list IZ 1VIalko vce v ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 11, številka 2, maj 2010 Utrinki z osrednje slovesnosti 11. občinskega praznika Za pogostitev na Markovo nedeljo je bilo dobro poskrbljeno. Veselo na Markovo nedeljo i Iz vsebine Utrinki z osrednje slovesnosti 11. občinskega praznika Veselo na Markovo nedeljo Markovci smo občina, ki se ne zadolžuje! »Obrtna cona Novi Jork krepi gospodarski položaj občine!« Aprilska seja sveta občine Markovci Enkratni prispevek za novorojence Osrednja slovesnost ob 11. občinskem prazniku 200 let šolstva v Markovcih »Zdaj tu stojim, sredi grobov, spet sama ...« Markov bazar Župnijski pastoralni svet Za vsako bolezen rož’ca raste Delovanje Karitas Občinski odbor Nove Slovenije Markovci - blizu ljudem 17. april v znamenju čiščenja okolja Čistilna akcija uspešna, osveščanje ljudi še vedno neuspešno Čemu je namenjen sklad dela? Jamstveni in preživninski sklad 15. redna skupščina Območne gasilske zveze Ptuj Podpis pogodb in aneksov k pogodbam o opravljanju javne lokalne službe za leto 2010 Florjanova nedelja v Stojncih Aktivnosti gasilcev v spomladanskih mesecih Pojemo, ker to radi delamo Spomladanski nastopi učencev zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Otroška folklorna skupina Markovci Zlatoporočenca Antolič iz Nove vasi »Šola negda« po pripovedih babic in dedkov - zapisi v narečju Jezikovni izlet v London Zgodba začne se pred dvesto leti Projekt Pasavček Kolesarski klub Perutnina Ptuj na obisku v šoli Nogometni turnir v počastitev občinskega praznika Slovesno ob 200-letnici šolstva v Markovcih Osnovna šola daje prihodnost ___________________________________Uvodnik Markovci smo občina, ki se ne zadolžuje! Četrtina leta 2010 je že mimo. Gospodarska kriza, ki v Ameriki že ponehava, se pri nas še vedno poglablja. Brezposelnost še vedno narašča, kar se pozna tudi v naši občini. Vlada, ki bi se morala lotiti reševanja gospodarskih problemov, nas iz dneva v dan preseneča z novimi aferami, ki jim ni konca. Gospodarski kriminal, v katerega so vpleteni tudi predstavniki vlade, zmanjšujejo gospodarsko moč države in tudi podjetij, kar se odraža v propadanju gospodarskih družb in konča v brezposelnosti. Čas bi že bil, da bi vlada skupaj z opozicijo še enkrat strnila vse sile, voljo in znanje ter začela reševati gospodarstvo iz krize. Demokracija, ki smo si jo tako želeli v letih osamosvojitve, ne pomeni, daje sistem brez odgovornosti in kontrole. Tak vtis namreč lahko dobimo pri obnašanju našega državnega zbora in njenih poslancev. Pretiranim cenam državnih investicij botruje Zakon o javnih naročilih, ki so ga tajkuni spretno izigravali. V občini Markovci smo delali odgovorno in racionalno. Država bi se od nas lahko kaj naučila in ne bi imela proračunskega primanjkljaja in tudi dolgov ne. Razne »zidarje, bavčarje in Šrote« pa bi bilo potrebno bolje finančno nadzorovati. Upam, da se bodo stvari uredile. V občini Markovci praznujemo in se veselimo svojih uspehov, ki so brez dolgov in brez korupcijskih poslov. Upam, da bo tako tudi v naslednjih letih. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vzemite si čas, se veselite svojih uspehov in uspehov drugih ter naših skupnih. Bodimo vsi skupaj strpni drug do drugega. Zavedajmo se, da za dežjem pride vedno sonce. Ob izidu te številke našega časopisa bodo že mimo praznovanja ob 11. občinskem prazniku, dan upora proti okupatorju in prvomajski prazniki. Upam, da ste jih prijetno preživeli! Franc Kekec, župan občine Markovci LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografija na naslovnici: Občinska Plaketa za OŠ Markovci ob njeni 200-letnici. Avtor Marijan Petek. Oblikovanje, prelom in tisk: Grafi s d. o. o., Požeg 4, 2327 Rače, www.grafis.si. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si 2 2 3 4 5 5 6 9 10 11 11 12 12 13 14 15 15 15 16 17 17 17 18 18 19 19 20 20 20 21 21 22 23 24 Aktualno w------------------------ »Obrtna cona Novi Jork krepi gospodarski položaj občine!« Tako je prepričan župan Frane Kekec, ki smo ga ob robu praznovanj 11. občinskega praznika povabili k pogovoru. Tretji mandat gre h kraju. V 12 letih obstoja občine je vseh devet vasi vidno razvojno napredovalo. Na katere naložbe, ki ste jih uspeli realizirati, ste najbolj ponosni? Župan F. Kekec: »V enajstih letih je bilo kar nekaj investicij, ki so spremenile podobo Markovcev v celoti. Največ seveda v centru občine v Markovcih. Z gospodarskega vidika pa je najpomembnejša obrtna cona Novi Jork. Z njo smo med prvimi občinami v Sloveniji po gospodarski moči. Obrtna cona je bila najboljša naložba v našem obdobju samostojne občine.« Zaradi ekonomske krize prodaja parcel v sklopu tretje faze obrtne cone Novi Jork ni stekla po načrtih. Za ta zemljišča ste zdaj podelili stavbno pravico. Tam naj bi zrasla tovarna za predelavo krompirja. Lahko kaj več poveste o investitorju in naložbi? Župan F. Kekec: »Res! Prodaja tretje faze obrtne cone dolgo ni stekla, tudi infrastruktura še ni zgrajena. Čakamo na projekte investitorja. Za tretjo fazo v celoti smo podeliti stavbno pravico podjetju lntegrales za gradnjo tovarne za predelavo krompirja. V naslednjih dveh letih želi podjetje zemljišče odkupiti. V začetni fazi bo tovarna potrebovala surovino krompir s 300 hektarjev zemljišč, kar je zelo spodbudno za naše kmetijstvo. S prodajo krompirja bi namreč lahko kmetovalci nadomestili izpad dohodka zaradi ukinitve odkupa in predelave sladkorne pese.« Kako pa je sicer z zemljišči v obrtni coni? Jih je še kaj na trgu za prodajo? Župan F. Kekec: »Glede na sklenjeno pogodbo o stavbni pravici v obrtni coni ni več prostih zemljišč. Na razpolago so le parcele, ki že imajo lastnika, kot je Eko-les, pa še kakšen špekulant, ki bi zdaj rad parcelo drago prodal. Vendar smo to zavarovali s predkupno pravico za obdobje petih let po izplačilu parcele.« Obrtno cono omenjate kot eno najpomembnejših pridobitev občine. O kakšnem ekonomskem učinku lahko konkretno govorimo? Večkrat omenjate tudi, da je število brezposelnih v markovski občini zelo majhno v primerjavi z drugimi občinami in kraji. Kakšni so torej ti kazalci? Župan F. Kekec: »V obrtni coni Novi Jork je dobilo zaposlitev kar nekaj naših občanov. S tem se nam je brezposelnost zmanjšala na najnižjo stopnjo v Podravju. Ekonomska moč občine se je tudi močno povečala. Po ekonomski moči smo namreč med prvimi občinami v državi, o čemer priča tudi podatek, da občina Markovci ni zadolžena.« Na območju občine Markovci se je v nekaterih vaseh že izvedla komasacija kmetijskih zemljišč. Načrti govorijo, da boste z izvajanjem komasacije nadaljevali. Župan F. Kekec: »Komasacijo smo zaključili na 320 hektarjih zemljišč na območju k. o. Stojnci in k. o. Bukovci. Čaka nas še izgradnja infrastrukture, najverjetneje v letošnji jeseni. Ob gradnji cest je načrtovana tudi izgradnja namakalnega sistema, za katerega se bodo pridobila sredstva iz ministrstva za kmetijstvo. Pripravljamo pa že tudi projekte za nadaljevanje komasacije v ostalih delih občine.« Omenjate, da se občina aktivno pripravlja na sanacijo tako imenovane lagune (mrtvega rokava Drave). Kako daleč ste pri tem projektu? Kakšno pa je stališče ministrstva za okolje in prostor o tej problematiki? Župan F. Kekec: »Dolgoletna prizadevanja za sanacijo lagune v Šturmovcih se nadaljujejo. Ne vem, če bomo naša prizadevanja letos uspeli pripeljati h končnemu cilju. Vendar pa vse kaže, da le gremo k ciljni končni sanaciji. Podjetje Vektor Celje, kot naš zunanji partner, je z našo pomočjo zelo korektno pristopilo k realizaciji projekta. Celotna vrednost sanacije je ocenjena na 1,5 milijona evrov. 15 odstotkov sredstev moramo zagotoviti sami oziroma skupaj s povzročitelji onesnaževanja, ki so znani, medtem ko ministrstvo za okolje zahteva, da stroške sanacije pokrijejo onesnaževalci.« Dravske elektrarne Maribor načrtujejo sanacijo stare rečne struge pod zapornicami. Kaj se bo v sklopu tega projekta uredilo? Župan F. Kekec: »Dravske elektrarne pripravljajo sanacijo podslapja zapornic in tudi sanacijo zapornic. Omejili bodo tudi promet čez most preko zapornic. Zato je južna varianta hitre ceste še bolj potrebna, z lokalnim mostom do Vidma in Haloz. V načrtu je tudi izgradnja male hidroelektrarne do dveh megavatov moči. Ob vseh teh načrtovanih posegih v severni del Štur-movca gradnja hitre ceste ne pomeni velikega posega v Naturo 2000. Načrtovana pregrada na strugi Drave pa bo nekoliko spremenila vplive na podslapje.« V Sobetincih se gradi bioplinarna. Vam je znano, kako daleč so dela in ali vse poteka skladno s predvidenimi načrti? Župan F. Kekec: »V mesecu maju bo bioplinarna po izjavi investitorja že začela poskusno obratovati. Moč bioelektrame je dva megavata. Prav toliko bo oddajala tudi toplote. Kam z njo, še ne vemo. Obstajajo različne ideje o porabi toplote.« Koliko pa je sicer občina Markovci naklonjena pridobivanju energije iz obnovljivih virov? Župan F. Kekec: »Obnovljivi viri energije so bodočnost in nujni za zmanjšanje toplogrednih plinov (predvsem C02). V občini in jaz osebno imamo zelo pozitiven odnos do te energije. Menim, da moramo izkoristiti dane možnosti. Z bioplini je še nekaj rezerve. Koliko, je odvisno od kmetijstva, kmetijske politike ter potreb po krušnih in krmnih žitih. V soncu in vetru pa imamo še veliko nove energije in delamo na tem, da dobimo še kakšno vetrno in sočno elektrarno.« Kako je s pripravo prostorskega načrta, katerega potrditev sicer poteka v več fazah? Kdaj menite, da bo glavnina dokumenta potrjena? Župan F. Kekec: »Po obljubah Skupne občinske uprave bi naj bil prostorski načrt sprejet do konca letošnjega leta.« Koliko novih zazidalnih območij lahko pričakujemo glede na to, da je kmetijsko ministrstvo precej strogo in skoraj več ne dopušča prekategorizacije zemljišč iz kmetijskih v zazidalne? Župan F. Kekec: »V občini imamo do 40 odstotkov nezazidanih površin, zato za nove gradbene parcele najbrž ne bo soglasja na ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za okolje in prostor. Zazidati moramo obstoječe parcele, nato lahko pričakujemo nove.« Kot prednostno ste v potrditev za zazidalno območje predlagali parcelo ob po- Aktualno kopališču, na kateri naj bi uredili dom upokojencev. Kako daleč pa ste s temi načrti? Zupan F. Kekec: »Za umestitev zemljišč, ki so namenjena za gradnjo doma upokojencev, je dana pobuda za spremembo oziroma umestitev v območje nezazidanih stavbnih zemljišč. Gradnja doma je predvidena ob večnamenski dvorani in pokopališču. Severno od pokopališča in osnovne šole pa je predvideno stanovanjsko naselje. Upamo, da bodo pobude potrjene in umeščene v družbeni načrt za območje občine Markovci.« Tudi pokopališče v Markovcih je vzorno urejeno. Zdaj načrtujete še ureditev žarnih grobov. Župan F. Kekec: »V proračunu za letošnje leto imamo načrtovana sredstva za izgradnjo žarnih grobov. Na pokopališču v Markovcih je predvidena izgradnja 18 žarnih grobov. Realizacija projekta je predvidena do dneva mrtvih letošnjega leta.« Ali je še kakšna investicija, ki je nisem omenila in bi ji sicer v tem pogovoru veljalo nameniti nekaj pozornosti? Župan F. Kekec: »Predvidevamo realizacijo še nekaterih malih, a pomembnih investicij. Med temi so cesta v Stojncih v gozdu ob »živalskem vrtu« (tako domačini imenujejo zaselek ob glavni cesti). Ta cesta bo omogočila pozidavo parcel, ki sedaj nimajo dovoza, omogočila pa bo tudi izgradnjo infrastrukture. Podobno vlogo ima tudi načrtovana izgradnja ceste v Bukovcih. Obe sta slepi ulici v naselju. Tretja mala investicija je izgradnja kapele sv. Jožefa. Gre za popravljanje napake ob gradnji kanala, ko je bila odškodnina za kapelo izplačana, ker ni bilo zahteve po premestitvi kapele. Ne iščemo krivca, danes to popravljamo in tako hočemo ohraniti pomembno sakralno in kulturno dediščino.« Ob koncu ne morem mimo vprašanja, ali se boste na jesenskih volitvah potegovali za nov mandat? Župan F. Kekec: »Še ne vem! Nikoli ne reči nikoli! To je zlato pravilo, ki se gaje dobro držati.