Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno.	i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; |	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. avgusta 1908.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ourske „ „ „ 15.648
Veetilna s Naš zadružni napredek. Zadružništvo v Srbiji 1 1907. Nekaj o pašnikih. Skrb za vinsko posodo. Kronika Zadružne Zveze Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic Računski zaključki Občni zbori. Inserati.
Naš zadružni napredek.
V Avstriji je bilo koncem leta 11)07 približno kakšnih 7850 kmetijskih zadrug. Od teh ji^ je bila pretežna večina organizovanih v različnih zvezah, katerih je bilo vsega skupaj 30. Med njimi je bilo 23 zvez z 5694 zadrugami združenih v „Splošni Zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju11, dočim se ji 7 zvez z 2170 zadrugami dozdaj še ni pridružilo.
Po narodnosti je bilo 3277 kmetijskih zadrug nemških, 2166 čeških, 822 poljskih, 563 slovenskih, 495 italijanskih, 206 hrvatskih, 176 maloruskih, 128 rumunskih in 18 srbskih.
Med zvezami, ki so se pridružile „Splošni Zvezi na Dunaju11, zavzema naša ljubljanska prav odlično mesto. Da, v mnogih ozirih je celo prva, kakor kaže statistika, ki jo je pred kratkim izdala „Splošna Zveza11. Na to smemo biti opravičeno ponosni, in to tem bolj, ker deluje ljubljanska zveza še-le 9. leto, dočim so druge zveze bile že mnogo prej ustanovljene.
Po številu včlanjenih zadrug zavzema med zvezami, pridruženimi „Splošni Zvezi11, pi;yo mesto Us-tfedni Jednota českyh hospodarskycli .-společenstev v kr&lovstvi češkem v Pragi z 1419 zadrugami, potem slede: osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Ueškem v Pragi z 706, nižjeavstrijska zadružna osrednja blagajna z 703 in na četrtem mestu Zadružna Zveza v Ljubljani s 433 zadrugami (sedaj okoli 500), dalje osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Moravskem in v Sleziji v Brnu s 326 zadrugami, pri celjski zvezi je bilo včlanjenih 200, goriški 32 in pri Zadružnem Savezu v Splitu 61 zadrug.
Hranilnic in posojilnic je štela največ osrednja jednota češka v Pragi, pri kateri jih je bilo
koncem 1. 1907 včlanjenih 1146, potem osrednja zveza češko-nemška z 582 posojilnicami itd. in na osmem mestu stoji ljubljanska zveza z 259 hranilnicami in posojilnicami (rajfajznovke in mešanega sistema). Celjska Zveza jih je štela 153, goriška 23 in zadružni savez v Splitu 51.
Če pa upoštevamo število zadružnikov pri kreditnih zadrugah, zavzema Zadružna Zveza v Ljubljani med drugimi zvezami že 4. mesto. Prekašajo jo v tem oziru le 3 zveze, namreč osrednja jednota v Pragi, katere denarne zadruge so štele koncem 1. 1906 90.683 članov, osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug v Pragi z 59.036 člani in nižje-avstrijska osrednja zadružna blagajna z 56.186 zadružniki, na kar sledi takoj ljubljanska, pri kateri je število vseh zadružnikov pri denarnih zadrugah koncem 1. 1906 znašalo 53.069.
Moč vsake zadruge se kaže pred vsem v njenem lastnem premoženju, zlasti v deležih in rezervnih zakladih. Ravno v tem oziru pa so bile Zadružni Zvezi ljubljanski pridružene denarne zadruge koncem leta 1906 prve v celi Avstriji.
Vsota deležev pri vseh kreditnih zadrugali Zadružne Zveze ljubljanske je namreč 1. 1906 znašala že 1,894.999 K, dočim so znašali deleži n. pr. kreditnih zadrug, včlanjenih v osrednji jednoti češki v Pragi — ki je imela več nego petkrat toliko takih zadrug — le 1,052.614, pri nemško-češki 996.891, pri nižje-avstrijski osrednji blagajni 746.118 K itd.
Glede rezervnih zakladov je prekosila koncem L 1906 Zadružno Zvezo edino le nižjeavstrijska zadružna osrednja blagajna, katere članice so imele 1,154.090 kron rezervnih zakladov, dočim so
254
znašali rezervni fondi kreditnih zadrug ljubljanske Zveze 1.034.354 kron, osrednje jednote češke 510.641, itd. Vpoštevati pa moramo, da delujejo nižjeavstrijske rajfajznovke že od 1. 1888, dočim so se prve kreditne zadruge ljubljanske zveze ustanovile še-le 1. 1894. Pričakovati smemo torej, da bomo tudi v tem pogledu kmalu prvi med avstrijskimi zvezami.
Hranilne vloge vseh kreditnih zadrug ljubljanske zveze so znašale koncem 1. 1906 K 48,362.833.
V	tem pogledu sta jo nadkriljevali samo nemško-češka zveza, pri katere denarnih zadrugah je bilo tega leta naloženih 63,523.180 kron, in pa nižje-avstrijska osrednja blagajna, koje članice so imele hranilnih vlog 57,530.870 kron.
Stanje posojil je bilo 1. 1906 naj večje pri kreditnih zadrugah nemško - češke zveze, namreč K 50,622.442, potem osrednje jednote češke v Pragi z K 38.747.915 kronami, in na tretjem mestu stoji ljubljanska Zadružna Zveza, katere kreditne zadruge so imele razposojenega denarja 37,014.414 kron.
Skupni denarni promet kreditnih zadrug je bil zopet pri ljubljanski Zvezi naj večji med vsemi zvezami. Njene denarne zadruge so imele namreč 1.1906 denarnega prometa 130,051.957 K, nato sledi osred. jednota češka v Pragi z 116,072.863 K prometa svojih kreditnih zadrug, potem nemško-češka z 108,092.000 K in nižjeavstrijska osrednja blagajna z 81,845.042 kronami skupnega denarnega prometa.
Tudi čistega dobička so 1. 1906 napravile največ kreditne zadruge ljubljanske Zveze v vsej Avstriji, namreč 278.184 kron; za njo pridejo osrednja jednota češka, katere denarne zadruge so imele čistega dobička 187.426 kron, nižjeavstrijska osrednja blagajna z 152.894 kronami, nemško-češka zveza z 119.445 kronami in osrednja blagajna nemških tirolskih rajfajznovk z 116,258 kronami. Kreditne zadruge vseh drugih zvez so imele skupnega čistega dobička pod 100.000 kron. Da so se ravno pri kreditnih zadrugah Zadružne Zveze ljubljanske dosegli tako lepi uspehi, prihaja od tod, ker se vse delo po hranilnicah in posojilnicah opravlja skoro izključno brezplačno.
Te same na sebi suhoparne številke nam kažejo, da je naše zadružništvo postavljeno na zdravo, solidno podlago, na kateri bo lahko z uspehom nadaljevalo svoje započeto delo za gospodarsko in socialno povzdigo našega ljudstva. Obenem je s tem podan dokaz, kaj se da tudi v kratkem času doseči s trdno organizacijo in dobro disciplino, če tudi so sredstva majhna. _______________
Zadružništvo v Srbiji I. 1907.
Meseca marca tega leta je minulo 14 let, odkar je bila ustanovljena prva kmetijska zadruga v Srbiji.
V	teh 14 letih je imelo zadružništvo boriti nejednak
boj s svojimi protivniki, ki so v prvem času bili močni in mnogobrojni. Toda zadružništvo si je vstrajno, stopnja za stopnjo, delalo pot, po katerem je imelo hoditi, in po vrsti odstranjalo ovire in težkoče, ki so se stavile njegovemu razvitku. Zadružni pokret ni opešal vsled prvih neuspehov, ampak je napredoval s podvojeno močjo dalje in dalje in ta vstrajnost in samozaupanje sta učinila, da stoji danes srbsko zadružništvo na zdravi podlagi in gleda z zaupanjem v svojo bodočnost.
