez de Cueilar je vsekakor poudaril, da so predstavniki obeh taborov dali zagotovila o »dejanski pripravljenosti in odločnosti, da s pogajanji dosežejo mirno rešitev« salvadorskega vprašanja. Bolj kot uradne izjave pa o možnosti za premirje in spravo govorijo okliščine, ki za nobeno od sprtih strani niso posebno rožnate. Fronta Frabundo Marti, ki je pred kratkim prekinila atentate proti salvadorski vladi in firmam, se polagoma sooča z osamljenostjo, Alfredo Cristiani pa se zaveda, da je polovica Salvadorcev bojkotirala volitve marca lani, kar pomeni, da njegova skrajnodesničarska stranka ARENA vodi državo s podporo manj kot četrtine celotnega prebivalstva srednjeameriške države. Na sliki (telefoto AP): zastopnik salvadorske vlade pri podpisu sporazuma s FMLN MOSTAR — Močan potresni sunek je včeraj ponoči, tri minute po polnoči, povzročil paniko na ožjem območij Hercegovine pod Biokovom, občutili pa so ga tudi v Mostarju, Sarajevu in Makarski. Epicenter potresa je bil v vasi Tiha-Ijina (občina Grude), kakih 30 kilometrov zahodno od Mostarja. Tu je su; nek 7. stopnje po Mercallijevi lestvici (4,9 po Richterju) povzročil precejšnjo gmotno škodo na starejših in dotrajanih stavbah. O gmotni škodi poročajo tudi iz drugih vasi občine Grude. y Tihaljini sta poškodovani dve šolski poslopji, v Grudah pa skoraj vsa proizvodna poslopja, edini hotel in celo bencinska črpalka. Žrtev k sreči ni bilo, prebivalstvo pa je preživelo grozljivo noč, ker je nad celotnim območ; jem lilo kot iz škafa, nihče pa si ni upal ponovno v poslopja, ker je zemlja vse do jutra podrhtavala. Fidel Castro bo do smrti branil kubansko komunistično revolucijo HAVANA — Fidel Castro je pripravljen, tudi za ceno smrti, do zadnjega braniti kubansko revolucijo, medtem ko je komunistična država z vsemi silami pripravljena se postaviti v obrambo pred morebitnim vojaškim napadom Združenih držav Amerike. Tako je »63-letni oče kubanske revolucije«, ki je na čelu države in partije od leta 1959, povedal včeraj na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo več kot 230 novinarjev, od katerih je bil dobršen del dopisnikov iz ZDA. Dveurni pogovor z novinarji je Fidel Castro sklical zaradi oddaj ameriške televizijske postaje »TV Marti«, ki proti vsem mednarodnim pravilom oddaja tudi na teritoriju Kube. S televizijskimi oddajami, je dejal Castro, Združene države Amerike želijo ustvariti negotovost med kubanskim ljudstvom v prepričanju, da bo revolucionarna misel propadla. Na konferenci je bil Fidel Castro glede tega vprašanja dokaj jasen in odločen, saj je zagrozil, da se bo poslužil vseh mogočih sredstev, da bo preprečil nadaljnje oddajanje televizijskega ameriškega signala na Kubi, ki se je začel 27. marca letos, potem ko so na otoku več let ilegalno sprejemali več ameriških radijskih postaj. Katera so ta ekstremna sredstva, Castro ni povedal, dejal pa je, da sodi odločitev ZDA v strategijo ustvarjanja napetosti, ki se je pred časom začela v Pana- mi, Nikaragvi in v Vzhodni Evropi. Sicer je Castro priznal, da komunizem preživlja enega od najhujših trenutkov stoletja, to pa še ne pomeni, da bo kubanska revolucija propadla ali da se bodo zgledovali po socialističnih oziroma socialdemokratskih modelih. Tri leta zapora za vohunko TEL AVIV — Sodišče v Haiti je Victorio David, 34, židovsko emigrantko, ki se je 1987. leta iz Jugoslavije preselila v Izrael, obsodilo na tri leta pogojnega zapora. Obsodili so jo zaradi vohunstva v prid Al Fataha, najmočnejše organizacije PLO. Priznala je, da je delala za to organizacijo, a se je kesala in prosila za milost. Davidovo so prijeli 7. januarja letos v Haiti skupaj s prijateljico Patricijo Kneževič iz Imotskega. Skupaj sta stanovali v nekem najetem stanovanju v Haiti. Izraelska policija ju je aretirala zaradi vohunstva, kajti imeli so dokaze, da sta snemali »občutljive civilne in vojaške objekte, fotografije pa pošiljali nekemu članu Al Fataha v Beograd«. Po 40 dnevih, preživetih v zaporu, so Patricijo Kneževič izgnali v Jugoslavijo. Odvetnik Victorie David Selim Vekim je takoj, ko so izrekli sodbo, povedal, da je »tako sodbo tudi pričakoval«. »Tudi izraelska policija in sodišče se zavedata, kaj je storila Davidova in da njeno dejanje ni nevarno za izraelsko državo.« Kot poroča Tanjug, je Victoria David poskusila narediti samomor, vendar so ji pazniki zapora namero preprečili, (dd) Priletna ženska umrla zaradi eksplozije plina BARI — Malo po šesti url včeraj dopoldne se je v Bariju zrušila dvonadstropna stanovanjska hiša. Pod ruševinami je umrla 80-letna ženska, medtem ko je njen mož ostal nepoškodovan, dva druga stanovalca pa sta bila lažje ranjena. Do eksplozije je prišlo v prvem nadstropju poslopja, vendar reševalci še niso ugotovili, kaj jo je povzročilo. V hiši so namreč našli jeklenko, k* pa na bila poškodovana. Izvedenci, ki so prišli na kraj nesreče, so kljub vsemu prepričani, da je do eksplozije prišlo prav zaradi uhajanja plina, zat® so uvedli preiskavo. Omet in opeke porušene hiše so močno poškodoval' avtomobile, ki so bili parkirani v neposredni bližini. • ] ■