« MZ Aprilska seja sveta občine Markovci 26. seja občinskega sveta je bila 15. aprila 2010. Kar 12 točk z desetimi podtočkami se je znašlo na tokratnem dnevnem redu. Po potrditvi vsega zapisanega s pretekle seje sveta je bil na vrsti prvi rebalans letošnjega proračuna. Spremembe so nastale le pri večjih investicijskih postavkah zaradi potreb, ki jih narekujejo posamezni evropski razpisi, kamor projekte prijavljamo. Nekatere investicijske postavke so tako dobile le nove nazive, nekatere pa je bilo potrebno vrednostno uskladiti z investicijskimi programi in DllP-i. Izpostaviti velja le postavko kanalizacije v Borovcih, na katero so bila razporejena sredstva, ki so ostala po zaključnem računu preteklega leta in po zaključku projekta kanalizacije v Prvencih, v skupni višini slabih 650.000 evrov. S tem je dobila zelo luč gradnja kanalizacije v Borovcih že v letošnjem letu. V nadaljevanju so svetniki spremenili odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, tako da so znižali vrednost točke za plačilo pristojbine z 1,5 na 1,00 evra. Spremenili so tudi Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. Predvsem so narejeni popravki, kijih zahteva spremenjena zakonodaja s področja izobraževanja. Svetniki so sprejeli nov pravilnik o enkratnem prispevku za novorojence, po katerem bo družina oziroma eden od staršev, pri katerem otrok živi, prejela enkratni denarni prispevek za novorojenca v višini 200 evrov. Svetniki so razpravljali tudi o poslovnem načrtu izvajanja dejavnosti obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Markovci in sklenili, da bodo o sprejemu poslovnega načrta, ki vključuje bodočo ceno vode, odločali na prihodnji seji. V nadaljevanju so obravnavah predlog občinske komisije za priznanja in odlikovanja za podelitev letošnjih občinskih priznanj. Dopolnjen je bil letni načrt pridobivanja z nepremičnim premoženjem občine Markovci za leto 2010. Občinski svet je glede premoženjskopravnih zadev sklenil, da se zamenja občinska parcela s parcelama v lasti ŠD Markovci v Markovcih in da se izvede razdelitev parcel v Sobetincih, kjer občina v zameno za plačilo institucionalnega varstva Albini Štricl postane lastnica posameznih parcel v Sobetincih. Skladno s sklepom občinskega sveta se bo prodala nepremičnina, ki je po pravnomočni sodbi postala last občine Markovci, v Markovcih (del dvorišča) Zlatku Rajhu. Prodala se bo tudi nepremičnina v Zabov-cih (Zemljaričeva domačija) za razliko v ceni med stavbno parcelo, ki predstavlja nadomestilo za stanovanjsko pravico, in med ceno same domačije dosedanjemu imetniku stanovanjske pravice Antonu Cipotu. Za potrebe črpališč kanalizacijskega omrežja na parcelah v Stojncih se bo ustanovila služnost v korist Elektra Maribor, na parceli v Borovcih pa se bo ustanovila stavbna pravica za izgradnjo in legalizacijo športnega objekta za potrebe ŠD Borovci za obdobje 99 let. Na seji sta bila v nadaljevanju potrjena Dl-IP-a in investicijska programa za izgradnjo kanalizacije Borovci in kanalizacije Stojnci. Prva je predvidena v višini 650.000 evrov in druga v višini dobrih 1.300.000 evrov. Medtem ko za kanalizacijo v Borovcih čakamo še na sklep vladne službe o pridobitvi sredstev iz regionalnih spodbud, smo za kanalizacijo v Stojncih že pričeli s postopkom izbire izvajalca. Svetniki so na znanje vzeli še trende varnostnih pojavov na območju občine Markovci, ki jih je podal predstavnik ptujske policije. Z nekaj pobudami in vprašanji posameznih svetnikov je bila seja v pričakovanju praznovanja 11. občinskega praznika zaključena. MBK Enkratni prispevek za novorojence Na pretekli seji občinskega sveta je bil sprejet Pravilnik o enkratnem prispevku za novorojence v občini Markovci. Skladno z novimi občinskimi pravih bodo starši ob rojstvu otroka prejeli enkratni denarni prispevek v višini 200 evrov in ne več letne naročnine na strokovno revijo Otrok in družina, ki so prejemali doslej. Upravičenec do prispevka je tisti od staršev, pri katerem otrok živi, seveda če je državljan Republike Slovenije in če ima stalno prebivališče v občini Markovci. Prispevek se uveljavlja s pisno vlogo na obrazcu, ki ga upravičenec dobi pri občinski upravi občine Markovci ah na spletni strani občine, v šestih mesecih od dneva otrokovega rojstva. Izjemoma se lahko prispevek za novorojence v roku treh mesecev od uveljavitve pravilnika uveljavlja tudi za otroke, rojene od 1. avgusta 2009. MBK w--------------- Osrednja slovesnost ob 11. občinskem prazniku Zaključna in obenem osrednja slovesnost ob 11. prazniku občine Markovci je bila v soboto, 24. aprila. Slavnostni govornik je bil župan Franc Kekec, ki je podelil tudi občinska odlikovanja. Med osrednjimi gosti na prireditvi so bili častni občan Markovcev Stefan Vugrinec, župani ali njihovi namestniki iz sosednjih občin, poslanca državnega zbora Franc Pukšič in Milan Gumzar ter člani sveta občine Markovci. Uvodne takte v tokratno slovesnost so tako kot minula leta zaigrali člani markovske godbe, nato pa je uvodnemu pozdravu sledil županov nagovor. Slednjemu so letos dodali še predstavitveni film, ki je v sliki in besedi prikazal delo občine minulih 12 let. »Današnji praznik, 11. po vrsti, je tudi praznik ob koncu tretjega mandata, ki pomeni 12 let mojega županovanja in delovanja občine Markovci. V letih delovanja naše občine se lahko pohvalimo s številnimi projekti na različnih področjih občine. Omenjeno obdobje so zaznamovale mnoge investicije, ki so spremenile podobo občine Markovci, njen razvoj in tudi življenje občanov. Identiteto občine sta v prvem letu bogato potrdila občinska simbola - grb in zastava. Obnovljena stara šola - prva pomembna investicija - je omogočila delovanje občine. Prostore so dobili občinska uprava, splošni zdravnik, zobozdravnik in pošta. Stara šola je dobila novo funkcijo za potrebe občanov. Nova delovna mesta in gospodarski razvoj je omogočila obrtna cona Novi Jork, kjer so dobili zaposlitev mnogi naši občani. Nova podjetja, ki so se preselila v našo občino, so dvignila gospodarsko moč občine na zavidljivo mesto v Sloveniji in zato se mora obrtna cona razvijati še naprej. Brezposelnost je v Markovcih najnižja v severovzhodni Sloveniji. Večnamenska dvorana pri osnovni šoli in v istem mandatu zgrajena mrliška vežica sta močno spremenili podobo centra Markovcev. Dvorana je omogočila nove dejavnosti v naši šoli in drugih uporabnikov dvorane. Nova vežica pa omogoča spoštljivejšo in kultumejšo zadnjo pot naših občanov. Vrtec v sklopu šole je dvignil kakovost predšolske vzgoje in varstva naših malčkov. Novi vaško-gasilski domovi v Bukovcih, Novi vasi in Markovcih so prinesli nove možnosti za življenje na vasi, ne samo za gasilce. Gasilska oprema z avtomobili vred pa omogoča boljše varovanje pred naravnimi nesrečami. Enake možnosti dajejo tudi obnovljeni domovi v Stojncih, Zabovcih, Borovcih, Prvencih in Sobetincih. Mnogo seje vlagalo tudi v infrastrukturo - nove ceste Nova vas-Bukovci, Vopošnica, Markovci-Borovci, Stojnci-Zagojiči; veliko pa se jih je tudi posodobilo. S kanalizacijo je pokrita že skoraj tretjina občine: Zabovci, Markovci, Prvenci in Strelci. Ob kanalizaciji so se posodobili tudi ostala infrastruktura, elektro omrežje, javna razsvetljava, vodovod in ceste. Velik napredek pomeni posodobitev in obnovitev KKS, ki je prinesel nove možnosti v komunikaciji in izobraževanju. Ob vseh omenjenih projektih je bilo še veliko malih projektov, povezanih z ekologijo. Družbenih dejavnosti nismo zanemarjali. Velik razvoj smo zabeležili v športu in kulturi, saj imamo močno društveno dejavnost. Ob omenjeni investicijski dejavnosti je pomembno, da se občina Markovci ni zadolževala in ni potrebe, da bi se v bodoče. Potrebna je le strpnost, dogovor za prioriteto in imeli bomo vse, kar si želimo,« je bilo med drugim povedano v predstavitvenem filmu, župan Franc Kekec pa seje v nadaljevanju dotaknil še načrtov: »Poleg rednih in obveznih funkcij je predvidena izgradnja kanalizacije v Borovcih, sekundama kanalizacija v Stojncih, posodobitev cest Novi Jork-Sobetinci in Sobetinci-Strelci ter še nekaj manjših investicij. Obstajajo tudi načrti za naslednji mandat, a o njih kdaj drugič.« Županovemu nagovoru je sledil nastop moškega pevskega zbora Markovci, nato pa podelitev občinskih odlikovanj. Letos so bile podeljene štiri listine ter pet plaket. Z listino občine Markovci so bili odlikovani Franc Brodnjak za delo v turističnem društvu, Viktor Klinger za delo v lokalni in vaški skupnosti, gasilstvu in športu ter Blaž Kekec in Doris Kelenc za dosežke na športnem področju. Plakete pa so bile podeljene osnovni šoli Markovci ob 200-letnici delovanja, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bukovci ob 100-letnici obstoja, podjetju M. C. K. za uspešno poslovanje ter Ivanu Golobu in Janezu Meznariču za delo v gasilskih vrstah in lokalni skupnosti. Na osrednji slovesnosti ob 11. prazniku občine Markovci so se tudi letos predstavili otroci osnovne šole in vrtca Markovci, Danica Tement je predstavila ob šolskem jubileju izdano pesniško zbirko nekdanje učiteljice Milke Kafol z naslovom Ko več ne bo me, ob koncu prireditve pa so zapeli še člani komornega zbora Kor. Prejemniki občinskih odlikovanj Franc Brodnjak iz Bukovcev je predsednik turističnega društva (TD), ki bo v tem letu zabeležilo 10-letnico delovanja. Brodnjak je na čelu društva vse od ustanovitve in v veliki meri je prav njegova zasluga za vse dosežene društvene rezultate. Med temi uvrstitev vasi Bukovci na 2. mesto v vseslovenski akciji ocenjevanja okolja, izvedba projekta Spominek občine Markovci in razglednica kraja ter izdaja turističnega kataloga občine Markovci v štirih jezikih. V veliki meri so njegove tudi zasluge pri pobratenju z društvom iz Sa-mughea na Sardiniji, organizaciji kina na prostem, ocenjevanju urejenosti okolja in ocvetličenju vasi, sodelovanju društva pri izvedbi markovskega fašenka ter promociji občine Markovci. Pod okriljem TD pa so bili uspešno izvedeni srečanje obrtnikov markovske občine, vsakoletno ocenjevanje z analizo vin ter razni sprejemi skupin in gostov iz tujine. Franc Brodnjak delu v TD namenja veliko svojega prostega časa ter deli s člani svoje znanje in pozitivno energijo. Viktor Klinger iz Borovcev seje že v rani mladosti kot pionir aktivno vključil v gasilsko društvo (GD) Borovci. Po končani osnovni šoli je leta 1968 v gasilski zvezi Ptuj opravil izpit za izprašanega gasilca. Med letoma 1972 in 1984 je v GD Borovci opravljal funkcijo poveljnika in podpoveljnika. Aktivno je sodeloval pri gradnji športnega parka Borovci, z ustanovitvijo občine Markovci pa se je vključil tudi v delo lokalne skupnosti. Najprej kot član občinskega odbora za infrastrukturo in predsednik vaškega odbora Borovci ter kasneje kot član občinskega sveta. Leta 2002 je bil pobudnik in ustanovni član športno-ribiškega društva Markovci, sodeloval je pri ureditvi ribnika v športnem parku Borovci in v gramoznici v Prvencih. Z ustanovitvijo ribiške sekcije športnega društva Borovci je postal njen predsednik. Na čelu sekcije je še danes, sicer pa še vedno aktivno sodeluje tudi z vaško skupnostjo. Blaž Kekec iz Bukovcev je mlad športnik, ki se ukvarja s plavanjem. Temu športu se je zavezal že pri štirih letih, aktivno pa se je z njim začel ukvarjati v četrtem razredu osnovne šole kot član Plavalnega kluba Terme Ptuj. Kot osnovnošolec je na občinskih tekmovanjih med osnovnimi šolami dosegal prva mesta posamezno in ekipno za šolo Markovci. Sedaj je član Plavalnega kluba Branik Maribor. Tekmuje v vseh plavalnih disciplinah, najboljše rezultate pa dosega v prsnem slogu. V letih 2008 in 2009 je v tej disciplini, v kategoriji kadeti, dosegel nekaj dobrih rezultatov (tri četrta ter po eno tretje in prvo mesto na mednarodnih plavalnih mitingih). Doris Kelenc iz Stojncev je mlad športnik, ki nogomet igra že od malih nog. Svojo uradno nogometno pot je začel leta 1995 v NK Stojnci. Leta 1998 gaje MNZ Ptuj povabila, da se pridruži na gostovanju v Franciji. Isto leto, po koncu spomladanskega dela prvenstva, so ga povabili v NK Drava. Dve leti pozneje je prestopil v NK Aluminij. Z mladinsko ekipo se jim je takrat uspelo prebiti v prvo državno mladinsko ligo, z dobro igro pa seje s 17 leti uspel uvrstiti v člansko ekipo NK Aluminij. Leta 2005 je prestopil v NK Drava, ki igra v prvi državni nogometni ligi. Kot član slovenskih mladinskih reprezentanc U20 in U21 je igral tudi v tujini. Za leti 2006 in 2007 je s strani Športnega zavoda Ptuj prejel priznanje za izredne športne dosežke, leta 2008 pa s strani MNZ Ptuj za državnega reprezentanta. Podjetje M. C. K. sta leta 1992 ustanovila Franc in Marjeta Janžekovič. Podjetje se je razvilo iz popoldanske obrti, katere dejavnost je bila montaža centralnih kurjav in vodovodnih instalacij. Z ustanovitvijo podjetja seje dejavnost razširila še na trgovino vodovodnega in toplovodnega materiala. Podjetje seje razvijalo in hitro raslo, s tem pa seje širila in dopolnjevala ponudba ter se povečevalo število zaposlenih. Na lokaciji v Borovcih, kjer je bil prvotno sedež podjetja, so povečali tudi prodajne prostore in uredili sodoben salon kopalnic. Leta 2005 se je podjetje preselilo na novo lokacijo - v obrtno cono Novi Jork, kjer so uredili nove, sodobno opremljene prodajne prostore, ki pa so jih lansko leto še dodatno razširili. Podjetje je danes med večjimi delodajalci v občini Markovci, svojo dejavnost pa vseskozi izpopolnjuje in bogati. Strankam nudijo vse za vodovod in ogrevanje, vključno z montažo, keramičarska dela, celovito obnovo in izris kopalnic, kakovostne keramične ploščice, sanitarno keramiko in ostalo kopalniško opremo. Ivan Golob iz Prvencev veliko svojega časa namenja prostovoljnemu delu in gasilcem. V gasilske vrste je stopil leta 1971 na Forminu, leta 1984 pa je sodeloval pri ustanavljanju PGD Prvenci-Strelci ter v društvu prevzel funkcijo podpoveljnika in kasneje poveljnika. V tem času je društvo na področju operativne opremljenosti dosegalo zavidljive rezultate. Veliko dela in truda je vložil v prekategorizacijo minibu-sa iz D v B-kategorijo, še večji zalogaj pa