Zadružna misel je prodrla že v najoddaljenejše kraje srbske kraljevine in število zadrug raste od dneva do dneva vedno bolj, tako da je 30. junija 1908 pri „Glavni Zvezi srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu“ bilo včlanjenih 636 kmetijskih zadrug, od katerih je bilo: 589 kreditnih,
2 za skupni nakup in uporabo strojev in orodja, 2 vinogradniški,
9 mlekarskih,
30 nakupovalnih (konsumnih),
2 okrožni,
1 živinorejska in 1 glavna zadruga.
Pri tej razdelitvi pa se ni jemalo v ozir pojedinih oddelkov teh zadrug, katerih je približno okoli 900.
Po svojem številu in v primeri s teritorijem, na katerem se razprostirajo, so srbske zadruge dosegle v tem oziru sorazmerno kmetijske zadruge na Nemškem. V 73.599 nemških kmetskih občinah obstoji 14.054 kmetijskih zadrug, a v 3.215 srbskih vaseh obstoji 589 kmetijskih kreditnih zadrug. Torej se je v teku 14 letnega zadružnega dela doseglo, da obstoji v vsakem 5—6. selu kmetijska zadruga. Nemška pa je svoj uspeh dosegla še le v 50 letih. Na Nemškem pride povprečno ena zadruga na 3 994-Aa, v Reinpfalzi na 453-Afl, v Meklenburgu pa na 6.233-//.rz, a v Srbiji na 2.780-/<a obdelovane zemlje.
Po svojem številu so srbske zadruge, kakor je razvidno, dosegle torej zelo velik uspeh, toda po številu svojih članov so mnogo zaostale za nemškimi Med tem ko pride na Nemškem povprečno na eno zadrugo 90 udov, je na Srbskem to število še dokaj majhno, ker pride na eno zadrugo še le 40 zadružnikov, ali skupaj 25.373 zadružnikov. (Pri Zadružni Zvezi v Ljubljani včlanjenih zadrugah je število zadružnikov že koncem 1. 1906 znašalo nad 72.000, koncem leta 1907 pa okoli 80.000. Na vsako hranilnico in posojilnico pa je prišlo povprečno okoli 300 članov).
Od 25.373 zadružnikov, ki so pripadali srbskim zadrugam, je bilo:
23.522 poljedelcev,
518 obrtnikov,
325 učiteljev,
265 zdravnikov, profesorjev i. t. d.
225 duhovnikov in
518 drugih, o katerih ni povedano, kaj so.
Od celokupnega števila rodbinskih očetov, katerih je v Srbiji okoli 332.000, zastopanih je torej v zadrugah vsega skupaj 8 °/o, kar je jako malo. V letu 1907 je bilo ustanovljenih 70 zadrug, prestalo jih je pa 41, a število članov se je pomnožilo samo za 502.
Da se je toliko zadrug razdražilo in da tako počasi kmetje pristopajo, je vzrok nezadostna vzgoja srbskega kmeta v zadružnem duhu, sprejemanje nezanesljivih ljudi j v zadruge, nevednost v upravljanju zadružnih poslov, nestrpnost pojedinih politiških strank Pri skupnem delu in naposled slaba udeležba inteligence pri zadružnem delu.
Skoro se srbsko razumništvo troši svoje moči v strankarsko-politiških borbah in samo zelo majhen del je ponudil svojo pomoč kmetijskim zadrugam in drugim kulturnim ustanovam.
Najbolj aktivni delavci na tem polju so bili in so učitelji in duhovniki. Z njihovim trudom je bilo v prošlem času osnovano pomembno število novih zadrug, in ker so se nekateri izmed njih odtegnili zadružnemu delu in vsled nevednosti osamljenih kmetov propalo je, kakor smo rekli, 41 zadrug. Večina teh zadrug je prenehala samo in izključno zato, ker niso v svoji sredini imele niti enega postavnega in pismenega človeka, ki bi vodil zadružne posle. Da bi se propadanje zadrug obustavilo in da bi se mogle snovati zadruge tudi v onih vaseh, katere pogrešajo dozdaj zadostno izobraženih in za računske posle zmožnih kmetovalcev, namerava uprava Glavne Zveze se to jesen otvoriti zimsko zadružno šolo za poučevanje kmetovalcev v zadružnih poslih. Glavna Zveza npa, da bodo iz te šole izšli kmetovalci zadostno zmožni za samostojno delo v zadrugi in dovolj izobraženi v zadružnem duhu. S pomočjo tako izvežbanih kmetov se nadeja Glavna Zveza, da se bodo zadruge ojačile ne samo po kolikosti, ampak tudi v kakovosti.
Dosedanje povečanje zadružne imovine je doseglo primerno višino. Celokupna imovina srbskih zadrug je znašala koncem prošlega leta 2,094.874-45 dinarjev,*) od katere vsote odpade na
gotovino 		.	.	77.288*17	din.
posojila zadružnikom .	.	.	1,670.756-88	n
vrednostne listine .	.	.	.	118.527-79	n
inventar 		.	.	219.016-41	n
preostanek stroškov .	.	.	9.285-20	n
Skupaj dinarjev	.	.	2,094.874-45	
Dolgovi vseh zadrug	pa so znašali:	
rezervni fondi .	.	.	.	.	129.047*43	din.
kreditorji	....	.	.	394.753-44	n
stalne hranilne vloge .	.	•	1,143.751*05	n
navadne hranilne vloge	.	.	427.322-53	n
Skupaj dinarjev	.	.	2,094.874-45 din.	
Celokupna imovina se je napram^prošlemu^letu povzdignila za 274.358-06 dinarjev.
Skupni promet je znašal 9,156.535 dinarjev in se je povzdignil od prošlega leta za 2 milijona dinarjev. Od tega prometa odpade največji del na posojila zadružnikom, katerih seje izdalo 1,564.514-71, prejelo se pa je na račun odplačila posojil 1,303.400 dinarjev.
Zanimiva je statistika, kako so se porabila dana posojila. Porabilo se je namreč: za nabavo vprežne živine 3062 posojil v	znesku	.	.	.	342.656*79	din.
„	,, pleraene živine 2623 posojil v	znesku	.	.	.	250.859-31	„
„	„	orodja in strojev 886 posojil v	znesku	.	.	.	69.051*06	„
,,	,, semen 467 posojil v
znesku................. 25.213*05	„
n	,,	hrane 4472 posojil v
znesku................... 339.958-61	„
„ obdelovanje zemlje 682 posojil
v znesku........................ 54.630-91	„
„ zboljšanje vinogradov in sado-
nosnikov 735 posojil v znesku 63.540-11 „
„ zgradbe 978 posojil v znesku .	89.867-08	„
„ nakup zemljišč 871 posojil v ,, odplačilo prejšnjih dolgov 1293
posojil v znesku ....	130.815-31	„
,, poravnavo davkov 949 posojil v
znesku......................... 65.866-80	„
„ zdravljenje in druge potrebe
488 posojil v znesku .	.	35.445-38	„
Skupaj 17.506 posojil v znesku 1,564.514-71 din. Kar se tiče dolgov, je omeniti, da so se zadruge zadolžile v prošlem letu za 386.086, povrnile pa dolgov 269.036 dinarjev. Sprejelo se je stalnih hranilnih vlog 294.104, vrnilo pa zadružnikom 111.535 dinarjev. Napram prejšnjemu letu se je stanje stalnih hranilnih vlog torej povečalo za 132.000 dinarjev. Navadne hranilne vloge so se pomnožile za okoli 100.000 dinarjev, ker se je v poslovnem letu prejelo 236.974, vrnilo pa 155.549 dinarjev.
