Variantne rešitve Dolenjke so v javni razpravi
Dolenjska cesla že dolga leta ostaja na področ-ju prometne ureditve najbolj boleča točka v naši občini. V zadnjih osmih letih je na tej cesti v pro-metnih nesrečah umrlo več kol 50 Ijudi, material-na škoda pa je bila prav gotovo tolikšna, da bi že zdavnaj poplačala ureditev te ceste. Lreditev te vpadnice je tudi v programu izgradnje prometne iiifrastrukture v Ljubljani v obdobju po letu 1986, kdaj pa bo v resnici urejena, je težko reči. Tudi sedanje delne ureditve namreč ne rešujejo pro-metne varaosti, saj najnevarnejše točke še vedno ostajajo — to pa so avtobusna postajališča na voziču, številni uvozi in izvozi brez semaforizira-nih križišč...
Projektivni atelje je za ureditv Dolenjske ceste pripravil tri možne različice, vendar je eno prav-zaprav takoj izvzel iz možnosti za uresničitev. Ostali sta torej dve različici za ureditev Dolenjske od Karlovškega mostu do priključka južne obvoz-nice. Pri pripravi obeh lokacijski načrtov je Pro-jektivni atelje upošteval dejstvo, da dograditev obveznega pasu okrog Ljubljane ne zmanjšuje
Pripombe do9, decembra!
Variantne rešitve posebnih strokovnih pod-log za lokacijski načrt Dolenjska cesta od Kar-lovškega mostu do južne obvoznice so javno razgrnjene v avli občinske stavbe ter v prosto-rih KS Krim, Peruzzi in Rudnik do 9. decem-bra. K temu dokumentu imajo občani in orga-nizacije možnost posredovati svoje pripombe.
pomembnosti Dolenjke kot vpadnice v mesto, saj se gostota prometa ne bo veliko spremenila, spre-menila se bo v glavnem le njegova sestava. O obeh ponujenih rešitvah je razpravljal tudi naš izvršni svet, ki se ni odločil za nobeno od njiju, ker to tudi v tej etapi pripav na obnovo Dolenjke ni bil namen razprave. Izvršni svet je ugotovil, da je gradivo pripravljeno v obliki posebnih krajev-nih skupnostih, zato bo gradivo mesec dni v javni razpravi, rok razprave pa za zdaj še ni določen.
Ni mogoče spregledali dejstva, da pomeni ure-ditev Dolenjke po eni ali drugi različici res velik poseg v prostor, ki bo obenem zelo boleč tudi za ljudi, ki zdaj ob njej živijo. Po eni različici bo namreč treba podreti 39 objektov in še devet
pomožnih, po drugi različici pa 67 objektov in deset pomožnih. Predvsem pa rešuje sedaj nereše-ne probleme - avtobusna postajališča, kolesarske steze, ki jih zdaj praktično ni, številne uvoze do stanovanjskih in drugih objektov.
Kar zadeva uvoze, lokacijski načrt ta vprašanja razrešuje tako, da uvoze prenaša na južno servis-no cesto ob železnici. Na novo ureja tudi križišča. Po sedanjih predlogih naj bi ostala le štiri glavna semaforizirana križišča, ki so načrtovana na Orlo-vi cesti, Galjevici, Peruzzijevi ulici in novo križiš-če za industrijsko cono. To križišče je obdelano v lokacijskem načrtu v dveh različicah. Največ razprave je bilo na seji izvršnega sveta okrog rešitve Peruzzijeve ulice. Glede na prometno teh-nične zahteve bo namreč tu potreben največji poseg v prostor. Ena rešitev je nadvoz nad Do-lenjsko cesto in železnico ter priključitev na ob-stoječo Pot spominov in tovarištva - za gostilno Jesih. Ta možnost bo težko uresničljiva tako zara-di tehnične izvedbe kot tudi zaradi visokih stro-škov. Druga možna rešitev je ukinitev sedanjega križišča ter premik le-tega nasproti Utensilie in Vinterce.
V pripravljenem lokacijskem načrtu je obdela-no celotno območje Dolenjke od pobočja Golov-ca do železniške proge, saj vse to območje pred-stavlja ožje vplivno območje same ceste. V pri-pravljeni dokumentaciji je tudi nekajkrat poudar-jeno, da območje ob cesti ni in ne bo najprijetnej-še za bivanje zaradi hrupa in tudi drugih razlogov. Vseh teh stvari, razen s predlogom, da naj bi najbolj izpostavljeni stanovanjski objekti spreme-nili namembnost, predlagani lokacijski načrt ne rešuje. Vse to bo prišlo na vrsto, ko bo čas dejanske obnove Dolenjske bližnje uresničitvi na-črtov in tudi kasneje.
Zdaj pa morda še nekaj številk. Poleg štirih že omenjenih glavnih križišč naj bi imela Dolenjka še tri oziroma štiri manjša oziroma manj pomembna semaforizirana križišča (odvisno od različice loka-cijskega načrta). Zgrajene naj bi bilo od 2600 do 2850 metrov nove servisne ceste, obe različici pa predvidevala 16 avtobusnih postajalič. Celotno območje ceste naj bi bilo po različici A široko 28,65 metra, po različici B pa 21,60 metra, ker bi bila cesta brez srednje in stranskih zelenic. Kilo-meler ceste po različici A bi po sedanjih ocenah stroškov stal 5,695.942 ameriških dolarjev, kilo-meter ceste po različici B pa 3,672.464 dolariev. MOJCA KAUČIČ