je bila nabava in prenova gasilskega vozila GVC 16/40. Skupaj s kolegi gasilci seje podal tudi v predelavo dveh vozil (gasilske cisterne in vojaškega tovornjaka), iz katerih so sestavili gasilsko vozilo »prvenskega pikija«. Tega je minulo leto zamenjalo sodobno gasilsko vozilo MAN GVC 16/25, sicer pa je Golob sodeloval tudi pri nakupu gasilskega vozila LT za prevoz moštva. Ob številnih aktivnostih v domačem gasilskem društvu se aktivno udejstvuje na občinski in medobčinski gasilski ravni. Že tretji mandat sodeluje v Območni gasilski zvezi Ptuj, je priznani gasilski sodnik in vodja medobčinske gasilske lige. Zraven dela v gasilskih vrstah pa rad sodeluje še pri drugih prireditvah v domačem kraju. Od začetka j e član organizacijskega odbora za pripravo prvenske žetve, aktivno pa se vključuje tudi v organizacijo drugih prireditev na vasi. Janez Meznarič iz Stojncev je v tamkajšnje gasilsko društvo vstopil leta 1948. Kmalu po včlanitvi je postal vodja moške mladine, pozneje pa podpoveljnik in poveljnik društva. Veliko dela in truda je namenil prizadevanjem za odkup zemljišča, na katerem so med letoma 1950 in 1960 gasilci ter vaščani Stojncev pod njegovim vodstvom zgradili gasilski dom in zraven uredili športno igrišče. V času, ko je bil poveljnik društva, so posodobili gasilsko opremo in zamenjali kar štiri gasilska vozila. Janez Meznarič je v sodelovanju z Ivanom Golobom in Mirkom Janžekovičem v Stojnce pripeljal kip sv. Florjana, ob katerem se vse od leta 1993 na tradicionalnem blagoslovu zberejo gasilske enote markovske in sosednjih občin. Poleg dela v gasilstvu je bil Janez Meznarič že v času osnovnošolskih dni aktivni član telovadnega društva Partizan Markovci (sekcija orodnih telovadcev) in folklorne skupine. Ob vsem naštetem j e pomagal tudi pri številnih pridobitvah, ki so doprinesle k boljši kakovosti življenja v vasi. Bil je namreč pobudnik za asfaltiranje lokalne ceste med Stojnci in Muretinci. Cesta se je gradila s prostovoljnimi prispevki vaščanov, sam pa je za projekt namenil precej denarja in večjo količino gramoza. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Bukovci letos praznuje 100 let obstoja. V vseh letih je uspešno tako na področju zaščite kot reševanja. Poglavitne naloge društva so izvajanje preventivnih nalog varstva pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami ter usposabljanje mladine in članov. Pri svojem delu so zelo uspešni, saj beležijo odmevne rezultate na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Med temi velja izpostaviti dosežke mladine, ki se državnih tekmovanj neprekinjeno ude- ležuje zadnja štiri leta. Dvakrat so celo postali državni vice prvaki. PGD Bukovci je znano kot dober organizator gasilskih tekmovanj, veliko pa vlaga tudi v izobraževanje svojih članov. Društvo je osrednja gasilska enota v občini Markovci, sodeluje pa tudi pri intervencijah izven občinskih meja. Minula leta so uspešno pomagali pri odpravi posledic neurij na območju občin Ptuj in Hajdina. V svoji stoletni tradiciji je vseskozi delovalo v smeri pomoči prizadetim ob požarih ali drugih nesrečah. Ob vsem naštetem je PGD Bukovci prav tako uspešno na gospodarskem področju, saj so v zadnjih letih popolnoma posodobili vozni park. Brez njihove pomoči in sodelovanja pa skorajda ne mine nobena prireditev v kraju, saj se člani društva aktivno vključujejo v organizacijo in pripravo različnih dogodkov. Osnovna šola Markovci letos praznuje visok jubilej - 200 let organiziranega delovanja. O tej častitljivi obletnici in dogodkih, ki so spremljali jubilej, poročamo posebej. MZ •; T sti' tu sm m Prejemniki občinskih odlikovanj po podelitvi v družbi župana, direktorice občinske uprave in predsednika komisije za podelitev priznanj. Z leve: Blaž Kekec, Anica Kelenc (priznanje prevzela v imenu sina Dorisa), Marjeta Janžekovič - podjetje MCK, Ivan Golob, Janez Meznarič, Milan Majer - PGD Bukovci, Ivan Štrafela - OŠ Markovci, direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, župan Franc Kekec, Viktor Klinger, Franc Brodjak in Vladko Kelenc, predsednik občinske komisije za podelitev priznanj. Foto: Laura m 11. občinski praznik ---------------------w 200 let šolstva v Markovcih Letošnje leto je za nas še posebej praznično - ponosni smo lahko na 200 let organiziranega šolstva v Markovcih. Ob tako pomembnem jubileju je prav, da šola prikaže okolju, v katerem je, in tudi širše, svoj razvoj, kajti šola je v vsakem kraju, posebno manjšem, mesto napredka, razvoja, kulture, športa in številnih drugih dejavnosti. V šoli Markovci ob tej priložnosti že skozi celo šolsko leto potekajo različne dejavnosti, ki jih bomo še nadaljevali. Septembra smo tako vsi učenci in učitelji obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani, kjer smo doživeli uro pouka iz preteklih časov. Po tem so učence prve triade obiskale babice, ki so jim pripovedovale o šoli nekoč. Spomnili smo se že pozabljenih običajev in ročnih del iz preteklosti. Pisali smo prozne sestavke, pesmi, intervjuje ... V teku je snemanje šolske televizijske in radijske oddaje o zgodovini šolstva, še vedno je v avli na ogled pestra razstava s številnimi starimi šolskimi fotografijami, učbeniki, kronikami ... Ob tej priložnosti smo pripravili in izdali jubilejni zbornik, ki smo ga naslovili Štorklje nad šolo. Predstavili smo ga v torek, 21. aprila, v občinski poročni dvorani. Predstavitev zbornika je bila združena s predstavitvijo pesniške zbirke iz zapuščine nekdanje učiteljice na naši šoli Ljudmile Kafol. V petek, 24. aprila, smo uspešno izpeljali tudi slavnostno prireditev, na kateri so posredno in neposredno sodelovali skoraj vsi učenci, učitelji in drugi delavci šole. Pripravili smo pester pregled dogajanja skozi zgodovino šole, ki je bil hkrati tudi prikaz nekdanjega načina življenja v naših krajih, preživljanja otroških dni - od igre do sedenja v šolskih klopeh - vse do danes. Prireditve seje med številnimi gosti udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Skozi odkrivanje šolske zgodovine smo obogatili svoja spoznanja, se kaj novega naučili, a vsega zagotovo nismo odkrili. Trudili se bomo še naprej, nekaj pa naj ostane še za naše prihodnje generacije. Zbornik Štorklje nad šolo Kot že omenjeno, šolstvo v Markovcih šteje letos okroglih dvesto let - mnogo generacij je v markovski osnovni šoli že začelo in končalo svojo šolsko pot, mnogo jih najbrž še bo. Vsaka je tukaj pustila odsev svojega časa in družbenih razmer - svojo zgodbo. Vsaj delček teh zgod smo poskušali zbrati in obelodaniti v zborniku, ki je namenjen predstavitvi šolstva v Markovcih in prinaša po kronološkem zaporedju urejen pregled njegovega delovanja - od začetkov do da- nes. V njem so zajeti skoraj vsi pomembnejši dogodki iz zgodovine markovskega šolstva, le začetek 20. stoletja, nekje od leta 1903 do 1926, je pomanjkljiv, ker ni virov. Iz tega obdobja manjkajo zapisi iz šolske kronike. V zborniku je prikazano življenje in delo šole, kraja, učencev ... Zapisi se sprehodijo po prvem obdobju v času poučevanja, času strogega in za nas smešnega vedelnega reda, in gredo naprej skozi različna obdobja, ki so predstavljena na osnovi zapisov iz kronik in spominov. Knjiga pa ni samo zbir spominov, v njej tudi sedanji učenci izražajo današnje doživljanje šole. Ideja za naslov zbornika se je porodila, ko je prispevek napisal prejšnji ravnatelj šole Jože Foltin. Naslov Štorklje nad šolo je simboličen, saj naj bi štorklje že od nekdaj prinašale otroke. Včasih so celo gnezdile na šolski zgradbi. Veliko ur je bilo potrebno preživeti s kroniko ali kako drugo knjigo v roki, da smo si vsaj približno pričarali pred oči pretekle čase. A splačalo se je, še posebej, ko si v zapisih spoznal čas staršev, starih staršev, pradedkov in prababic. Priprave in načrti za sestavo zbornika so se pričeli konec lanskega šolskega leta, a pravo zbiranje prispevkov je steklo na začetku tega. Zelo nas je razveselil odziv učencev in učiteljev, tako nekdanjih kot sedanjih, ki so bili pripravljeni obogatiti naš zbornik. Zbrali smo raznolike prispevke o šolskih doživetjih, skozi preteklost pa se lahko sprehodimo tudi s pomočjo številnih fotografij, redkih ohranjenih knjig in dokumentov, ki sojih v šolo prinesli učenci, ali pa so nam jih poslali nekdanji učitelji in učenci. Veliko zaslug za nastanek zbornika ima uredniški odbor, seveda pa brez prispevkov številnih občanov ne bi šlo. Dokončno je zbornik računalniško oblikoval Gregor Zmazek. Poglavitni vir za naše pisanje so bile šolske kronike, katerim se moramo zahvaliti, da pomembnejši dogodki iz šolskega življenja niso utonili v pozabo. Posebej naj starejše šolske kronike s pregrešno lepo pisavo so se zdele kot svetinja, spomenik nekega časa, ki ga ni več. Za zbornik smo pripravili tudi druge zanimivosti iz kronik, ki se ne tičejo samo šolskega življenja, ampak nam predstavijo še kaj več o naših krajih in ljudeh. Vseskozi pa nas spremlja spoznanje, da je šolstvo pomemben del družbenega življenja, saj se prav z njegovo pomočjo ohranja in razvija kulturna dediščina. Brez zgodovine, ki so jo kovali ljudje, ki so uvajali pionirsko pot v šolstvu, brez preteklosti, na katero smo upravičeno ponosni, ni sedanjosti. V knjigi Štorklje nad šolo najde vsakdo, ki je kdajkoli obiskoval osnovno šolo Markovci, kaj zase, obudi nam spomine na prve šolske dni, na zanimive in vedre dogodke, na prijateljstva, na mladost... Vida Vajda in Irena Muršec ww*mw J: fU Štorklje nad šolo. »Zdaj tu stojim, sredi grobov, spet sama V torek, 20. aprila 2010, sta bili v poročni dvorani občine Markovci predstavljeni dve publikaciji ob častitljivem jubileju naše šole - zbornik osnovne šole Markovci, ki nosi pomenljiv naslov Štorklje nad šolo, in pesniška zbirka Milke Kafol, nekdanje učiteljice na tej šoli. Pesniško zbirko, ki sva jo družno uredili s Karolino Pičerko, sva poimenovali po eni izmed Milkinih najlepših pesmi Ko več ne bo me. Z nastopom Komornega zbora Kor in recitacijo pesmi Milke Kafol Ob potoku, ki jo je recitirala naša dolgoletna učiteljica in častna občanka občine Markovci Danijela Feguš, smo, upamo, vnesli med zidove naše dobre, stare markovske učilne zidane duh Ljudmile in Cirila Kafola in vseh učiteljev, ki so v stavbi sedanje občine učili številne generacije Markovčanov pošte- vanko in abecedo, nas popeljali v svet zborovske pesmi in nas s svojim zgledom učili ljubiti dom in slovenski jezik. In prav zaradi slednjega, učiti z zgledom, ljubiti vse, kar je slovensko, sem iskala in s pomočjo Danijele Feguš prišla do rokopisov pesmi Milke Kafol. Flvaležna sem njeni družini, ki skrbno hrani zapuščino svoje »bake« z mnogimi fotografijami, spričevali, dekreti, rokopisom kronike Markovcev, ne boste verjeli, tudi člansko izkaznico AMD Markovci, po čemer lahko sklepamo, daje bila njegova ustanovna članica. Milka Kafol je bila zavedna Slovenka - Primorka, intelektualka, z možem Cirilčem, kot ga je klicala, sta bila pravi tandem. Da je bila tudi pesnica? Bila! Odlična pesnica. Zaradi vsega tega sem se počutila majhno, nebogljeno in izdaje pesniške zbirke sem se lotila s strahospoštovanjem in daleč od tega, da bi po literarni plati ocenjevala njene pesmi. Prepričana pa sem, spoštovani občani občine Markovci, da se pesniška zbirka ne bo dolgočasila na vaši knjižni polici. Ko vam bo hudo zaradi izgube ljubljene osebe, ko boste sanjali o naši dragi domovini, o Krasu, o morju in naši obali, o svoji mladosti, mladostnih prijateljih, vnukih in pravnukih, pa o minevanju, življenju, ki včasih ni teklo, kot je potočka žuborenje reklo, tedaj boste vzeli v roke zbirko Milke Kafol Ko več ne bo me. Hvala občini Markovci in gospodu županu. To dovršeno, estetsko oblikovano pesniško zbirko bomo namreč prejeli brezplačno mi, ki nam je lepa slovenska beseda še vedno sveta. Hvala vsem, ki ste mi pomagali, da je zbirka izšla v času častitljivega jubileja naše šole in vseh, ki smo v njej nabirali prve učenosti. In hvala Milki Kafol »za vse njeno delo, za vsak verz«, kot je v uvodu zbirke zapisala Karolina Pičerko. Tisti, ki bi zbirko pesmi želeli imeti doma na svoji knjižni policijo lahko brezplačno dvignete na sedežu občine Markovci. Danica Tement .JU, fv -w£. ut |vuVii«^ TiL ciisjjU. ui Jtcti kU ««' fwJ' fe /tunu Ki.' fa & Ui £<*<& . Ul' 0-tcti viiJhZ • fja fJžZdt lu. /d.»»v /K&a-titfv c Vk Vk- iInv**; tujMc V t Ji CxJZ l '(,-niik i, LL ht-cj cLaL l kct (c lejdii tJy- u Mrj«, Zvm k Z1 icLlA.il. Ljudmila - Milka Kafol, nekdanja markovska učiteljica, ter rokopis njene pesmi Ko več ne bo me, po kateri je poimenovana tudi pesniška zbirka. Foto: Gregor Zmazek ...