Iz teh številk je razvidno, da zadružništvo v Srbiji napreduje, samo da ta napredek ni kaj hiter, posebno v prejšnjem letu ne, ampak se vrši polagoma. Vendar bi bil uspeh večji, če bi ne bila razvoja ovirala lanska slaba letina in pa nesrečni trgovinski spor z Avstrijo. To leto pa se obetajo tudi srbskemu zadružništvu lepši uspehi, ker letina dobro kaže in se tudi med kmeti vedno bolj širi smisel za skupno gospodarsko delo.
Po ,,Zemljoradnički Zadrugi11.
*) 1 dinar = 95 vinarjev.
Nekaj o pašnikih.
Važnost pašnikov za uspešno živinorejo se v zadnjih časih vedno bolj pripoznava. Tudi v takih krajilt, kjer se je redila prej živina izključno v hlevih, pričelo se je polagoma urejevati pašnike, če ne drugače vsaj za mlado živino. Samo z napravo pašnikov pa ne dosežemo pravega namena, ampak poskrbeti moramo, da so pašniki vedno v dobrem stanu. Ravno v tem oziru se v mnogih naših krajih premalo stori. Sicer ima tudi slaba in revna paša za vspešcn razvoj živali, osobito mlade živine, precej prednosti pred rejo v hlevu, popolnoma pa izpolnjujejo svoj namen taki pašniki, ki ne nudijo živalim samo prilike, da se zamorejo prosto premikati, marveč nudijo v obili meri tudi dobro in primerno hrano.
Za pašnike bi se moralo osobito v sedanjih razmerah, ko se živinoreja vsled visoke cene povsod množi, kaj več storiti. Ako ne naredimo pa za pašnike ničesar, ne smemo pričakovati iz živinoreje naj-večjih dobičkov.
Skušnje so pokazale, da se pašnik skoraj v vsaki zemlji zboljša, čim bolj pridno in umno se obdeluje in oskrbuje. Kakor znano, izginejo rastline, ki smo jih posejali po novem pašniku, več ali manj po petih, šestih ali sedmih letih in se nadomestijo s takimi rastlinami, katerim tla ugajajo; očitno je torej, da ne dosežemo dobrih pašnikov samo s setvijo dobrih travnih semen, in naj se ta še tako previdno in strokovnjaško odberejo, ampak, da je potrebno več let, dokler se naselijo na pašnik take rastline, ki so najbolj prikladne zemlji, obnebju, deževanju in gnojenju dotične površine. Iz tega pa sledi, da se razvijejo na pašniku tem boljše rastline, čim bolj obdelano in gnojeno je zemljišče. Razmeroma dolgo časa je trajalo, predno so se kmetje prepričali o potrebi rednega gnojenja pašnikov. Večina je bila mnenja, da pašnikov ni treba gnojiti in zadostujejo odpadki živali, ki se pasejo, popolnoma za zboljšanje trave. In vendar se lahko trdi, da donaša malokatero zemljišče toliko dobička, kakor ga donaša dobro oskrbovan in pravilno uporabljen pašnik.
Kedar gnojimo pašnike, ne smemo pa delati tega enostransko, ampak moramo premisliti pri tem na razne okoliščine. Gnojenje samo s kalijem in fosforno kislino se ne more na pašniku priporočati. Posebno prva leta je gnojenje z dušikom velikega pomena. Pred vsem naj se uporabljajo za gnojenje pašnikov naravna gnojila, kakor so gnojnica, hlevski gnoj in kompost. Kjer primanjkuje teh gnojil, daje na pašniku žveplenokisli amonijak dober uspeh. Nasprotno se manj priporoča uporaba čilskega solitra na travnikih, ker ga je treba jako rano spomladi potrositi, če se hoče prav gotovo zabraniti zastrupljenje živali, ki se pasejo po tako gnojenem pašniku; drugič pa
se ne more ubraniti, da se ne bi velik del dušika v čilskem solitru izgubil, ker se ta jako hitro razstopi. Tudi vpliva čilski soliter samo spomladi, ko raste trava močno tudi brez njega. Z uporabo amonijaka ni se pa bati zastrupi jenja, njegov upliv je bolj počasen, toda enakomeren in pride osobito travi proti jeseni v pomoč. Z dusičnatim gnojenjem pomnoži se obenem tudi redilnost piče na pašniku. Tudi bo s takim gnojenjem trava bolj močno rastla, nego detelja, s čimer dosežemo bolj gost obrastek. Od goste trave pa sta odvisna tudi dobrota in množina paše; tudi na fizikalična svojstva tal upliva gostost trave. Čim bolj gosta je ta, tem manj trpi pašnik od suše. Ako se uporablja za gnojenje straniščnica in gnojnica, moramo ti gnojili politi po pašniku pozimi (novembra do januarja). Z dobičkom se trosi po pašniku tudi svinjski gnoj, osobito tam, kjer so posamezna mesta slabotna. Tudi to je delati od jeseni do februarja. Izprana slama, ako se je rabila za steljo, se mora spomladi pograbiti in se lahko vnovič uporablja, ako nam stelje primanjkuje. Še boljše je seveda, če potrosimo po pašnikih pozimi slamnat, dobro sprhel gnoj. S tem se jako obudi rast trave in detelje, ki ki se jako gosto obrasteta. Takšni pašniki so potem še pozimi zeleni in ako niso druge razmere neugodne, dajo prav tolsto pašo. Tudi krompirišče dobro služi na pašnikih, ako jih pokrijemo ž njim po zimi. Pod krompiriščem ohrani se lažje zemeljska vlaga, tla se bolj navzamejo zraka in zemlja boljše sprhne. Spomladi je treba krompirišče pograbiti Da je kompost izvrstno gnojilo na pašniku, ni treba še posebej omenjati. Ako ga pripravljamo nalašč za gnojenje pašnikov, je dobro, če se mu dodA mnogo apna. Kompost pa ni samo sam izvrstno gnojilo, ampak podpii"a in poveča v ubili meri tudi delovanje mineralnih umetnih gnojil.
Nadalje se priporoča, naj se kravje hlato P° pašniku razgrne ali razmeče. Najboljše je, če se dela to vsak dan, dokler je blato še sveže. S tem se za-branijo hobotna mesta. Kjer se je pokazala ob kravjem blatu taka bujno rastoča trava, potrositi jo je z živinsko soljo, na kar jo bo živina rada popasla.
Na rast trave vpliva tudi to, kako pasemo ter vrsta in število živali, ki jih zaženemo na določeno površino. Najboljše izkoristimo pašnik, ako se pasejo na njem konji, govedo in ovce skupno. Ker je okus raznih živali različen, dobimo na ta način malo bohotnih mest in goljav.
Priporoča se razdeliti pašnik na več delov, katerih se popase enkrat eden, drugikrat drugi« S tem dosežemo najbolj gosto travo in raditega naj' večji dobiček. Važno je, da je trava na pašniku vedn() mlada in nizka, ker ima taka trava največ redilnih snovi in jo živina najrajši žre. Prva trava ima naj večjo vrednost; ako se še mlada popase, zraste v kratkem
vnovič. Priporoča se zato, gnati čim prej spomladi živino na pašo. Popolnoma narobe je, ako pustimo travo šele za čevelj visoko v mnenju, da dosežemo s tem več koristi. Nasprotno! Del take trave živali poteptajo in vničijo. V jeseni se ne sme pasti predolgo, ker potrebujejo rastline nekoliko počitka, da se okrepijo. Cim krepkejša je trava v jeseni, toliko več bo dala prihodnje leto.
