----- 188 ----- Zgodovinske reči. Klasičen dokaz, da stari Panonci niso bili ne Celti ne Germani , ampak Slo veni. Po mojim unidanjem sostavku „o prihoda novih slovenskih rodov v naše kraje" bi utegnil kdo misliti, da je & tem overženo terjenje: „Slovenskega rodii so bili stari Noričani in Panonci." Pa dobro naj zapomni, kdor je uni eostavek bral, da je pisano „novi slovenski rodovi"; to daje razumeti, da so „s t ar j i slovenski rodovi" poprej tukaj imeli biti. Kteri našim domačim zgodovinskim rečeni ne gredo v dno gledat, menijo, da misel o slovenščini starih No-ričanov in Panoncov tiči le v kaki prenapeti glavi, in se spričuje z golimi posiljenimi etimologičnimi dokazi, ali kakor pravijo, da je „gola sanjarija panslavistov", da se ne opira na nobene historične dokaze. Pa s tem ni tako. Naj bi le brali pazno sostavke o tem vprašanji; našli bi umes tudi kako klasično pričo. Dve poglavitne take priči naj v novo postavim na svetlo. Rimski pisatelj Justin, ki je poleg Troga Pompeja oznanil del stare zgodovine, piše o prihodu Celtov v naše kraje tako: „Galli abundante multitudine, cum eos non caperent terrae, quae genuerant, trecenta millia hominum ad sedeš novas quaerendas, velut ver sacrum miserunt. Ex his portio in ltalia consedit, quae et Romam captam in-cendit, et portio Illvricos sinus per strages bar-barorum penetravit, et in Panonia consedit." (Just. Hist. 1. XXIV. c. 4.) To je: „Galijani so zavoljo preobilne množice, ko jih ni mogla obsegati zemlja, ktera jih je bila rodila, tri sto tavžent ljudi, kakor posvečeno mladino, poslali novih sedežev iskat. Zmed teh se je en del v Italii vsedel, ki je tudi Rim vzel in požgal, in en del je ilirske središča po pobitvi drugačnih narodov prederl, in seje v Panonii vsedel." Kaj je jasno iz teh besed? 1. Da Celti so pozneje prišli v Pa no ni j o, in ondi niso bili izvirni stanovavci; 2. da pred prihodom Celtov so drugačni narodi v Panonii stanovali, ktere so Celti potolkli, pa vender ne čeloma. Iz tega, bo vsak rekel, pa se ne izhaja, da P a no ne i so bili S love ni. Res da ne, pa izhaja saj to, da so utegnili biti. Ali so pa res bili? Rimski pisatelj Taci t, ki je posebne bukve pisal o Cennanii, govori o stanovavcih izhodnega dela stare Nemčije tako-Ie: wNec minus valent retro Marsigni, Gothini, Osi, Burii; terga Marcomannorum Quadumque claudunt E quibus Marsigni et Burii serraone cultuque Suevos referunt; Gothinos gallica, Osos pannonica lingua coarguit, non esseGermanos. — Utrum Aravisci in Pannoniam ab Osis, Ger-manorum natione, an Osi ab Araviscis in Ger-maniam commigraverint, cum eodemadhucser-mone, institutis et moribus utantur. incertam est." (Tačk. Germania c. 41). To je: „Nič manj niso zadaj mogočni Marsigni, Gotini, Osi, Burii; za herbtom zapirajo Markomane in Kvade. Zmed teh se Marsigni in Burii po besedi in noši naznanjujejo kot Sueve (južnonemšk narod); od Gotinov galijanski, in od Osov panonski jezik spričuje, da niso Germani. — Ali so se Araviski v Panonijo od Osov, med Nemci živečega naroda, ali Osi od Araviskov v German i j o preselili, ker še ravno tisti jezik, naprave in obnaše rabijo, ni znano.a Kaj je jasno iz teh besed? 1. Osi so bili sorodni z Araviski, panonskim narodom, in so govorili panonski jezik; 2. Panonski jezik ni bil ne ce Iti s ki, ne germanski, tedaj drugačen, takošen, kakoršen je bil za Tatrami navaden razun celtiškega in germanskega; zakaj Osi so stanovali za Tatrami, na izvirih reke Visle, kakor kaže beseda Tacitova, kakor jih tudi stavijo tehtni zgodovinarji, tamtje, kjer je današnji čas kraj Osviecim, Auschwiz. (Primeri: Lovvenberg in Kutscheit, Historisch-geographischer Atlas: Gallien, Bri-tannien, Germanien und die oberen Donaulander). 3. Za Tatrami pa so bile poglavitne stanoval i s ca nekdanjih Slovenov, kar nihče ne dvomi; ergo, tedaj: panonski jezik je bil slovenski, in Panonci so bili Slovenci! Quod erat demonstrandum. kar je bilo dokazati. Nočem reči, da je s tem že vsa pravda dognana; vsaka reč potrebuje svojega časa, dokler se ne ugodi in ne sezori; zlasti to velja o slovenskih rečeh. Koliko časa se je gnala pravda za glagolico in cirilico; vzadnje je glagolica ostala pervinska, pravi plod sv. Cirila in Metodja. Taka je tudi pravda o narodnosti starih Panoncov in Noričanov. Ce ne več, je iz spredaj navedenih prič jasno, da ta pravda je še: „eine offene Frage64, „odperto vprašanje." Hicinger.