« STAROST Težko mn, kdor umret'rte zna ob pravem času, pri žlahti vsej je on na slabem glasu. Je siten, zamerljiv, trmast in tečen! Očitek zajedljiv leti nanj večen. Prekladajo ga vsi z ramen na rame, dokler kak »dom« v oskrbo ga ne vzame, za peneze, se ve, denar vse plača! Vendar tako odpraviš le berača. Za eno samo pa osebno žrtev bi jim hvaležen bil še mrtev. OB POTOKU Kaj šumljaš, potoček bistri, pesem o nekdanjih dneh, ko v travi sem dehteči v temnih zvezdnatih nočeh sanjala o tihi sreči, ki so rahlo žuboreči tvoji vali jo prerokovali? Zdaj prihajam v mir ob tebi, v travi spet sedim dišeči, a ne sanjam več o sreči. V temnih zvezdnatih nočeh skozi okno sobe svoje slišim žuborenje tvoje in ob njem gre mimo mene dolgo vse življenje moje, ki je vse drugače teklo kot mi v mladostnih sanjah tvoje je šumenje reklo. A spominov teh ne pišem, solze le skrivaj si brišem. Čakam, da za zadnjo sliko pride smrt postavit piko! DVOMI Si ali te ni? Če si, en sam si, čeprav milijoni z različnimi imeni pomoči te prosijo v stiski: o Buda, o Jehova, o Alah. O Oče, Sin in Duh, ti troedini! Če si, le eno zate je ime: Bog - ti edini! Ce si in če nameravaš ustvariti še eno Zemljo, kot je naša, in na njej ljudi, kot mi, ne ustvarjaj jim ne pekla ne nebes, ker to ustvarjajo si že ljudje sami. Markov bazar Praznovanje Markove žegnanjske nedelje zdaj že tradicionalno obeležuje tudi Markov bazar, ki ga organizirajo Društvo podeželskih žena, župnijska Karitas, občinski Rdeči križ in učenci osnovne šole. Članice ter člani teh društev in šolarji so priskrbeli ali sami naredili izdelke, ki smo jih letos s prostovoljnimi prispevki pravzaprav podarjali tistim, ki so bili pripravljeni darovati finančni prispevek. Izkupiček zbranih sredstev bo kot doslej namenjen učencem, ki bodo obiskali zimsko šolo v naravi. Letos smo zbrali nekoliko več kot 400 evrov in glede na trenutno gmotno situacijo naših občanov smo z izkupičkom več kot zadovoljni. Tudi sredstva od zbranega starega papirja bodo namenjena za šolo v naravi. Ta so žal minimalna, vendar ima akcija predvsem pomen osveščanja glede se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste obiskali naši stojnici, našli morda kaj zase in prispevali po svojih močeh. Zahvaljujemo pa se tudi v imenu tistih, ki bodo ta finančna sredstva prejeli in jim bo vsaj nekoliko laže pri krpanju družinskega proračuna. Prostovoljke ob stojnici, kjer je potekal Markov bazar. Foto: Mariju Prelog Že zdaj pa vas vabimo na obisk Markovega bazarja prihodnje leto. Marija Prelog ločevanja odpadkov in varovanja okolja. Tako star papir zbirajte naprej, ker bomo v mesecu juniju spet organizirali akcijo zbiranja. Za zbrana finančna sredstva Župnijski pastoralni svet Na nedeljo dobrega pastirja, pri nas na Markovo nedeljo, so novoizvoljeni člani župnijskega pastoralnega sveta župnije sv. Marko prejeli listine o imenovanju. Listine je pripravila Nadškofija Maribor. Izdal jih je nadškof' in metropolit dr. Franc Kramberger, ob koncu slovesne maše pa jih je podelil mašni pridigar Jože Pasičnjak ob pomoči domačega župnika Janeza Maučeca. Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov. Mandatna doba članov ŽPS traja pet let. Po preteku mandatne dobe je posameznik lahko ponovno izvoljen. V primeru, da kdo ne more več sodelovati v ŽPS ali da trikrat neupravičeno izostane, mu pravica do članstva preneha. Nadomesti ga tisti, ki je za določeno področje prejel največ glasov, ali tisti, ki ga delegira ustrezno telo oziroma ga imenuje župnik Volitve v novi župnijski pastoralni svet so pri nas potekale na prvo postno nedeljo, 21. februarja, ko je bilo izmed vseh predlaganih kandidatov izvoljenih enajst članov - predstavnikov posameznih vasi v fari. Novoizvoljeni člani ŽPS so: Martin Sok in Slavica Strelec za Bukovce, Mar- tin Zamuda za Borovce, Danica Kunčnik za Markovce, Metka Kekec za Novo vas, Simon Lešnik za Prvence, Vlado Plohl za Sobetince, Brigita Cimerman in Franc Rožanc za Stojnce, Sabina Strelec za Strelce in Jože Cimerman za Zabovce. Župnik Janez Maučec je na osnovi statuta predlagal še dodatne člane ŽPS, in sicer: v tajništvo ŽPS članico dekanijskega pastoralnega sveta Brigito Vrtačnik; člane po službeni dolžnosti: ključarja Daniela Vrtačnika in Slavka Rožmarina ter izrednega delivca svetega obhajila Marka Mlinariča; zastopnike skupin: Marijo Kostanjevec za Karitas, Niko Rožanc kot predstavnico mladih, Albino Sok kot katehistinjo ter Darka Meznariča kot predstavnika cerkvenih pevcev. Dodatno sta bila še imenovana Vekoslav Mar za romanja in Stanislav Vrtačnik za urejanje arhiva. ŽPS obravnava vsa vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge, ki so lastne ŽPS, se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva in na poslanstvo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti. ŽPS je na svoji prvi redni seji 18. marca izvolil tajništvo, ki ga sestavljajo: župnik Janez Maučec, tajnica Brigita Vrtačnik ter članici Metka Kekec in Nika Rožanc. Tajništvo v soglasju z župnikom pripravlja dnevni red sej, pomaga pri njihovem vodenju, piše zapisnike sej in skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov. Poleg tajništva je ŽPS imenoval še trajne komisije za določene naloge ali področja dela. To so: komisija za oznanjevanje, v kateri so Albina Sok, Slavko Mar in Sabina Strelec; komisija za bogoslužje, ki jo sestavljajo Darko Meznarič, Marko Mlinarič in Brigita Cimerman; komisija za dobrodelnost v sestavi: Marija Kostanjevec, Simon Lešnik in Martin Zamuda. Prvo nalogo so člani ŽPS opravili ob organizaciji Markove nedelje, ko so skupaj s člani ostalih društev pomagali pri pogostitvi faranov in gostov na občinskem dvorišču. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ekipi kuharjev pod vodstvom Tomaža Ar-kliniča za pripravo dobrega golaža, Društvu podeželskih žena in deklet za pripravo in postrežbo peciva, članom Konjeniškega kluba Nova vas, ki so skrbeli za pijačo, gasilcem iz Markovcev in Nove vasi, ki so postavili mize in klopi, ter seveda Godbi na pihala Markovci za igranje poskočnih melodij pred slovesno mašo in po njej. Naslednji velik dogodek za celotno krščansko občestvo bo slovenski evharistični kongres, ki ga Cerkev na Slovenskem pripravlja 13. junija na stadionu v Celju. To bo velik dogodek z bogatim kulturnim in duhovnim programom. Skupaj z ostalimi verniki se bomo romanja udeležili tudi mi. Pomemben podatek je tudi ta, da bo pri slovesnem bogoslužju, ki ga bodo vodili slovenski škofje, sodeloval tudi naš cerkveni pevski zbor, skupaj z ostalimi 1300 pevci in orkestrom Slovenske policije. Župnija v ta namen organizira avtobusni prevoz, zato vabljeni na romanje v čim večjem številu. Darko Meznarič Župnijska Karitas in Rdeči križ Za vsako bolezen rož’ca raste Ta rek, ki ga poznamo iz Kekčevih ukan, je že zdavnaj minil, nam je povedal znani slovenski zeliščar iz Dolenjskih Toplic Jože Majes, ki smo ga v goste povabili 25. februarja. Polna dvorana PGD Markovci je bila dokaz, da ljudi zelo zanimajo zdravilni učinki zdravilnih zelišč. Narava nam podarja zdravje v telesnem in duhovnem smislu, le dovolj znanja moramo pridobiti, da znamo vse to pravilno izkoristiti. Jože Majes je v prehodnem obdobju naše osamosvojitve ostal brez službe. Iskal je novo možnost za preživetje svoje družine in našel jo je v vzgoji in pridelavi zdravilnih zelišč. Svoje znanje s področja botanike je najprej pridobival v Stiškem samostanu pri patru Kukmanu, ki je nasledil znanje po patru Ašiču. Kasneje in tudi danes pa znanje in spoznanja izpopolnjuje na katedri za farmacijo in tudi v tujini. Zdaj, v pomladnem času, bo začelo rasti in cveteti precej zdravilnih zelišč. Zelo je pomembno, da poznamo njihove pozitivne in negativne učinke. Zavedati se moramo tudi, da če se začnemo zdraviti z naravo, traja počasneje, vendar je narava tista, ki poskrbi, da telo spravimo v red, samo vztrajati moramo. Ljudje so zeliščarju Jožetu Majesu postavili mnogo vprašanj v zvezi s težavami, kijih tarejo, in na večino vprašanj je Majes imel odgovor. Med predavanjem je nenehno poudarjal, da si ljudje vzamemo vse premalo časa za svoje notranje duhovno ravnovesje in zato tudi prihaja do različnih bolezenskih stanj. Najprej je potrebna preventiva. Ko izvajamo kurativo, smo že skoraj pozni, vendar smo še vedno lahko uspešni. Zavedati pa se moramo, da terapija z zelišči traja dalj časa. Jože Majes nam je podal tudi svoje stališče glede vzgoje zdravilnih rastlin, gospodarjenja in trženja. Glede na to, da je brezposelnost čedalje večja, bi lahko določene strokovne službe ljudem, ki jih področje zeliščarstva zanima, predlagale, da začnejo s pridelavo in predelavo zdravilnih zelišč. Za pridelovalca mora biti pomembno, da pripravi in izdela končni izdelek, ki ga zna sam tržiti in od zaslužka od njegove prodaje lahko tudi živi. Res pa je, da se to ne da z danes na jutri. Ljudem mora postati jasno, da je prihodnost sveta v rokah narave in ne v rokah človeka, kot si predstavlja vsa znanstvena srenja. Zeliščarja Majesa smo še povprašali, katera zelišča bi predlagal za vzgojo na našem območju. Po njegovem mnenju bi najbrž uspevale grmovnice, kot so aronija, maline in nasploh jagodičevje. Kogar zanimajo zdravilna zelišča in njihova uporaba, se mora povezati s kakšnim strokovnjakom, zadevo preučiti in jo dodelati. Vsekakor pa je to dobra ideja. Ljudje so po predavanju imeli priložnost kupiti čajne mešanice in mazila za različne težave. Ugotavljali smo, da so cene kar »zasoljene«, vendar pa so ljudje za svoje zdravje pripravljeni plačati, da le pomaga. Marija Prelog Spoštovani krvodajalci! Vabimo vas na srečanje krvodajalcev občine Markovci, ki bo v soboto, 12. junija, v dvorani PGD Markovci. Za vaše humano delo bi se vam radi zahvalili, saj se zavedate, da kri rešuje življenja! Vabimo vas tudi na naše krvodajalske akcije. Upravni odbor OO RK Delovanje Karitas V mesecu marcu smo imeli volitve za nove člane župnijskega sveta, novo voditeljico pa smo dobili tudi v župnijski Karitas. Sodelavke Karitasa smo se v mesecu marcu iz srca zahvalile dosedanji voditeljici Matildi Markovič, kije dolga leta delovala na področju karitativnega dela v naši župniji. Tilčka je dolga leta kot voditeljica župnijske Karitas s svojo dobrohotnostjo Pisanje velikonočnih voščilnic starejšim faranom. Foto: Marija Prelog in odločnostjo pomagala mnogim ljudem po svojih najboljših močeh in je zagotovo med najbolj zaslužnimi za uspešno delovanje karitativnega dela v naši župniji. Mnogo let je skupaj z g. župnikom pomagala v različnih stiskah, ki so se pojavile v okviru dekanijske Karitas. Nekaj let nazaj je bila tista, kije z veliko vnemo verjela, da vsaka vas premore vsaj enega človeka, ki bi bil pripravljen prostovoljno pomagati v fari v karitativnem smislu. Uspelo ji je zbrati devet sodelavk, ki so pod njenim vodstvom izpeljale mnogo dobrodelnih akcij, se izobraževale in pomagale ljudem po svojih najboljših močeh. Župnijska Karitas ima na razpolago razna oblačila. Če kdo potrebuje osnovne prehranske izdelke, mu jih preskrbimo. Potrebujemo pa posteljnino in bodije za otroke, stare do tri leta. Nalogo voditeljice župnijske Karitas sv. Marko pa je v mesecu marcu prevzela Marija Marinka Kostanjevec iz Stojncev. Sodelavke župnijske Karitas verjamemo, da bomo tudi z novo voditeljico dobro sodelovale in delovale v smislu letošnjega Plenuma nadškofijske Karitas, ki smo se ga udeležile v mesecu marcu. Plenum je potekal pod naslovom Izbral, zahvalil, razlomil, dal. To so besede, v katerih vsak posameznik razume drugačen smisel. Za karitativnega sodelavca pa so to besede, ki imajo globlji in srčni pomen. Novi voditeljici Marinki želimo mnogo božjega vodstva pri njenem delu, Tilčko pa prosimo, da bi nam še naprej pomagala s svojimi bogatimi izkušnjami. Marija Prelog LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 11, številka 2,14. maj 2010 URADNE OBJAVE VSEBINA 04. ODLOK 06. PRAVILNIK o spremembi Odloka o proračunu Občine o enkratnem prispevku za novorojence v Markovci za leto 2010 - rebalans I. občini Markovci 05. ODLOK o spremembi Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru 04. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08 in 49/09) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2006) je Občinski svet Občine Markovci na 26. seji dne 15. aprila 2010 sprejel: ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2010 - REBALANS I. 1. člen 2. člen Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2010 se v splošnem delu proračuna na ravni podskupin kontov spremeni, tako da glasi: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74) 5.515.536,04 TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 3.624.519,97 70 DAVČNI PRIHODKI (700 + 703 + 704 +706) 2.353.789,97 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.934.266,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 306.705,19 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 112.818,78 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710 + 711 + 712 + 713 + 714) 1.270.730,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.165.030,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 500,00 712 DENARNE KAZNI 200,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 105.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720 + 722) 852.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 42.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 810.