Kakor po travnikih zatirati je tudi po pašnikih i'azne plevele in tu pa tam je razgrniti tudi krtovine. Kjer raste po pašniku mah, treba ga je s travniško brano povlačiti. Posebno je paziti tudi, da dobiva živina na paši pitno vodo. Ako ni tekoče vode, napraviti je tam vodnjak, da bo živina lahko vsak čas pila.
Na Nemškem so že zdavno spoznali, kako vrednost imajo za vzgojo in rejo živine dobri pašniki. Spoznali so tudi, da jim donaša pašnik, ako se dobro oskrbuje, več dobička nego travnik ali polje. Zato uporabljajo za pašo najboljša zemljišča. Kaj pa mi? Pri nas pomeni pašnik skoraj toliko, kolikor svet, ki ni za nobeno rabo. Najslabše, kar imamo, to je naš pašnik. Nikomur pa ne pade v glavo, da bi kaj storil pri nas za pašnik. Naši pašniki so potreseni s kamenjem, razriti od vode, obraščeni z brinjem in trnjem. Stokrat naj pastir vcabne v kamen, nikdar ne dobi toliko poguma, da bi ga pobral in del na zid ob meji in stokrat naj se bosonog zbode v nogo ali si opraska lice, vedno bo rastlo trnje na svojem mestu. Res je, da ne moremo pri nas vsega storiti, kar se nam priporoča ker so naše razmere nekoliko drugačne od severnih, toda mnogo bi se dalo tudi po naših pašnikih zboljšati. Vzlasti priporočamo gnojenje z gnojnico in straniščnico, čiščenje kamenja in nepotrebnega grmovja, pregraditev pašnika v več delov in preskrbo pašnika s pitno vodo. Po našem mnenju bi donašal več majhen, toda dobro oskrbovan pašnik, nego velik zanemarjen. Sedaj meseca avgusta in septembra imamo pri nas največ prostega časa, lotimo se poprave svojih pašnikov. Ker nam preti letos pomanjkanje sena, pognojimo vsaj en del pašnika k oj v septembru z gnojnico ali z gnojem, da nam bo zrastla na dotičnem mestu rano spomladi trava, po kateri bodemo lahko že proti koncu marca pasli.
Skrb za vinsko posodo.
Kmalu se bo približala trgatev in prišel čas, ko se mora vinska posoda pripraviti. Posebno je takrat treba paziti, da se ne dene vina v pokvarjeno posodo. Zato je pred rabo dobro pregledati, da bi ne imela morda duha po pustobi ali zvešenosti, nadalje, ali ne bi dišala po plesnobi ali mufi, zavrelici itd., kar se žal, dobi v marsikateri kleti. Zdravo vinsko
posodo razločuje lahko vsakdo od pokvarjene, ako ima le zdrav nos, če pa je izgubil vonj ali pa ga muči nahod, pokliče naj soseda, da mu on preišče posodo, predno dene vino v njo.
Posebno pogostoma se dobi pri nas pusta ali zvešena posoda. Pust sod dobimo prav lahko na ta način, da ga nekoliko dni sušimo na solncu in ga potem spravimo v kak vlažen prostor. Na solncu sušiti posodo ne kaže že radi tega, ker se doge močno razsušijo. Ce hočemo sod potem rabiti, je kakor rešeto, zato se ga mora nabiti. Ko se pa doge spet napijejo z vodo ali z vinom, raztegnejo se in radi tega se prav lahko zvržejo in zvijejo. Pripeti se pa tudi, da obroči razpočijo in vino odteče. Zato ne smemo sušiti vinske posode na solncu.
Če smo dobili sod, ki diši po pustobi, treba je da ga pred rabo popravimo. Najlažje se popravi tak sod s tem, da se zavini ali zakuha. Zakuhalica (bolida) se napravi na ta način, da se kuhajo - tropine, ki so bile 4 do 5 dni v moštu, v velikem kotlu na vodi tako dolgo, da začnejo vreti. Krop se vlije potem pri vehi v sod, veha zatakne ter sod nekoliko časa premetava. Če je sod slaboten, ne smemo vehe pretrdo zatakniti, da ne bi sopara soda raznesla. Krop se pusti potem lahko v sodu, dokler se raz-hladi. Mesto tropin rabi se lahko tudi dr ožje in slabše vino kot zahuhalica.
Vinogradniki! Preiščite vinsko posodo, predno stavite v njo vino, da vam ga ne bo treba potem preč izlivati ali po prav nizki ceni prodajati.
Nova vinska posoda pa se mora prej, nego vlijemo v njo vino, primerno pripraviti ker bi dala vinu lahko jako neprijeten okus. Osobito moramo biti previdni s hrastovo in kostanjevo posodo, ker se nahaja v tem lesu mnogo čreslovine. Ta preide prav lahko v vino, kjer prouzroči počrnenje in slab okus. Da to zabranimo, skušati moramo izprati še prej te snovi iz lesa nego denemo vino v sod. Navadno se napolni pri nas nov sod z vodo, katero se pusti nekoliko tednov v njem. Voda se med tem večkrat menja. Bolj hitro nego na ta način pomagamo si z gorko vodo, v kateri raztopimo nekoliko (na 1000 1 vode 2 '/g kg) sode. Ko se je vlila vrela voda v sod, treba je veho zatakniti in sod dobro prevračati. Te vode se ne sme pustiti, da se v sodu popolnoma ohladi, marveč izliti jo je še prej iz soda. Delo je večkrat ponavljati in sicer toliko časa, dokler priteka iz soda močno umazana voda. Mesto sode se rabi lahko v ta namen žveplena kislina (hudičevo olje). Te tekočine treba je na 1 hi vode 1 1. Žvepleno kislino vliti je v sod potem, ko se nahaja v njem že vroča voda. Najboljše je, če se pere sod najprej parkrat s tem sredstvom, potem parkrat s prvim. Kjer se more dobiti paro, zamoremo ž njo najboljše očistiti nov sod, ker izvleče para neprijetno snov tudi iz sredine lesu. Predno denemo
258 —
vino v očiščen sod, moramo ga še zaviniti (zaboliditi). Vedno pa se priporoča, naj se ne stavi v nov sod najboljšega vina, marveč najslabše, kar ga imamo (Žonto ali škevee). Ce ni drugače mogoče, ne denimo v tako pripravljen sod že povretega vina, marveč še sladek mošt, da se bo v sodu kuhal, kar prouzroči, da se napravi ob straneh nekoliko vinskega kamna (grampe), ki brani čreslovini do vina.
Kronika Zadružne zveze.
Polletni promet Zadružne Zveze
od 1. januarja do 30. junija 1908.
Predmet	Dati		Imeti	
	K	h	K	h
Račun blagajne		671.749	48	670.840	19
.	posojil		77.317	38	7.302	07
„	diskonta		50.109	10	4.071	77
„	tekoči s članicami	15,587.445	28	16,104.906	48
„	bančni 		10,350.588	96	9,756.576	27
» vlog		—	—	90.000	—
„	efektov		29.536	67	3.424	70
„ inkasa 		21.585	54	21 643	18
„	kuponov 		84	88	20	—
„	obresti		222.236	70	272.419	85
„ proviz.in delkred.	—	—-	1.578	73
„	deležev		60	—	232.650	—
„ uradnih		32.068	79	30.889	40
„ Nar. Gospodarja	2.622	10	3.646	67
„	komisijonalni . .	25.048	25	24.630	04
„	hiše in inventarja	167.897	58	1.980	60
„ raznih 		5.723	50	6.290	51
„	zgube in dobička	11.265	15	11.303	75
„	rezerv, zakladov .	—	—	11.265	15
Skupaj . . .	27,255.439	36	27,255.439	36
Denarni promet............... K 54,510.878 ‘ 72
Od tega v bilanci za 1. 1907 .	, 18,838.050'30
Cisti promet do 30. junija 1908 K 35,672.828 ■ 42
Zadružni pregled.
Dr. Hermann Schulze - Delitzsch. Dne 2'J. avgusta t. 1. je minilo 100 let, ko je Hermann Schulze - Delitzsch, veliki ustanovitelj in širitelj nemškega zadružništva, v saskem n estecu Delitzsch zagledal luč sveta. Ob 100-letnici njegove ja rojstva, ki se slavi med zadružniki po vsem svetu, spominjajo se tudi avstrijski zadružni krogi velikih in neminljivih zaslug, ki si jih je pridobil ne samo za nemško zadružništvo, ampak tudi za zadružništvo vseh narodov in 3žela. Njemu je bilo pridržano, da je misel skupnega gospodarskega dela potom zadrug vdejstvil in postal reformator in organizator nemškega zadružništva. Ne da bi se
hoteli na tem mestu spuščati v natančnejo oceno njegovega delovanja, omenjamo samo njegovo največje delo, katero je izvršil s tem, da je ustvaril zadrugam trdno pravno podlago. Tej pravni obliki, katero je ravno on iznašel in katera se zdaj splošno uporablja, se ima zadružništvo v prvi vrsti zahvaliti, da dosega tako velikanske uspehe. To največjo Schulzejevo zaslugo pripoznajo tudi pravniki po poklicu, kakor je razvidno iz diplome, s katero ga je heidelberška univerza imenovala za častnega doktorja. To imenovanje se utemeljuje s tem, da je „ustvaril zadrugi pravo obliko in s tem povzdignil in razširil pravoslovno znanost.* Slava očeta Rajfajzna se ne zmanjša prav nič, če se pripozna, da je Schulze-Delitzsch ustvaril podlago tudi kmetijskemu zadružništvu. Še le na tej podlagi, katero je osnoval Schulze, mogel je Rajfajzen pričeti svoje veliko delo. Da se je Raj-fajzen sam tega zavedal, razvidno je iz besedi, katere je ob priliki Schulzejeve smrti (leta 1883) izpregovoril: „Posojilnice imajo vzrok, da so mu hvaležne in mu ohranijo časten spomin.*
Propadla konsumna zadruga. V Pulju je prišla v konkurz ondotna delavska konsumna zadruga. Aktiva znašajo K 58.057,85, pasiva (dolgovi) pa K 60 OGS'bS. Med aktivi je vštetih tudi K 27.810,77, ki so jih člani dolžni zadrugi. — „Pučki Prijatelj* pristavlja: Ta konkurz bodi dober opomin našim zadrugam. Prodajati na dolg, pomenja delati na propast zadruge. Zato je v obče bolje, da taka zadruga niti ne obstoji, nego da prodaja na upanje, ker na eni strani se navadijo člani brez potrebe delati si stroške in nepremišljeno napravljati dolgove, in z druge strani propada ugled drugih zadrug.
V	zjedinjenih državah severoameriških se vedno bolj širi stremljenje, odpravili prekupčevanje in mesto njega vpeljati kmetska prodajalna društva. Farmerji so si ustanovili posebno organizacijo pod imenom „American Societjr of Equity“, ki ima namen, da posreduje neposredno prodajo njihovih pridelkov. Ta družba je jako delavna. Svoj sedež ima v mestu Indianopolis in je sedaj napravila podružnico za prodajo sadja, zelenjave, perutnine in mlekarskih izdelkov v Cikagi, ki je, kakor znano, glavna trdnjava mesarskega trusta, kateri bi najraje vso trgovino z živili dobil v svojo oblast in jo je deloma tudi že dobil.
V	New-Yorku pa se je uslanovila z osnovno glavnico 20 milijonov dolarjev „American Farm Products Go.* za razprodajo jajec, perutnine in mlekarskih izdelkov; te predmete bo dobivala naravnost od poljedelcev in jih potem neposredno oddajala konzumentom, ki bodo dobivali na ta način pristno blago proti nižji ceni ter ne bodo več v oblasti raznih tvrdk, ki živila ponarejajo kar na debelo. Zlasti hoče z izdelovanjem in razpečavanjem naravnega sirovega masla izpodriniti t. zv. margarin.
7. mnogim uspehom deluje že nekaj let sem tudi neka tretja slična družba „Farmers Educational and Cooperativ Union of America*, ki kmetijske pridelke razpečava naravnost interesentom, da bi se jim na ta način dvignila cena. Ta družba deluje zlasti na jugu (Texas) ter oddaja pred vsem bombaž naravnost tkalnicam.
Vprašanja in odgovori.
Vj)rašutije 60. (Gospodarsko društvo v K ). Davčna oblast nam je bila predpisala visok pridobninski davek in terjala od nas poleg tega različne doklade (deželne, šolske, cestne, občinske, za trgovinsko zbornico in okrajne doklade),
— 259 -
ki znašajo 185 °/o davka. Proti tej odmeri smo vložili priziv, kakor ste nam ga bili sestavili pri Zvezi, ki je pa še le sedaj rešen, in sicer ugodno za nas. Vsled tega bi se nam moralo pri dokladah povrniti 436‘95 kron. Blagovolite nam pojasniti, kateri urad nam bo to povrnil in pa, ali moremo od preveč plačane vsote zahtevati obresti in koliko obresti?
Odgovor 60. Povračilo preveč plačanega davka morete zahtevati od tistih korporacij, za katere oziroma katerim so se doklade izročile, torej deželne doklade od deželnega odbora, šolske doklade od šolskega sveta, cestne doklade od cestnega odbora, občinske doklade od občine, doklade za trgovinsko zbornico od te in okrajne doklade od okrajnega odbora. — Obresti od teh vsot pa ne morete zahtevati, oziroma če bi jih prav zahtevali, bi jih ne dobili.
Vprašanje 61. (Ljudska hranilnica in posojilnica v M.). Naša okrajna sodnija nam je dvakrat poslala vprašanje, če je posestnik A. B. v H. dolžan pri našem zavodu neko gotovo svoto. Na drugo vprašanje smo na drugi strani dotične listine odgovorili, da ni omenjeni posestnik pri nas nič dolžan in da sploh naša posojilnica v vas H. ne raztega svojega delokroga. Naša posojilnica je morala dvakrat plačati dostavnino s pošte in nazadnje nam pristojbinski urad pošlje še plačilni nalog za 2 kroni, češ, ker nismo svojega odgovora sodniji kolkovali. Prosimo, kaj nam je v tem slučaju storiti, ker po naših mislih’ni pravilno, da bi morali plačevati dostavnino in kolek, ker tudi poziv sodnije ni bil pravilen.
Odgovor 61. Glede te zadeve Vam javljamo, da Vam že na poziv sodnije v izvršilni stvari proti imenovanemu posestniku ni bilo treba odgovoriti, ker Vam ta oseba m bila nič dolžna. Ker.^dotičnega svojega odgovora niste kolkovali, Vam je pristojbinski urad za primanjkljaj kolka odmeril 2 K globe, seveda neopravičeno. Najbrž temu uradu vsa stvar ni bila dovolj jasna. Priziva proti tej odmeri su skoro ne'izplača delati. Po našem mnenju bi bilo najboljše, da se s posebno vlogo obrnete do pristojbinskega urada in v tej vlogi pojasnite, da je sodnija Vas vprašala, če je posestnik A. B pri Vas kaj dolžan in da ste nato odgovorili, da ne, ker dotični kraj ne spada več v Vaš okoliš. Dostavite tudi, da se ne more zahtevati, da bi tako pojasnilo moralo biti kolkovano in zato ste to opustili. Koncem vloge pa pristavite prošnjo, da naj se Vam ta znesek z ozirom na dana pojasnila odpiše.