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.039.016,07 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 57.016,07 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV. PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 982.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 +42 + 43) 7.729.850,06 40 TEKOČI ODHODKI (400 + 401 + 402 + 403 + 409) 1.172.995,60 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 208.491,92 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 35.844,62 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 799.338,93 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 129.320,13 41 TEKOČI TRANSFERI (410 + 411 + 412 + 413) 1.424.021,86 410 SUBVENCIJE 60.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 694.469,93 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 262.198,96 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 407.352,97 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 4.564.005,80 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.564.005,80 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 568.826,80 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU 230.243,06 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 338.583,74 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -2.214.314,02 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752) 596,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 596,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441) 0 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 596,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV. + VII. - II. - V. - VIII.) -2.213.718,02 X. NETO ZADOLŽEVANJE 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) 2.214.314,02 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2009 2.213.718,02 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0070/2008 Markovci, 15. april 2010 Občina Markovci, župan Franc KEKEC 05. Na podlagi 4. in 13. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02 -ZGO-1) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/2009) je Občinski svet Občine Markovci na 26. seji dne 15. aprila 2010 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI PLOVBNEGA REŽIMA NA REKI DRAVI IN PTUJSKEM JEZERU 1. člen S tem odlokom se 6. odstavek 16. člena Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS, št. 109/06, 112/07 in 42/09) spremeni tako, da se znesek »1,5 evra«, nadomesti z zneskom »1 evro«. 2. člen Odlok se objavi v uradnih glasilih, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Mestni svet Mestne občine Ptuj in Občinski svet Občine Markovci, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 015-04/2005-9 Datum: 15. april 2010 Franc KEKEC, župan Občine Markovci 06. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08 in 79/09) in v skladu s 7. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 26 redni seji dne 15. aprila 2010 sprejel PRAVILNIK o enkratnem prispevku za novorojence v občini Markovci 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratnega prispevka staršem novorojencev na območju Občine Markovci, določa upravičence, pogoje za pridobitev in postopek uveljavljanja pravice do enkratnega prispevka za novorojence. 2. člen (1) Enkratni prispevek za novorojence (v nadaljevanju: prispevek) je namenjen v pomoč in v spodbudo starševstvu. (2) Enkratni prispevek predstavlja znesek v višini 200 evrov. 3. člen (1) Upravičenec do prispevka je eden od staršev novorojenca pod pogojem, daje državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v občini Markovci. (2) Če starša novorojenca živita ločeno, je upravičenec do prispevka tisti od staršev, pri katerem otrok živi. (3) Pravico do prispevka lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa, prav tako pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. (4) Upravičenec, ki je prejel enkratni prispevek oziroma enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini, ne more uveljavljati pravice do enkratnega prispevka po tem pravilniku. 4. člen (1) Pravico do prispevka za novorojenca uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na obrazcu, ki ga prejme pri Občinski upravi Občine Markovci ah na spletni strani Občine Markovci. (2) Izpolnjen obrazec se skupaj s prilogami iz 5. člena tega pravilnika pošlje po pošti ah odda na Občini Markovci najkasneje v šestih mesecih od dneva otrokovega rojstva. Po poteku tega roka se vloga s sklepom zavrže kot prepozna. 5. člen Vlogi iz prejšnjega člena je potrebno priložiti: - izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka, - potrdilo o stalnem prebivališču starša oziroma zakonitega zastopnika, ki uveljavlja pravico do prispevka, - davčno številko upravičenca, odločbo pristojnega organa v primeru iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika. 6. člen Na podlagi pooblastila upravičenca lahko občinska uprava pridobi določene podatke iz prejšnjega člena tega pravilnika pri ustreznih državnih organih. 7. člen Sredstva za dodelitev prispevka se zagotovijo iz proračuna občine za tekoče proračunsko leto. 8. člen (1) 0 pravici do enkratnega prispevka za novorojence odloči občinska uprava z odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (2) Enkratni prispevek iz drugega odstavka 2. člena se nakaže na TRR upravičenca oziroma novorojenca v roku mesec dni od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. 9. člen Če se ugotovi, da je prejemnik prejel enkratni prispevek na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika, je prejeto dolžan vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva dodelitve dalje. 10. člen Enkratni prispevek za novorojence lahko v roku treh mesecev od uveljavitve tega pravilnika uveljavljajo tudi upravičenci za otroke, rojene od 1. avgusta 2009. 11. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2010 Datum: 15. april 2010 Franc KEKEC, župan Občine Markovci Politične stranke -----------------------w Občinski odbor Nove Slovenije Markovci - blizu ljudem Razmišljanje ob prazniku Ob 11. prazniku občine Markovci je bilo izrečenih veliko besed o dosežkih in pridobitvah od ustanovitve občine do danes. Praznovanju je poseben pečat dala tudi spoštljiva obletnica, 200 let organiziranega šolstva v Markovcih. Vsak posameznik, organizacija, društvo, politična stranka se ob časovnih prelomnicah radi ozrejo v preteklost, na prehojeno pot in analizirajo doseženo, istočasno pa snujejo svoje načrte za prihodnost. Tako smo tudi v 00 NSi Markovci na svoji seji 27. aprila 2010 pregledali svojo prehojeno pot, predvsem pa delo naše svetniške skupine v občinskem svetu v štiriletnem mandatu, ki se bo jeseni letošnjega leta zaključil. Število svetnikov Nove Slovenije (7), ki ste jim občani na lokalnih volitvah leta 2006 zaupali mandat, nam je naložilo veliko odgovornost za delo in odločitve v občinskem svetu. Te odgovornosti smo se tudi globoko zavedali. Večja vloga vaških odborov, uravnotežen razvoj občine, čim manj finančno obremenjevati občane, strpen dialog in spoštljivi odnosi so bili in so vodilo našega dela. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je v večini uspelo izpolniti zadane cilje. Vaški odbori so postali sogovornik pri načrtovanju razvoja vasi, z dokončanjem investicij, ki so v teku, bo dosežena določena stopnja enakomernega razvoja. Ker so ljudje za nas na prvem mestu in največja vrednota, smo bili in smo posebno tankočutni pri odločanju o posameznih obremenitvah, ki zadevajo vsakega posameznika ali gospodinjstvo. Vedno smo tehtali med višino obremenitve posameznih gospodinjstev oziroma podjetnikov in vzdržnostjo občinskega proračuna. Višina komunalnega prispevka in znotraj tega priključnina na kanalizacijo je samo eden izmed mnogih primerov razmišljanja v dobro občanov. Seveda nas do konca mandata čakajo pomembne odločitve v zvezi z novo organiziranostjo gospodarskih javnih služb, ki bi naj po napovedih pristojnih inštitucij našim gospodinjstvom povišala mesečne izdatke (npr. za vodo, odvoz odpadkov ...). Na prvi predlog povišanja obremenitve gospodinjskih proračunov se je naša svetniška skupina odzvala tako, da ni pristala na podražitev vode in je za odločanje o tem zahtevala dodatne utemeljitve oziroma ustrezen predlog za manjši dvig cen. Za uspeh štejemo tudi to, da smo, v nasprotju z večino občin, zagotovili enako ceno za priključitev na kanalizacijo za vsa gospodinjstva v občini (ob upoštevanju stanovanjske površine, kar je izrecna zahteva predpisov). Na vse odločitve sicer nismo mogli vplivati, ker niso v pristojnosti občinskega sveta, smo pa nanje utemeljeno opozarjali in s simulacijo posledic dokazovali zgrešene odločitve. Zadovoljni smo, da smo s svojim pristopom k delu v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih vnesli kulturo dialoga, strpnost in poslušanje različno mislečih, kar je oplemenitilo naše delo. Iščemo poti za lepši jutri S takim delom želimo nadaljevati in aktivno sooblikovati prihodnost naše občine ter skrbeti za kar naj višjo kakovost bivanja slehernega občana. Zato je OO NSi Markovci oblikoval listo kandidatov za občinske svetnice/svetnike in kandidata za župana občine Markovci, za katere menimo, da bodo, če jim boste izkazali zaupanje, še uspešneje nadaljevali zastavljeno pot. Veseli nas, da imamo ljudi, ki so ne z besedičenjem, temveč z delom, predvsem pa zgledom pripravljeni vzpostavljati okolje, v katerem bo prostor tudi za človeške vrednote, ki so osnova za strokovno načrtova- Kandidati za svetnika/svetnico stranke NSi: 1. volilna enota Bukovci: Valerija Fišinger in Metka Maj ar 2. volilna enota Bukovci-Stojnci: Vladko Kelenc 3. volilna enota Stojnci: Franc Rožanc in Slavko Rožmarin 4. volilna enota Borovci-Strelci: Marjana Mar 5. volilna enota Prvenci-Sobetinci: Stanko Toplak 6. volilna enota Markovci: Marko Lepoša 7. volilna enota Nova vas: Bojan Rizman 8. volilna enota Zabovci: Darko Meznarič 9. volilna enota Markovci-Nova vas-Za-bovci: Dragica Meznarič Kandidat za župana: Franc Rožanc nje in pošteno odločanje. Vedno sem verjel, da je majhna skupnost lahko uspešna le, če sta v njej združena pripadnost kraju in pametno, gospodarno razmišljanje. Zdaj sem v to še bolj prepričan. Na poti do uspeha je potrebno premagati mnogo ovir - z manjšimi koraki gre mnogokrat hitreje. Že stari modreci so govorili, da sprememba prinese nov zagon in da so spremembe gonilo napredka. Zmotno je razmišljanje, da lahko interes posameznika prevlada nad interesi večine. Prizadevajmo si v nas vseh vzbuditi potrebo in željo po sodelovanju in soodločanju. Večji poudarek je potrebno dati stroki, obenem pa znatno povečati interes ljudi za sodelovanje in skupno iskanje rešitev. Kdor sodeluje, se ponavadi poistoveti z rešitvijo. Ideje in rešitve, ki so vsiljene, so v večini primerov zapisane k neuspehu. Za celosten pristop je potrebna strokovnost, iznajdljivost, razgledanost in sposobnost prisluhniti drugače mislečim - skratka, pogovarjati in dogovarjati se moramo, hkrati pa moramo poslušati in biti slišani. Moje stališče je, da se ne smemo zadovoljiti z delnimi rešitvami. Čas je, da se dokončno uveljavijo prioritete, ki bodo na prvo mesto postavile človeka. Cenim vsako gubo na obrazu in zgarano žuljavo roko. Življenje me je naučilo, da se znam poveseliti z veselimi ljudmi, a razumem tudi skrb in bolečino trpečega človeka. Vedno moramo imeti pred očmi vizijo, ki jo zasledujemo. Noben kapital ali posameznik nas ne sme odvrniti od načrtovanega. Čas je vedno zaveznik tistega, ki razmišlja racionalno. Zaradi časovnih stisk ne sme prihajati do prehitrih in zato mnogokrat slabih odločitev. Kljub današnjim vsesplošnim razmeram postanimo odgovorni do sebe, do okolja, v katerem živimo, in do družbe. Veijamem, da zmoremo več, le hoteti moramo. Kakovost bivanja je naša osnovna prioriteta, ki jo želimo dvigovati, pri čemer moramo vedeti tudi za svoje zmožnosti. Okrog nas j e mnogo želja, skrbi in podobnega. Prav j e, da si izmenjamo informacije, zaupamo skrbi in ideje, dovolimo, da zaveje nov veter v razmišljanju, in zgodile se bodo potrebne spremembe. Osebno menim, da je čas za nov razvojni korak občine Markovci, ki bo blizu ljudem, ki bo zagotavljal udobnost in varnost življenja vsem, ki tu prebivajo, delajo ali jo samo obiskujejo. Franc Rožanc, predsednik NSi Markovci Varstvo okolja čistilno akcijo v rani pomladi organiziramo že devet let. Čeprav imamo v naravi še marsikaj za počistiti, lahko tudi opazimo, da smo počistili odslužene avtomobile, pa tudi večjih kosovnih odpadkov bele tehnike, televizoijev in pnevmatik je vse manj. Daje temu tako, se lahko zahvalimo predvsem tistim občanom, ki se vključujejo v čistilne akcije in jim čisto naravno okolje veliko pomeni. Da so takšne akcije še kako potrebne, se je pokazalo tudi letos, saj se je akcije udeležilo 400 občanov in v štirih urah smo po občini pobrali 73 kubičnih metrov drobnih odpadkov, ki smo jih odstranili v prihodnjih dneh. Žal se v naravi še vedno pojavljajo odslužene salonitne plošče, čeprav je bilo že velikokrat objavljeno in bi poudaril še enkrat: občani občine Markovci lahko salonitke brez kakršnega koli plačila odpeljejo na deponijo v