Vprašanje 62. (Hranilnica in posojilnica v Sv. B.). C. kr. okrajna finančna direkcija v M. doposlala nam je plačilni nalog, češ, da smo zadolžnico nekega J. S., glasečo sc na znesek 400 K, prenizko kolkovali, namreč po lestvici prvi s kolkom za 40 v, med tem ko zahteva dotična oblast od nas kolkovanje po lestvici tretji, torej v tem slučaju s kolkom 2 50 K, in zato zahteva doplačilo 2 K 12 v. Mi srno zoper ta plačilni nalog takoj vložili priziv, na katerega pa nam imenovana oblast ni nič odgovorila, pač pa nam je davčni urad pri Sv. L. po izterjalcu izročil opomin za tisti znesek. Ker pa je naša posojilnica dozdaj vse zadolžnice kolkovala po lestvici prvi, Vas prosimo pojasnila v tej stvari.
Odgovor 62. Prizivi v davčnih zadevah nimajo odložne •noči. Zato morate znesek 2'12 K plačati, zoper to nimate nobenega pripomočka. Svoj priziv ste dobro utemeljili in zato ni nobenega dvoma, da bo rešen ugodno za Vas. Ko bo Vam došla rešitev, pa morete zahtevati, da se Vam ta znesek povrne. Končno še omenjamo, da kolkujete zadolžnice popolnoma pravilno. Ce davčna oblast Vašemu prizivu ne bo ugodila, pošljite dotični odlok takoj Zvezi, ki bo na-
redila primerne korake, da se tako nadlegovanje ne bo ponavljalo.
Gospodarske drobtine.
Sadna in grozdna razstava v Novem mestu. Kmetijska podružnica novomeška priredi 26. do 28. septembra tega leta sadno in grozdno razstavo, ki naj pokaže, koliko je sadjarstvo v zadnjih 20 letih napredovalo in] ktere sadne vrste se za dolenjsko stran najbolj priporočajo. Z razstavo naj se pa napravi tudi pričetni korak za razvoj sadne kupčije na Dolenjskem, in zato se razstava priredi v zvezi s sadnim trgom. Opozarjamo vse dolenjske sadjarje in vinogradnike na to razstavo ter jih pozivamo, da naj se je mnogoštevilno udeleže, da na ta način pomorejo k nadaljnjemu napredku dolenjskega sadjarstva. Priglasila sprejema kmetijska podružnica novomeška do 10. septembra t. I. Ona tudi daje potrebna pojasnila.
Podpora po suši prizadetim kmetom. Na Koroškem je vlada v prvo pomoč dovolila po suši prizadetim kmetovalcem 70.000 kron. Ta denar se ne bo razdelil, marveč se bo vporabil v to, da se bo dajala krma po navadni ceni tistim kmetom, ki so jo prisiljeni kupovati.
Neprodano vino v Istri. V Istri je na prodaj — kakor poročajo hrvaški listi — še nad 150.000 hektolitrov vina. To je silno veliko, zlasti ako se pomisli, da je celokupni lanski pridelek znašal 400.000 hektolitrov.
Davek za neumnost. Mala loterija je nesla državi
I.	1905 samo 40 milijonov kron čistega dobička! V loterijo se stavi vsak dan za 86.000 kron, dobi se pa vsak dan samo 42.000 kron, torej 48'830/o. Ako kdo stavi 100 kron, vzame država čistega dobička 28 kron, med igralce se razdeli 50 kron in za upravo loterije odpade 22 kron. Koliko je slovenskih revežev, ki nimajo niti grižljeja poštene redilne hrane, ne požirka zdrave pijače, ne dobre obleke, ne obuvala,''pa vendar^nosijo svoje groše v loterijo! Že trideset let se nekateri poslanci potegujejo za to, da bi se odpravila mala loterija, pa|doslej brez uspeha. Dokler se ljudstvo ne spametuje,;ne bo konec te nemoralne igre.
Vinska (kriza v Italiji. V Italiji so vinogradniki močno v skrbeh, ker se nadejajo obilne trgatve, a njihove kleti so še polne lanskega vina. V nekaterih krajih je cena vinu padla pod 5 kron hektoliter, pa se še vedno težko dobi kupec. Da bi se pa vina vendar kako iznebili, izumili so sledeči način prodaje: Vino se prodaja na uro; prvo uro se plača 10 do 15 vinarjev in pivec ima pravico, da prvo uro pije kolikor hoče. Drugo uro se plača 7 vinarjev, in zopet se lahko pije, kolikor drago, tretjo uro — ako komu še ni pijančevanja zadosti — pa se plača 5 vinarjev.
Kako napraviti dobro vodo v vodnjakih? Krašk svet ima bore malo studencev. Ponekodi imajo vodovod, ponajveč pa imajo kapnico v zidanih vodnjakih. Voda v teh vodnjakih pa je navadno od slamnate strehe umazano rumena in se v njej zarede tudi neke živalice, tako da je taka voda skrajno neokusna. Prav z malimi stroški se pa da doseči, da bo voda v vodnjakih čista kakor kristal in brez živalic. Na žleb, tam kjer teče voda v vodnjak, je treba obesiti košaro, v kateri je na dnu.]plast čistega in ne predrobnega peska, potem plast lesnega oglja, nato zopet plast peska, nato zopet plast nestolčenega oglja itd. Voda mora teči s strehe skozi vse te plasti oglja in peska. Izčisti, se popolnoma in postane lepa in čista kot najboljša studenčnica. Stene košare pa seveda ne smejo biti pletene marveč samo dno. (Sicer bi namreč voda s strani odtekala
in bi ne tekla skozi pesek in oglje. V vodnjak je pa treba spustiti kakih 5 kg kamenite soli, ki zadostuje za več let in zamori vse živali. Kdor ne more drugega, naj dene v vodnjak vsaj kamenite soli in bo voda tudi čistejša in okusnejša.
Znamenja mlečne krave. Kedar kupujemo krave, h jmo imeti navadno dobre molznice. Prodajalec seveda h' ii svojo živino, toda na njegove besede ne smemo dati preveč. Kupec mora znati sam, kaj kupi. Znamenja mlečne krave so sled ča: glava nežna, gladka in z nežno dlako obraščena: r; sme biti podobna bikovi glavi, spredaj naj bo bolj ozka. Rogova naj bosta gladka in tanka, ušesi v liki, lahko premakljivi, tanki, toraj s fino kožo in fino kratko dlako. Celo bodi bolj ozko, očesi veliki, s prijaznim pogledom, gobec širok, mehek, primerno gorak in vlažen. Vrat bodi dolg, zgoraj tanjši, spodaj nekoliko debelejši. Koža na vratu naj bo nekoliko nagrbančena. Hrbet, križ in nastavek repa naj se nahajajo v ravni črti. Če se napravlja za prednjima plečama ob rebri h nekaka jama, je to znamenje obile mlečnosti. Rebra naj bodo ozka in med seboj oddaljena, osobito zadnja. Pod trebuhom se nahaja mlečna jama. Cim veča je ta, oziroma čim bolj razvite so žile, ki vodijo pod trebuhom proti vimenu, tem bolj bo krava mlečna. Vime bodi veliko, golo ali kvečemu obdano s fino dlako, če ga potipljemo, občutiti se mora mehko in ne sme biti v njem trdih krogel. Cim bolj nežna je koža na vimenu in čim bolj se vidijo skozi kožo žile, tem boljše znamenje. Ako se nahajajo na vimenu več nego štirje sesi, kaže to na dobro mlečnost. Če ostane vime po molžnji napeto, je to mesnato vime in krava ne daje navadno dosti mleka. Križ bodi širok, rep tanek in dolg z mehko žimo. Noge naj imajo nežne kosti in naj bodo bolj kratke. Koža cele krave bodi mehka in tanka in ravno tako tudi dlaka.