Gajke. Na občini si je potrebno le urediti potrdilo, da prihajate iz občine Markovci. Tako kot v vseh občinah v Sloveniji smo se tudi Markovčani odločili, da bomo sodelovali v projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu. S pripravami smo začeli že mesec dni pred izvedbo akcije. Popisali smo še neevidentirana divja odlagališča v občini. Da bi čistilna akcija potekala nemoteno, smo se sestali na pripravljalnem sestanku 7. aprila. Povabilu so se odzvali predsedniki vaških odborov, predsedniki lovcev, ribičev, čebelarjev, konjeniškega društva, turističnega društva, namestnik ravnatelja OŠ Markovci in oba podžupana. Ker smo letos v čistilno akcijo prvič vključili osnovnošolce in srednješolce v večjem številu, smo si bili vsi enotni, daje pri izvedbi akcije potrebno posebno pozornost nameniti varnosti najmlajših. Določili smo tudi zbirna mesta po vaseh in koordinatorje, ki so vodili čistilno akcijo. Markovčani se lahko pohvalimo, saj v občini 17. april v znamenju čiščenja okolja Občani so se povabilu na akcijo oddali v velikem številu. Na fotografiji del ekipe, ki je čistila na območju vasi Markovci. Foto: Ml Zadnja leta opažamo, da se v naravi, predvsem v stari strugi reke Drave na območju Bukovcev in Stojncev, pojavlja čedalje več gradbenih odpadkov. Zato je nujno, da začnemo v občini razmišljati o deponiji za gradbene odpadke ali na kakšen drug primeren način reševati problem, ki bo iz leta v leto večji. Naravi dolgujemo veliko, zato se vsem, ki ste sodelovali v letošnji čistilni akciji, iskreno zahvaljujem. Bodimo zgled mladim in jih spodbujajmo, da bodo spoštovali naravo, da bomo morda čez nekaj let lahko ponosno spoznali, da je pred našim pragom čisto in da čistilne akcije niso več potrebne. Konrad Janžekovič, predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Varstvo okolja / aktualno gg ---------------------W------ Čistilna akcija uspešna, osveščanje ljudi še vedno neuspešno Letošnja vseslovenska čistila akcija je tudi v naši vasi odlično potekala. Zbrali smo se, kot je bilo izkazano na vabilih občine Markovci, ob deveti uri pri va-ško-gasilskcm domu. Po začetnem popisu udeležencev smo se seznanili o poteku letošnje čistilne akcije. Tokrat ni bilo pomembno odpadkov samo pobrati, temveč jih je bilo treba ustrezno razvrstiti v vrečke, ki so bile različnih barv. V rumene smo odlagali plastenke, tetrapake, pločevinke, plastične vrečke in embalažo, v črne umazane tkanine, stiropor, keramiko, avtomobilsko steklo, v zelene odpadno steklo in steklenice, rdeče pa so bile rezervirane za baterije, kartuše, toner-je, mobilne telefone, odpadno embalažo barv, olj, škropiv, čistil, zdravil ter različnih svetilk oziroma žarnic. Glede na kar veliko število udeležencev -bilo nas je 32, od tega 20 odraslih in 12 otrok - smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila vrečke različnih barv, saj je bilo tako zagotovljeno ustrezno razvrščanje odpadkov. Ker j e bila zelena vrečka, kije bila namenjena za odpadno steklo, samo ena, smo se dogovorili, da bomo Tudi letošnje leto bo zaznamovano z neugodno gospodarsko situacijo, zato se predvideva, da se bo povečala tudi brezposelnost. Danes veliko ljudi ostane brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije podjetja. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, kako naprej. Ravno z namenom prve podpore osebam v postopku izgubljanja zaposlitve deluje Sklad dela Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju. Že v lanskem letu, ko je bil porast brezposelnosti velik, so se v sklad dela vključili presežni delavci, in to predvsem tisti, ki so se odločili, da se ne bodo prepustili brezizhodni situaciji, ampak da se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma si zadati cilj, ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela. Sklad dela nudi individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja v info-točkah, ki bodo organizirane v podjetjih, na sedežu sklada in na nekaterih občinah. Osebe, ki se bodo vključile v sklad dela, bodo dobile možnost vključitve v delavnico, ki jo izvaja sklad dela. Na delavnicah bodo dobile napotke, kako steklo odlagali tudi v črne vrečke in ga pozneje ustrezno ločili od ostalih odpadkov. Prva skupina je pobirala odpadke po našem tako imenovanem »zgorjen kunci« in okrog športnega parka, druga po sredini ter »spodjen kunci« in gozdu, ki ga obdaja, tretja skupina pa se je podala na pot proti Markovcem ter smeti pobirala ob cesti in delu gozda, ki obdaja industrijsko cono. Kot vsako leto smo tudi letos na naj večje onesnaženje naleteli v Markovskem gaju. Ljudje tam odmetavajo vse — plastenke, pločevinke, stiropor, odpadne folije, razne pnevmatike in sedeže, otroške vozičke, hojice, stajice, plenice itd. Poseben problem pa predstavljajo plastične vrečke s svinjskimi kožami, ki jih ljudje brezskrbno odvržejo v gozd, kjer počasi razpadajo. Letos smo v akciji pobrali za pet avtomobilskih prikolic smeti, to je več kot lani in predlani skupaj. Alije torej ljudem vedno bolj vseeno? Ali razmišljajo v smislu, saj bodo že počistili na naslednji čistilni akciji? Niti teden dni ni minil od čistilne akcije, pa smo že lahko videli nove pločevinke in plastenke ob cesti Borovci-Markovci. Mladina, bodo rekli nekateri in s prstom pokazali na mlade, ki se ponoči vozijo na- se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, spoznale bodo možnosti in poti do novega dela in zaposlitve, si zadale zaposlitveni cilj in oblikovale načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečali se bomo štirikrat po uskladitvi termina. Delavnice bodo potekale na Ptuju in v Ormožu. V dogovoru z zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje prednostno omogočene tudi vključitve v druge programe, da se bodo laže in čim hitreje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost. Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna. Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo v infotočkah na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje na Ptuju, Aškerčeva ulica 1, ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in ob sredah od 13. do 15. ure. Pokličete lahko na telefonsko številko 749 34 64 ali številko mobilnega telefona 041 663 359 (Jelka Zabavnik). V situaciji, v kateri ste se znašli, niste sami, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani. okrog ter odmetavajo smeti. Vendar je tudi veliko odraslih, ki po končanem delu na njivi ali v gozdu za sabo pustijo kup pločevink in plastenk. Kako torej ljudi prepričati v skrb za čisto okolje? Če velja rek, da slabi zgledi vlečejo, zakaj ne bi še dobri. Tistega, ki ne odvrže smeti, nihče ne vidi. Za onesnaževalci pa ostanejo kupi nesnage, ki marsikoga naredijo ravnodušnega, na koncu pa, še preden sam dobro premisli, odvrže smeti v naravo. Za osveščanje ljudi potrebujemo torej več dobre reklame. Odpadki so nujno zlo. So pomemben del našega vsakdana. Ob pravilnem ravnanju z njimi ter njihovo reciklažo bomo razbremenili okolje ter zbirna mesta. Vendar se bodo morala tudi zbirna mesta bolje organizirati pri takšnih čistilnih akcijah. Pri oddaji odpadkov namreč sploh niso ločili črnih in rumenih vreč, temveč so jih preprosto zmetali na skupen kup. Veliko dela nas še čaka pri zagotavljanju čistega okolja in veliko besed bo še potrebnih, preden bomo dosegli želene rezultate. Robert Lajh, VO Borovci, Jamstveni in preživninski sklad V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Iz jamstvenega sklada lahko pravice uveljavljajo delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1121. Iz preživninskega sklada pa lahko pravico do nadomestila preživnine uveljavljajo zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do otrokovega dopolnjenega 18. leta starosti. Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 14 14. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.jps-rs.si. JAMSTVENI SKLAD: 080 11 21 PREŽIVNINSKI SKLAD: 080 14 14 Čemu je namenjen sklad dela? Iz gasilske organizacije 15. redna skupščina Območne gasilske V petek, 9. aprila 2010, je v prostorih gasilskega doma Ptuj potekala 15. redna skupščina Območne gasilke zveze Ptuj, na kateri smo pregledali delo preteklega leta in sprejeli načrte dela s finančnimi programi za leto 2010. Predvsem ugotavljamo, da bo potrebno vložiti veliko napora in truda v izobraževanje, saj bodo morali gasilci, ki bodo posredovali ob naravnih nesrečah, kot sta vihar in toča, delati na strehah, ki so strme in visoke. Na prvem mestu bo prav gotovo varnost gasilcev, šele potem nemo- Gasilci smo s svojim delom zadovoljni, vedno bolj pa smo zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb, ki spreminjajo naravo dela gasilskih vrst. Iz leta v leto ugotavljamo, da je vedno manj klasičnih požarov in vedno več prometnih in naravnih nesreč. Tudi v letu 2009 je neurje v naši bližini razkrivalo strehe in povzročilo veliko materialno škodo. Napovedi meteorologov za leto 2010 niso nič kaj obetavne. Tako se že sedaj pripravljamo na naj hujše. zveze Ptuj | goče zahteve prizadetih. S tem je pogojena i tudi nabava dodatne opreme, katere mini-I mum je prav v teh dneh določila Gasilska ! zveza Slovenije. Nabava le-te bo zahteva-I la dodatna finančna sredstva. Tudi občani ! lahko delno prispevajo k uspešnosti inter-I vencij s tem, da imajo doma kakšno lestev, j les, žeblje in še kaj. i Razen običajnih programov, ki jih izva-j jamo pri Območni gasilski zvezi Ptuj, se i bomo v letu 2010 še posebej posvetili 100. ! obletnici PGD Bukovci in 140. obletnici | PGD Ptuj. i Gasilci bomo s Plenumom Gasilske zve-| ze Slovenije, ki bo 29. maja, dobili nova j pravila gasilske službe in s tem zamenjali | stara iz leta 1995. Pravila prinašajo nekaj j novosti, zato se bomo skladno z njimi za-! čeli pripravljati na volitve v organe gasil-! ske zveze v letu 2011. JL Program gasilskih prireditev v letu 2010 v občini Markovci Zaporedna št. Datum Organizator Prireditev 001 2. 5. 2010 PGD Stojnci Florijanova nedelja 002 15.5.2010 PGD Prvenci Strelci tekmovanje v ligi 2010 (1) 003 22.5.2010 OGZ Ptuj pohod članic po bližnji okolici 004 29. 5. 2010 GZS Plenum Gasilske zveze Slovenije 005 5. 6. 2010 GZS mladinsko gasilsko tekmovanje v Lipovcih 006 7. 6. 2010 Leipzig (Nemčija) mednarodni sejem zaščite 007 8. 6. 2010 Leipzig (Nemčija) mednarodni sejem zaščite 008 9. 6. 2010 Leipzig (Nemčija) mednarodni sejem zaščite 009 12. 6. 2010 OGZ Ptuj tekmovanje zveze in PGD Stojnci v Stojncih 010 12.6. 2010 RS regijsko srečanje članic 012 13. 6. 2010 PGD Bukovci gasilsko tekmovanje 013 19. 6. 2010 PGD Bukovci 100. obletnica PGD in 14. dan gasilca 014 19. 6. 2010 GZS člansko in veteransko tekmovanje v Celju 015 20. 6. 2010 PGD Zabovci gasilsko tekmovanje 016 27.6. 2010 PGD Markovci gasilsko tekmovanje 017 27. 8. 2010 OGZ Ptuj tabor mladine 018 28. 8. 2010 OGZ Ptuj tabor mladine 019 29. 8. 2010 PGD Sobetinci tekmovanje v ligi 2010 (10) 020 5.9. 2010 PGD Nova vas tekmovanje v ligi 2010 (11) 021 11.9. 2010 PGD Markovci tekmovanje v ligi 2010 (12) 022 25. 9. 2010 OGZ Ptuj srečanje članic 023 8. 10. 2010 OGZ Ptuj mladinski kviz 025 19.10.2010 OGZ Ptuj tečaj za delo z motorno žago 026 23. 10. 2010 OGZ Ptuj 14. srečanje veteranov 027 24. 10. 