Kako pospešimo rodovitnost sadnih dreves! Dvorni vrtnar Lebl v Frankfurtu a. M. piše v kmetijskem časniku za Westfalsko in Lipsko: „Ker nastavlja sadno drevo v avgustu in septembru sadne popke za prihodnje leto in fos-forova kislina pripomaga k temu, da se lesni popki spremene v cvetne, oziroma sadne, priporoča se, naj se sadnim drevesem v onem času gnoji s fosfornimi gnojili. Najbolje se je sponesla zmes fosfornatih s kulijevini gnojili. Zato naj se vzame boljši superfosfat (z 20 odstotki fosforne kisline) in žveplenokisli kalij (s 5o odst. kalija). V 100 1 vode se raztopi 1 kg superfosfata in '/s kg žvepleno kislega kalija. S to raztopino se zalije drevesa trikrat in sicer v drugi polovici avgusta enkrat in potem vsakih 14 dni do prve polovice septembra meseca. Za stareja debla se vzame 20 — 40 litrov, za mlajša in manjša 10 — 20 litrov raztopine. Vsa sadna drevesa, ki so vsled obile rodovitnosti opešala in postala iz drugega uzroka nerodovitna, bodo na to obilo rodila.
S čim sc odpravijo mravlje iz hiše? Če se ne zasledi mravljišče in se popolnoma ne uniči, potem vsa druga sredstva, t. j. lovljenje in uničevanje mravelj ne izdajo veliko. Poiskati se mora torej najprej mravljišče, kar je dostikrat seveda zelo težko, in ga vničiti z vrelo vodo ali s petrolejem. Mravljišče se včasih nahaja pod tlemi in je v tem slučaju lesena tla odpreti. Včasih je mravljišče tudi pod obokom okna. Samoobsebi se razume, da je skrbno zadelati vse špranje in tudi razpoke v zidu. Snaga je poglavitna reč in je imeti vse reči, ki gredo mravljam v slast, dobro zaprte. Na mestih, kamor zahajajo mravlje, je polagali navadne umivalne gobe, namočene v sladko vodo, in kadar se zbere na gobi in v gobi dovolj mravelj, pa se vrže v vrelo vodo V ta namen tudi dobro služi votla in suha
kost, ki se znotraj potrese s sladkorjem. S tako kostjo se potem ravna, kakor z gobo.
Kaj jc treba storiti s trtami, Iti jih jc toča pobila 2 Ce toča pobije, je pred vsem treba takoj z galico poškropiti, nato pa kakih 8 do 10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati:
1 Vse močno ranjene ali zelo razkosarjene liste je porezati.
2.	Na šparonih ali napnencih je pustiti samo one mladike, ki imaio še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno treba. Najbolje je, če ostanejo nad zadnjim grozdom še trije do štirje Isti. Izrasli zalistniki se prišči-pujejo za prvim ali drugim listom.
3.	One mladike, ki stoje na reznici (palcu ali ščapu) ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ce so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovani del ter gledamo, da ostane na koncu kak zalistnik, ki takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zalistnike priščipnemo za drugim listom, ker morajo ti listi namesto odbitih glavnih listov trtni les rediti. Ce so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce ali (ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike, odrežemo, da gre živež le v one, ki jih rabimo za prihodnje lelo. Ce pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo hraniti in rediti dve do tri mladike, ki po navadi poženejo iz starega lesa.
4.	Pri vsem tem delu pa moramo za to skrbeli, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za tretjino skrajšati.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
Kmetijskega in konsumnega društva Št. Jur ob juž. žel.,
regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 20. septembra 1908 v gornjih prostorih na Kukovičevem ob 8. uri dopoludne.
Dnevni red:
1.	Volitev načelstva.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Ako bi ob določenem času ne prišlo zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev
Tropinovec in droževec
oddaja večje množine po K 1'80 liter .Kmetijsko društvo v Vipavi8. •
Prinnrnha • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-rnpuruud »c . ,llim ln pogodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: IJubljana, Medjatova hiša.
i	1
z3 zn o Xj e zd
poslovanj a hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1908.
	Preiemki		Izdatki		Denarni promet		Hranilne vloge				P 0 S 0		j i 1 a		Število Slanov
I m e							vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	V	K	V	K !	V	K	V	K I	V	K !	v	K	V	
Artiče		9987	52	9010	95	18998	47	8362	02	3870	95	5140		200		140
Badema	 Bajagić		11710	86	13561	23	25272	09	3160		300		10824	03	4530		223
Barban 	 Baška 	 Beram		1369	92	2135	58	3505	50	430	05	436	58	218	20	52	02	
Belapeč	 Biograd		6526	42	5278	38	11804	80	840		146	67	5070	50	1591	69	620
Blagovica	 Bled		32849	14	31825	42	64674	46	23541	40	3395	22	5800		4710		194
Bloke		29274	20	30980	09	60254	29	3767	—	5568	61	14900	—	14162	92	354
Boh. Bistrica ....	16706	16	14909	07	31615	23	11977	38	12272	69	2200	—	2330	—	132
Boljun		2240	10	1739	18	3974	28	1080	—	1486	08	204	—	105	12	110
Boljunec		1345	86	2199	28	3545	14	48	65	287		—	980	—	949	37	277
Borovnica		47128	83	43998	59	81197	42	20184	—	9408	88	11530	—	10232	—	321
Boštanj		3302	47	3300	66	6603	13	1756	36	—	—	1900			8	62	78
Brezovica	 Bučka 		5732		10621		16353		3061		16353		3061		2593		244
Buzet	 Besnica pri Kranju .	.	4970	75	4629	4i	9600	16	780		2001	54	400		1146	73	55
Bobovišče		3467	44	2414	79	5882	23	3001	44	—	-	1951	—	—	—	39
Celje	 Cerklje	 Cerklje pri Krš. .	.	.	17012	38	12606	85	19619	23	10103	60	1050		2520		833		156
Cerkno	 Cirknica		70530	27	64311	54	134841	81	19697	04	16911	54	46869	15	4380		593
Cirkovce	 Cres	 Čatež	 Češnjica		10949	78	9211	79	20161	57	4486		5683	27	3400		4500		196
Čitluk		21690	63	21642	18	43332	81	2800	—	—	—	21511	60	—	—	468
Crmošnjice		7155	59	7685	56	14811	15	2000	—	1670	—	2000	—	1504	—	80
Črna gora 		9560	58	10143	57	19704	13	3634	—	250	—	6380	—	18	—	66
Črni vrh		6407	28	4992	66	11399	94	3090	—	953	28	1020	—	864	22	243
D. M. v Polju ....	4909	53	5860	94	10770	47	1005	98	1689	70	2840	—	500	11	93
Dicmo-Donje		76547	09	76181	21	152728	30	217	—	72	—	71230	—	1180	—	192