2010 OGZ Ptuj posvet za članice PGD Iz gasilske organizacije Podpis pogodb in aneksov k pogodbam o opravljanju javne lokalne službe za leto 2010 V petek, 26. marca 2010, so na občini Markovci predsedniki gasilskih društev, ki so včlanjena v Območno gasilsko zvezo (OGZ) Ptuj, podpisali pogodbe in anekse k pogodbam o opravljanju javne lokalne službe za leto 2010. Pogodba posamezno prostovoljno gasilsko društvo, gasilsko zvezo in občino obvezuje, da organizirajo in vzdržujejo javno lokalno službo — varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami po požarnih rajonih, ki so za vsako gasilsko društvo posebej določeni s sklepom župana. Na podpisu pogodb so bili prisotni: župan občine Markovci Franc Kekec, ki je bil gostitelj letošnjega podpisa, župan mestne občine (MO) Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, podžu- i*>uuLO| Spominska slika udeležencev podpisa Pogodb o opravljanju javne lokalne službe -predsednikov PGD, vodstva gasilske zveze in županov (podžupanov) občin, katerih gasilska društva so vključena v Območno gasilsko zvezo Ptuj. Foto: JL pan občine Zavrč Peter Vesenjak in podžupan občine Cirkulane Jože Klinc. Vrednost podpisanih pogodb znaša 617.000,00 evra brez deleža gasilskega doma Ptuj, za katerega ima PGD Ptuj posebno pogodbo z MO Ptuj. Sredstva so razdeljena na štiri postavke: redna dejavnost gasilskih enot ali materialni stroški (282.948,04 evra), investicije v gasilska vozila, brez PGD Ptuj (135.152,20 evra), investicije v gasilske domove (vzdrževanje), razen ptujskega (147.795,84 evra) in delovanje OGZ Ptuj (64.305,14 evra). Ministrstvo za obrambo je z zakonom določilo nov rok za minimalno opremljanje in kadrovsko popolnitev gasilskih enot, ki je 1. januar 2014. V občini Markovci je še trenutno potrebno zamenjati dve vozili iz težkega programa, in sicer za PGD Markovci in PGD Stojnci. JL Florjanova nedelja v Stojncih V torek, 4. maja, je godoval sv. Florjan, zaščitnik gasilcev. Vsako leto se po Evropi na ta praznik odvijajo gasilske svečanosti. V Stojncih smo letos Florjanovo nedeljo proslavili že sedemnajsto leto zapored. V nedeljo, 2. maja, smo priredili slavnostni sprejem ter sveto mašo za gasilska društva, združena v občinsko poveljstvo (OP) Markovci. To prireditev prirejamo v PGD Stojnci, kajti ponosni smo, da tako pomemben kip, kot je kip sv. Florjana, stoji prav pred našim gasilskim domom. Pričeli smo s sprejemom gasilcev ob spremljavi godbe na pihala občine Markovci. Na prireditvi so nas obiskali regijski po- veljnik Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik OP Markovci Milan Majer in še nekaj drugih občinskih mož. Po nagovorih predsednika domačega gasilskega društva Dejana Zemljariča ter poveljnika OP Markovci j e farni župnik Janez Maučec posvetil sveto daritev. Vsi skupaj smo priprosili k sv. Florjanu, da nam skozi leto priprosi čim manj požarov in nesreč. Varuje nam naj vozila ter vse gasilce, ki pomagajo pri nesrečah. Ker so tovrstne pomoči prostovoljne, naj jih varujejo vse nebeške sile. Hedvika Rojko Aktivnosti gasilcev v spomladanskih mesecih Pomlad je potrkala na vsa področja vsakdanjega življenja. Začelo se je delo na polju in okrog hiše. Seveda pa smo v tem času, tako kot skozi vse leto, aktivni tudi v gasilskih vrstah. Pripravili smo namreč spomladanski pregled operativnih enot občine Markovci in celotne OGZ Ptuj. Gasilske enote pa preverijo svoje znanje in spretnosti ter se spoznavajo z opremo tudi na tekmovanjih. Ta so namreč del izobraževanja gasilcev, saj se ti urijo z zaščitno opremo, s katero pomagajo reševati ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah. V občini Markovci je bilo v lanskem letu na vseh tekmovanjih, vključno s spomladanskim operativnim pregledom, prisotnih 141 gasilskih enot. Če to pomnožimo z devetimi gasilci, ki so potrebni za eno gasilsko desetino, pomeni to 1269 gasilk in gasilcev. Veliko časa, truda in dela pa so v priprave na gasilska tekmovanja vložili pionirji in pionirke PGD Bukovci, ki bodo letos nastopili na državnem mladinskem tekmovanju, ki bo v soboto, 5. junija, v Lipovcih. Čestitamo za uvrstitev; z željo, da zmagajo in se uvrstijo na mednarodno tekmovanje. Ivan Golob Kultura in dogodki Pojemo, ker to radi delamo Pa se je uresničilo: vse tisto, kar smo napovedali v februarski številki Lista iz Markovcev, smo člani KUD-a Markovski zvon kljub številnim ostalim obveznostim v celoti izpolnili. Vseskozi smo postavljeni pred naloge, ki jih tako ali drugače rešujemo in s tem privabimo nasmeh na obraz marsikateremu poslušalcu. Meseca marca smo izvedli občni zbor društva, kjer smo poročali o delu v preteklem letu in si zastavili cilje za naprej. Predsednik društva še zmeraj ostaja Darko Meznarič, le znotraj upravnega in nadzornega odbora je prišlo do nekaj sprememb. Člani KUD-a smo skozi vse leto resnično aktivni, saj ob številnih nastopih na prireditvah, porokah in pogrebih pojemo tudi pri vsaki nedeljski maši, tako jutranji kot pozni. Cerkveni pevski zbor sv. Marko skupaj z najmlajšimi Zvončki večkrat družno zapoje in popestri nedeljsko bogoslužje. Oboji so se letos predstavili na območnih revijah pevskih zborov; otroci v Markovcih, odrasli v ptujski gimnaziji. Tam so zapeli tudi pevci Komornega zbora Kor. Pevske revije so dober pokazatelj ravni petja vsakega zbora, zato se nanje temeljito pripravimo in po oceni strokovnega ocenjevalca stvari dodelamo, popravimo in se iz tega seveda marsikaj naučimo. Še pred revijo, ta je bila 16. aprila, so program ob materinskem dnevu v Bukovcih in Borovcih popestrili Korovci, ob veliki noči pa smo veselo Alelujo na koru zapeli domala skoraj vsi člani KUD-a. Sodelovali smo tudi na prireditvah ob 11. občinskem prazniku, kjer so se letos predstavili člani Komornega zbora Kor pod vodstvom zborovodje Daniela Tementa. Slovesno je bilo ponovno pri maši na Mar- kovo nedeljo. Pod vodstvom zborovodkinje Polonce Strelec Čuš in ob spremljavi organista Andreja Krambergerja je zbor zapel latinsko mašo Missa in G ter mnogo drugih lepih cerkvenih pesmi. Piko na i so spet postavili pevci OCPZ Zvonček, ko so z živahno pesmijo popestrili slovesno mašo. Morda se zdi, da to vse opravimo z »malim prstom«, a vedno le ni tako. Potrebno seje organizirati in glede na število pevcev vedno znova pripraviti program. Trudimo se po najboljših močeh in, hvala bogu, vedno uspe. Za to se je potrebno odrekati in vložiti nekaj truda, a vseeno: pojemo, ker to radi delamo. Prepevali bomo tudi na Slovenskem evharističnem kongresu, na katerega smo bili izbrani med mnogimi zbori iz vseh škofij. Ponovno bomo nabirali novih izkušenj ter zapisali še en dogodek v kroniko našega društva. Mnogo lepega nas čaka v naslednjih mesecih, saj je pred nami Marijin mesec maj in z njim prvo sveto obhajilo ter številne ostale slovesnosti, ki se bodo nadaljevale v poletje. Vsekakor jih bo spremljalo petje - božji dar. Alenka Rožanc Spomladanski nastopi učencev zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je odprla vrata prvim učencem septembra 2007. Sola želi vzgajati odprte, a kritične glasbenike, ki so vključeni v javno veljavne programe od glasbenega vrtca, baletne in glasbene pripravnice pa do pouka raznih instrumentov ter petja. Učiteljski zbor sestavljajo mladi in zagnani akademski glasbeniki, ki poskušajo učence poučevati na sproščen in prijazen način, spodbujajo skupinsko igro in glasbe ne zapirajo med štiri stene, kar tudi dokazujejo s cikli koncertov ter nastopi učencev. Pouk poteka v prostorih minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju popoldan, in sicer se praviloma učenci dvakrat tedensko učijo igranja instrumenta in petja ter enkrat tedensko nauka o glasbi. Svoje delo in pridobljeno znanje večkrat na leto predstavijo na nastopih v refektoriju minoritskega samostana ter v cerkvi v Markovcih, kjer poteka pouk orgel. Učenci redno nastopajo na prireditvah v mestu in okolici, ob koncu leta pa se dokažejo na izpitnem nastopu. Tako je tudi 22. aprila potekal eden izmed štirih spomladanskih nastopov učencev v markovski cerkvi, saj mnogo otrok iz občine Markovci obiskuje to šolo. Predstavili so se učenci orglanja, violine, trobil, harmonike in petja. Ravno na ta dan je leta 2007 mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger v naši cerkvi blagoslovil nove orgle, ki S spomladanskega nastopa učencev v Markovcih. Na sliki je Miha Bezjak s harmoniko. Foto: Tonček Horvat____________________________________ so delo Orglarske delavnice Maribor. V župniji smo se odločili, da naj orgle ne služijo samo spremljanju bogoslužja in drugih cerkvenih priložnosti, ampak tudi za izobraževanje organistov. Predvsem pa je bila želja, da bi izvedli čim več orgelskih in drugih vokalno-instrumentalnih koncer- tov ob spremljavi orgel. V Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon, ki skrbi za glasbeno aktivnost v župniji, poleg svoje osnovne dejavnosti upravljamo in vzdržujemo tudi nove orgle. Ob dobrem sodelovanju društva z župnijo in našim župnikom g. Janezom Maučecem je potrebno izpostaviti tudi sodelovanje z glasbenimi šolami s ptujskega in mariborskega območja. Svoj pouk orglanja izvajajo oziroma so izvajale naslednje glasbene šole: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Nadškofijska orglarska šola Maribor in zasebna glasbena šola, ki deluje v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Tako smo v preteklih letih skupaj z njimi organizirali kar osem orgelskih koncertov in nastopov, na katerih so se poleg učencev predstavili tudi pravi koncertni mojstri na orglah. Nastop mladih organistov in profesorice Nine Štalekar, ki je spremljala učence petja, je bila prva in seveda uspešna preizkušnja na orglah, odkar smo jih oplemenitili z novim registrom in jim dodali druge tehnične izboljšave, o katerih smo poročali v prejšnji številki. Darko Meznarič Kultura in dogodki Otroška folklorna skupina Markovci Folklorna dejavnost v našem kraju je že tradicionalna. Začetki segajo v leto 1938, ko so pri takratnem telovadnem društvu Partizan na pobudo Janeza Feguša ustanovili Folklorno društvo Anton Jože Strafela Markovci. Leta 1939 so se po zaslugi etnomuzikologa Franceta Marolta tudi prvič udeležili organiziranega javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru. Uspešna predstavitev kopjašev in pustnih likov je pripomogla k temu, daje Janez Feguš leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet ter sestavil še plesno folklorno skupino. Po drugi svetovni vojni sta skupino vodila zakonca Anton in Terezija Štrafela. Leta 1956 je folkloro vodil Franc Kolarič, kije izpopolnil narodno nošo in obdelal plesni program skupine. Leta 1973 se je Francu pridružila še žena Silva Kolarič s pionirsko folklorno skupino. Pionirska skupina je bila zelo uspešna. Nastopila je v Železni Kapli in se šestkrat udeležila Smotre folklore v Zagrebu (leta Ne pozabimo pa niti na preprosta ljudska glasbila (glavnik, lončeni bas, »ribež«, »šefi« ...), kijih vključujemo v svoje nastope. Skupina nastopa na raznih šolskih in občinskih prireditvah. V mesecu januarju smo bili gostje Čukov v oddaji Na zdravje. Nastop v oddaji je bil enkratno doživetje za otroke. Ob glasbeni spremljavi naših učencev in pevskega zbora smo zaplesali na skladbo Po domače. Otroci so v živo v oddaji zapeli ob Čukih, po koncu oddaje pa so se posladkali s torto, ki sojo Čuki prejeli za 20. obletnico delovanja. Uspešno smo nastopili tudi v oddaji Kajža. V mesecu aprilu smo sodelovali na območni reviji otroških folklornih skupin v Cirkulanah. Kaj nas druži? Veselje do petja, plesa, iger ter ohranjanje ljudskega izročila. Imamo pa tudi zelo pridne starše, ki podpirajo naše delovanje in velikokrat pomagajo pri prevozih, oblačenju in tudi pri izdelovanju rekvizitov za nastope. Brigita Horvat Zlatoporočenca Antolič iz Nove vasi 1967, 1973, 1974, 1979, 1980 in 1981). Po odhodu Silve Kolarič v pokoj je otroško folklorno društvo prevzel Milan Gabrovec, po njegovem odhodu na novo delovno mesto pa nato dve leti ni delovalo. Zavedali smo se, daje potrebno to tradicijo nadaljevati, zato smo oktobra 2008 ponovno uvedli folklorni krožek. V lanskem šolskem letu je skupino sestavljalo 17 otrok (enajst deklet in šest fantov), starih od sedem do devet let. V letošnjem letu pa se jim je pridružilo še 14 otrok. Ponosni smo na nove kostume, ki so izdelani po vzoru oblačil in prve polovice 20. stoletja. Kroji in blago so bili izbrani po priporočilu gospe Nežke Ljubej. Folklorno skupino spremlja na diatonični harmoniki učenec Žiga Horvat, ki je redni spremljevalec naše skupine. Občasno jo spremljata tudi Eva Vidovič z igranjem na violino in Jaka Horvat s klarinetom. V soboto, 24. aprila, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila Terezija, rojena Janžekovič, in Janez Antolič iz Nove vasi. Zlatoporočenca sta pred natanko 50 leti, 24. aprila 1960, v Markovcih poročila Simon Solina in matičar Ignac Petrovič. Ženinova priča je bil Franc Fištravec, nevestina pa Franc Janžekovič. Po 50 letih skupne življenjske poti je zakonca Antolič za zlatoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, cerkveno bogoslužje pa je opravil farni župnik Janez Maučec. Dom in družino sta si Antoličeva ustvarila v Novi vasi. Rodili so se jima trije otroci: Janko, Slavica in Miran. Imata štiri vnuke: Ireno, Tanjo, Borisa in Damjana, petega vnuka Mateja pa so žal izgubili. Sicer pa sta Antoličeva tudi ponosna stara starša pravnukinji Eleni. MZ Jezikovni izlet v London »Šola negda« po pripovedih babic in dedkov -zapisi v narečju Negda smo v šolo hodili peš. Meli smo ceka-re, ne torbe. Neke knig in zvezkofsmo nesle v rokah. Ene dečki so meli samo en zvezek in so pisali neke na sredini, neke spreja, neke pa na kunec. Tak, da je blo fse v enen zvezki, nosle smo ga kar za srejcoj. V šole negda neje blo jestvine, keri so bli boj premožne so mele kruh pa jaboko. V šole smo mogle memo sideti in držati mke na hrbet. Če keri neje boga, je doba po prsteh, ej pa je ša pred razred stat. Meli smo eno vitro peš domu. Domu smo prišli in si iz peči vzeli žiipo, se najele in šli na pašo. Večer, ko je bla tema, smo naredli nalogo, ej pa v šoli eden od drugega prepisale. Če pa so učiteli vidli, si osta po šoli in še enh-at piša. David Šegula, 5. a (pripovedovala: Marija Šegula) Deca smo hodili v šolo iz cele fare peš. Včasih smo se zbrali na cesti, da nas je bilo več in smo si krejšali cejt. Vsi smo bli dobri deca in smo se dobro razmili, včasih pa tildi skregali. V šoli smo meli razne predmete. Nekda smo v šoli meli cekaiv, pubje pa so nosili stvari v rokah. V cekarih smo meli kake štiri zveske, tablco s kamenčkon, svinčnik peresnik in raderko. Tovarišice in tovariši so bili zelo sttvgi. Če nesi kej prav nareda, je tovariš skus meja kako šibo na mizi. Na poti s šole smo se šli vuka, pisma, pozimi pa smo se sankali z vrečami. Bili so slabi cejti, bili smo slabo oblečeni in obiiti. Bernarda Topolovec, 5. a (pripovedovala: Marija Pilinger) Spumnen se dolč nazej, spumnen se prvega šolskega dneva. Bilo je toplo, spumnen se vej-ke veže v šole, pa vejke gužve pied razivdon. Prpela me je starejši brat, nas je bilo puno, za vejka dva oddelka. Pridno smo se vičili, čepraf nesmo mele vseh stvari. Vntksake sen mela tablico, pa male kamen. Tilde zlo rada sen šla v šolo, ke se nas je zbrala cela gruča dece, ke smo šli peš v šolo. Prometa negda neje blo. Punokrat smo zaostajale od pouka, ke so nas rabli za druga dela. Zato pašo tiide ocene bile slapše. Učitelon bese zahvala, ker so mele posluh. Doste smo brale knig, ke je ne blo televizije. Domačo nalogo smo delale ob svečah ale pa ob petivlejke. To so moje spomine na šolo. Matic Krajnčič, 5. a (pripovedovala: Marija Krajnčič) V četrtek, 11. marca 2010, smo se nekateri učenci 8. in 9. razredov odpravili na štiridnevni jezikovni izlet v London. Zbrali smo se na parkirišču za osnovno šolo Markovci ob 7. uri zjutraj in se z avtobusom odpravili na letališče Jožeta Pučnika na Brnik. Čakanje na let seje zavleklo, saj je bil prestavljen za pol ure. Medtem smo opazovali vzlete drugih letal in videli tudi pristanek našega letala. Večina se nas je z letalom peljala prvič in bilo nas je zelo strah. Komaj smo čakali, da bomo na trdih tleh. V Londonu smo pristali po dobrih dveh urah letenja in že prvi dan imeli ogled mesta. Z avtobusom smo se peljali po Londonu in si ogledovali znamenitosti, zvečer pa smo si ogledali tudi muzikal Grease, ki nam je bil nam zelo všeč. Potem smo šli v podzemno železnico in se odpeljali do hotela, kjer smo prespali. Po neprespani noči smo že ob 8.15 zajtrkovali v jedilnici hotela. Sledil je Tower of London, kjer smo občudovali kraljeve dragulje, največji diamant, zlat pribor ... Vodička nam je v angleščini razložila nekaj podrobnosti o smrtnih obsodbah v tej trdnjavi. Nato smo se odpravili v Greemvich, kjer smo občudovali naj starejši observatorij na svetu ter poldnevnik. S tega hribčka smo se skozi park sprehodili do reke Temze, kjer smo se vkrcali na manjšo ladjo, s katero smo eno uro občudovali mestne znamenitosti. Po vožnji z ladjo smo se peš odpravili v enega od muzejev. Tudi tretji dan smo morali rano vstati. S podzemno železnico smo se odpravili do Covent Gardna, to je londonski trg, kjer je veliko različnih spominkov. Vsak dan se tam dogajajo različne predstave in nastopi. Od tam smo z od kosila polnimi trebuščki odrajžali na Oxford Street. Tam smo nakupovali ali pa si bolj pasli oči v različ- nih trgovinah - znanih in tudi manj znanih. Hitro smo odhiteli v muzej voščenih lutk Madame Tussauds. Videli smo veliko znanih osebnostih, kot so igralci, pevci in druge. Zatem smo veselo odkorakali proti velikemu kolesu - London Eyu, kjer smo si pogledali kratek film o Londonu v šti-ridimenzionalni različici. Vsi smo že navdušeno čakali na vstop v kupolo - London Eye. Od tam smo si lahko ogledali celoten London z višine 135 metrov. To je bil zadnji večer, zato smo odšli na tradicionalno angleško večerjo. Tako se je končala zadnja noč v Londonu. Na letališču smo nato nabavili še zadnje spominke. Po našem že drugem letu z letalom smo končno pristali na domačih tleh. Ko smo prišli v Markovce, smo bili zelo veseli, saj smo po štirih dneh videli starše. In tako smo naš težko pričakovani štiridnevni jezikovni izlet zaključili - polni novih spoznanj v pričakovanju naslednjih. Lea Meznarič in Špela Popošek, 9. a Zgodba začne se pred dvesto leti Zgodba začne se pred dvesto leti, takrat so v njo prišli prvi »smrketi«. To je stara markovska šola, katero je nadomestila nova, večja, boljša. Namesto stare danes občina stoji, »nova« pa je kmetom vzela par redi. Letos se praznuje velik jubilej, markovsko šolstvo sega daleč in naprej. Blaž Kuhar, 9. b L SSK J Projekt Pasavček V šolskem letu 2009/10 je na naši šoli potekal celoletni državni projekt Pasavček, ki ga je organiziral Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V Sloveniji letos v tem projektu sodeluje 1200 šolskih oddelkov in vrtčevskih skupin iz 143 občin. Namen projekta je pri starših in otrocih spodbujati redno in pravilno uporabo varnostnih pasov ter otroških varnostnih sedežev. Slogan tega projekta je: Red je vedno pas pripet. Otroci so najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki v avtomobilih. Marsikatero poškodbo bi lahko preprečili prav z ustrezno uporabo otroškega varnostnega sedeža, v katerem je otrok pravilno zavarovan. je policist, ki nas je poučil o nevarnostih v okolici naše šole. Praktično smo se naučili pravilnega prečkanja ceste. Opozoril nas je na uporabo otroških varnostnih sedežev in na pripenjanje pasu v avtomobilu. Pouk smo večkrat popestrili z ugankami v zvezi s projektom in z učenjem pesmic o prometu. Pri likovni vzgoji smo Pasavčka pobarvali in izrezali iz papirja. Pouk matematike smo popestrili z računi, ki nam jih je pripravil Pasavček. Otrokom je bilo še posebej zanimivo, ko so si maskoto Pasavčka lahko za en teden odnesli domov. Pasavček je bil na posebnem mestu v njihovem avtomobilu, kjer je spremljal uporabo varnostnih sedežev ter pripetost otrok in odraslih. Za dosledno uporabo so otroci dobili v kartonček štampiljko. Kartončke smo izobesili v naš kotiček v razredu. Na naši šoli so v letošnjem šolskem letu v projektu sodelovali učenci od 1. do 5. razreda. Projekt je potekal od novembra do aprila. Starše smo s projektom Pasavček seznanili na roditeljskem sestanku v mesecu decembru. V mesecu januarju smo pripravili srečanje s starši in z občinskim predstavnikom SPV-ja. Predstavnik SPV-ja iz občine Markovci, Jože Bezjak, je staršem predstavil zakon o varnosti cestnega prometa. Starši in otroci so bili najprej seznanjeni s teoretičnim znanjem o uporabi otroških varnostnih sedežev in pravilnem pripenjanju, nato pa so lahko praktično preizkusili pravilno pripenjanje otrok v sedež. Aktivnosti, ki so bile vpletene v program dela pri pouku, so se odvijale pri vseh predmetih. V okviru projekta smo se naučili veliko novega o varnosti v prometu. Barvali smo pobarvanke na temo promet in se zraven pogovarjali o pravilih. Obiskal nas V sredo, 5. maja, smo pripravili zaključek projekta. Predstavniki republiškega SPV so nas ob demo sedežih in tehtnicah poučili o pravilni uporabi avtosedežev in o povečanju teže potnikov ali predmetov v avtu v primeru nesreče. Ob vsem tem pa nas je zabaval veliki Pasavček. Sodelovati v projektu je bilo zanimivo, polno izzivov in presenečenj, tako s strani učiteljev kot s strani učencev, staršev in ostalih. Vsi skupaj smo bogatejši za nova spoznanja in nove izkušnje. Še posebej pa si želimo, da pridobljeno znanje in navade niso samo rezultat trenutnega projekta, ampak da se prenesejo tudi v prihodnje življenjsko obdobje otrok in staršev. Vesna Kovačec Kolesarski klub Perutnina Ptuj na obisku v šoli Rekreativni začetki Kolesarskega kluba Ptuj ob ustanovitvi (leta 1985) so bili le uvod v njegov nadaljnji razvoj, ki ga predstavlja usmeritev v tekmovalno kolesarstvo, in izgradnjo lastne profesionalne ekipe. Čeprav se klub ne ponaša z dolgo tekmovalno tradicijo, pa je njegova pot, odkar ga vodita Rene Glavnik (direktor) in dr. Roman Glaser (predsednik) šla samo še strmo navzgor. Tako se danes moštvo kluba Perutnina Ptuj lahko pohvali z odličnimi rezultati doma in v tujini, kjer so cenjena, zaželena in homogena ekipa, ki brezkompromisno tekmuje in zmore doseči najboljše. Poleg profesionalne ekipe članov se tekmovalno udejstvujejo tudi vse kategorije dečkov, mlajših in starejših mladincev. V prvi polovici meseca marca smo odprli šolska vrata trenerjem Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki so nam predstavili svojo športno panogo. V poplavi drugih cenenih vsebin, ki gibanju mladih danes niso naklonjene, je navduševanje mladih za šport težavno, posebej za športne panoge, ki zahtevajo odrekanja in naporne treninge, kar kolesarstvo nedvomno je. Učenci so se pomerili v vožnji posebnega kolesa »trenažerja« na čas, prav vsi so začutili fizično zahtevnost te športne panoge, promocijskih daril pa so se veselili le razredni prvaki, ob čemer sta še posebej izstopala šolska prvaka Peter Jauševec pri dečkih in Gabrijela Markovič pri dekletih. Posebej smo ponosni na našega nekdanjega učenca Blaža Zelenka in osmošolca Blaža Temen-ta iz Sobetincev, ki je v teh dneh oblekel dres Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Robert Bezjak in Drago Prislan Šport Nogometni turnir v počastitev občinskega praznika Pravkar smo v zaključni fazi najmočnejšega nogometnega klubskega tekmovanja, nogometne lige prvakov, in v polnih pripravah ter pričakovanju svetovnega nogometnega prvenstva, ki se ga bo udeležila tudi slovenska reprezentanca. Če povem na kratko: vse se vrti okrog nogometa. Tako so se v NK Stojnci odločili, da organizirajo nogometni turnir na umetni travi za mlajše selekcije U8, U10, U12 in veterane v počastitev občinskega praznika. Turnirje bil odigran 17. aprila 2010. Za mlajše selekcije so nastopile ekipe iz Stojncev, Bukovcev in Markovcev, malo starejše predstavnike nogometa, veterane, pa sta zastopali ekipa iz Stojncev in ekipa iz Markovcev. Dogodka se je udeležilo 60 igralcev selekcije U8, 29 igralcev sekcije U10, 26 igralcev sekcije U12, 15 veteranov ter kar 24 trenerjev in pomočnikov, ki so seveda spremljali naše mlade upe nogometa in morda celo kakšnega bodočega reprezentanta. Nikoli se ne ve, kajti v nogometu se lahko zgodi marsikaj; saj veste, kako pravijo: nogomet se igra do zadnjega sodnikovega piska. Če smo že pri sodnikih, bi rad omenil, da so za plačilo sodnika, ki je sodil na omenjenem turnirju, morali poskrbeti starši otrok iz ekipe Stojnci U8, saj se zanj ni našlo denarja v občinskem proračunu. Za to se staršem v klubu še enkrat zahvaljujejo. Škoda, da se tega dogodka ni udeležila ekipa kabelske televizije Markovci, saj bi se ga lahko, glede na to, daje bila povabljena. Prisotnost kamer bi še bolj spodbudila naše mlade nogometaše; kar vidim, kakšno veselje bi to bilo. Namreč zavedati se moramo, da te male nogice hitro odraščajo in še kako hitro lahko zaidejo v težave. Zato se vsi skupaj potrudimo, da bodo naši malčki radi igrali nogomet, da bodo z veseljem odšli na trening in da bodo komaj čakali naslednjo tekmo z vrstniki. Na igrišču so na varnem. Ker pa govorimo o nogometu, moram omeniti tudi rezultate odigranih tekem, ki niso bili primarnega pomena, saj so pri določenih selekcijah nastopili igralci, ki so bili prestari - seveda se je to poznalo na rezultatih. Primarnega pomena je bilo druženje in sodelovanje. Želel bi si le še več staršev in ostalih sorodnikov, ki bi spodbujali otroke. Damjan Zupanič Skupina Cicibani U8 Bukovci Stojnci 1 Markovci Stojnci 3 Stojnci 2 Cicibani U10 Bukovci Stojnci 1 Markovci Mlajši dečki Ul2 Stojnci Markovci Veterani Stojnci Markovci Slovesno ob 200-letnici šolstva v Markovcih Marija Terezija (levo) je v družbi dveh navihanih osnovnošolcev obujala spomine preteklosti in se čudila današnjemu načinu življenja. Za posebne učne uspehe in delo v šolski skupnosti je bila letos s kipcem nagrajena učenka Eva Zupanič. / ............................................._.. Častni gost minister dr. Igor Lukšič je bil navdušen nad programom prireditve. Levo na fotografiji tudi naš rojak Janez Zemljarič.____________ w 6008022,2 COBISS o 352(497.4 Markovci)(061) Domoznanski oddelek 35 LIST iz Markovcev 2010 Osnovna šola daje prihodnost Če se spomnim, da sem v šoli že sedem let, se vprašam, kdaj in kako so minila. Vsak se verjetno spominja svojega pomembnega velikega koraka v prihodnost, to je korak skozi šolski prag. Naj vam povem, kako je ta potekal. Ko sem bil v avtu na poti v šolo, sem v solzah čakal na ta velik korak. Ampak prvi šolski dan je bil popoln, kajti dobili smo sladkarije, torto in šviga zajčka - ko bi le bil vsak dan tako popoln. A najbolj pomembno je bilo, da sem bil v enakem razredu s svojimi najboljšimi prijatelji iz vrtca. Po nekaj dnevih pouka smo se s učiteljicama Silvo in Klavdijo že zelo spoprijateljili in ju vzljubili, a učiteljica Klavdija je samo nadomeščala učiteljico Vesno, ki nam je odpirala vrata v svet učenosti prihodnji dve leti. Najlepše je bilo, ko smo se dogovorili, da bomo iz četrtka na petek prespali kar v šoli, to je bilo vznemirjanje, takrat je bilo polno dogodivščin: npr. športne igre, iskanje zaklada ... To so najlepši spomini. Takrat smo se tudi učili samostojnosti. V spominu sta mi ostala tudi 5. in 6. razred, ko smo se učili vezenja ter o tekstilnih vlaknih. V 6. razredu pa smo se učili o prehra- ni, pa tudi kuhali smo. Tudi to mi je bilo všeč, tudi tukaj sem se kar nekaj koristnega naučil, veliko pa tudi doma. Ampak najlepše mi je to, da sta mi vrtec in šola veliko pripomogla pri izbiri poklica. Razmišljam, da bi šel na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer bi se izšolal za igralca ali voditelja. Predvsem pa si v življenju želim opravljati svoj poklic in imeti srečno družino, kot jo imam sedaj, ki me v vsem podpira. Nejc Kukovec, 7. b