Dicmo H. s. b	 Dob	 Dobje		4780	83	4767	95	9548	78	2903	46	76		1590				41
Dobova 	 Dobrepolje		38974	45	35384	02	74358	47	18868		5369	35	23470		5696	15	-j-6
Dobrinj		31094	16	32783	16	63877	32	15026	95	10667	20	3200	—	2912	66	397
Dobrova 		4909	43	4528	64	9438	37	1701	—	440	--	—	—	4200	—	24
Dobrna	 Dol		3658	13	3668	99	7327	12	3288		1250				200		42
Dolsko		3689	70	3042	80	6732	50	2260	—	1042	—	1000	—	60	—	55
Domžale		34825	31	34466	95	69292	26	14836	30	7700	66	7600	—	17556	60	290
Draga 		7334	07	5686	12	13020	19	2476	60	3798	50	1800	—	2090	—	—
Dračevica		65340	68	64964	57	130305	25	23077	53	12973	24	17451	90	21074	01	58
Drniš	 Dubrovnik		280326	32	281144	17	561470	49	32237	29	19994	42	4980		54082		419
Fara		10192	11	9964	89	20157	—	6162	—	6500	50	3440	—	400	—	115
Frankolovo		9855	20	7864	76	17719	96	3731	57	1421	08	2709	—	1614	19	227
Gomilica	 Gorica	 Gore .				9306	02	4002	84	13308	86	159		300		3700				77
Gorje		17048	59	14915	49	31964	08	7546	84	2102	79	7513	23	5958	65	337
Gor. Logatec .... Gozd .				3866	64	1993	64	5860	28	2363		1134	52	770		1190		67
Gradac h. p. b. ... Gradac kod Drniša .	.	24084	07	23627	26	47711	33	414	_	117		640		200	19	331
Gradac kod Makarske	1709	70	2798	85	4508	25	—	—	110	—	140	—	106	—	44
Gornjigrad		7909	40	6341	48	14250	88	7904	60	1341	48	—	—	—	—	35
Hinje		7003	80	6317	25	13321	05	6240	—	2300	—	—	—	—	—	33
Horjul		18303	87	17947	95	36251	82	7936	66	7032	71	4341	20	1453	04	326
Hrenovice		10045	99	11106	57	21152	56	7722	—	1380	—	3640	—	1350	—	389
	Preiemki		Izdatki		Denarni promet		Hranilne vloge				P	o s o j i I a			o > n: o
I m e							vloženo		| vzdignjeno		dano		vrnjeno		> C -2Ž JS >w >o
	K	1 V	K	1 v	K	1 1 v	K	1 1 v	K	1 V	K	1 v	K	1 v	
Idrija .				13396	44	13704	82	27101	26	10454	29	2239	30	2591		142	87	188
Ig		9794	62	13182	81	22977	43	4759	30	4741	94	5370	—	514	—	339
Igrane 		10335	27	10175	10	20510	37	1423	—	40	—	1135	—	—	—	185
Imotski		1318	90	1059	59	2378	19	1265	—	245	—	788	—	35	—	72
Izlake		15027	59	18449	46	33477	05	7603	—	4181	87	1000	—	6612	45	235
J esenice		9416	58	8592	73	18009	31	5034	40	4688	42	1475	—	1200	—	185
Konjice	 Kamnik		52742	54	58293	66	111036	20	37470	57	27607	78	19900		2436	75	584
Kanal	 Kandija		100500	94	111235	08	211736	02	56229		52629	21	53161		20103	38	1908
Kanfanar	 Kaštelir		48780	50	46718	77	95499	27	15877		13148	82	28277				218
Kazaze 	 Knežak		39767	72	36112	88	75880	60	9424		28313	16	7470		40		294
Kočevje	 Koljane	 Komenda		11469	55	12515	57	23985	12	4873	83	827	56	1350				139
Koprivnica		19966	84	17874	34	37841	18	4852	40	3924	34	11250	—	—	—	43
Koprivnik	 Kaštel		31323	50	30252	10	61575	70	31008				3252	20	300		63
Kozice .			 Kranj .	....	147810	67	130174	03	277984	70	52276	25	5334		72649	66	1070	25	70
Kranjska gora ....	10778	35	13852	16	24630	51	4820	—	6197	51	2500	—	400	—	325
Krka		35558	34	35220	16	70778	50	22707	43	4801	37	14960	—	1138	03	149
Kropa 		6825	55	6827	54	13653	09	6750	—	1550	—	150	—	—	—	29
Kršan		3024	38	2169	47	5193	85	580		—	—	1984	54	1413	50	140
Kraševo 	 Korte		6624	26	6616	26	13240	52	6005	32			80				28
Konjice		11622	14	10977	09	22599	23	9214	—	261	—	10716	09	1182	—	36
Laško 	 Leskovec 		7595	36	6509	26	14104	62	5246		4207	47	2138	63	1532		418
Leskovica	 Lindar 		2974	29	3059	62	6033	91	10		50		2790	45	591	19	120 j
Ljubljana, ljud. pos. .	.	2603756	17	2580145	71	5183901	88	296691	97	249774	74	27184	67	308716	51	2363
Ljubljana, o. k. z .	. Ljubljana, vz. pod p. dr.. Ljubno 		79063	17	68871	42	147934	59	10010		3097	71	18522	90	8466		176
Loka		1750	27	1903	85	3654	12	1682	50	100	—	100	—	9	29	28
Loški potok		10992	19	13485	69	24477	88	7261	—	2607	04	5850	—	2850	—	153
Logatec 		8215	44	8025	83	16241	27	7560	—	805	—	600	—	200	—	45
Livade 	 Makarska	 Makole		48346	25	37229	23	85575	48	25135	31	17619	63	3740		5783	71	
Mali Lošinj		99769	20	98486	70	198455	90	58902	06	36662	51	46490	90	15272	42	373
Marenberg		7877	10	8282	37	16159	47	300	—	3639	39	4538	59	5264	61	—
Maribor: Sp. Ljud. Pos.	82083	11	81291	70	163377	81	58418	49	9894	39	10497	09	—	—	63
Maribor: II. p. kat. meš. Medulin	 Mengeš	 Metlika	 Milna	 Mirna	 Mirlovič-Zagora ....	197	55	144		341	55					144		189		453 378
Mokronog	 Moravče	 Mošnje		6667	14	7760	07	14427	21	385	25	698	01	4100		1140		38
Mozirje		46494	90	41957	82	88452	72	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Nadin	 Naklo		4455	52	5002		9457	52	3400				1000		770		72
Nerezine	 Nova cerkev 		1198	20	2490		3688	30	590		190		230		550		23
Novalja	 Omišalj		8740	79	10085	49	9499	18	5906		9817	26			1198	29	174
Oprtalj	 Otrič Strugama .	.	. Otok		2201	14	2011		4212	79					2011				65
Pag		81283	66	81226	37	162510	03	120649	42	47055	57	120240	44	5066	21	181
Petrovče		141	25	1000	—	1141	25	137	80	900	—	100	—	—	—	—
Pišece	 Planina-Studeno	' 12596	54	13099	66	25696	20	1581	—	10452	66	1800	—	1368	—	168
	Prpiornki				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				o > o
I m g					promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		-2 Ji
	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	K	V	
Pločice-Konavlje .	.	. Podbabje	 Podljubelj																168
Polhov gradeč ....	81711	26	81518	45	163229	71	2040	—	15164	86	6000	—	850	—	
Poljane	 Poljčane		22014	07	19721	10	41745	17	15200	—	14981	91	2310		2125		431
Pomjan		12506	28	13294	73	25891	01	11054	81	3322	37	2540		974	51	243
Postojna		5739	74	5062	16	10801	90	3766	—	440	—	2270	—	—	—	52
Ponikva	 Sp. Polskava .... Preddvor 		4884	08	4620	70	9504	78	3763		1010		1110		15	63	42
Preska 		5853	98	6133	95	11987	93	2483	—	1098	94	4127	—	114	56	+4
Prihova	 Proložac	 Prosek 	 Podzemelj		4527	38	2213	02	6740	04	4007		110		200		200		48
Punat	 Preko 	 Rab.'	 Radeče		75363	62	75531	28	150894	90	62357	62	7490		200		2900		69
Radoviča	 Radunič		4817	62	5513	14	10330	76	2895	95	210	—	3300	—	1150		63
Rajhenburg	 Ravnidol	 Rečica	 Reka koč	 Ribnica	 Ricmanje		2117	70	2480		4697	70	685		1380		1000		340		91
Rob		17339	17	16669	39	34008	56	5062	—	10228	18	6220	—	2040	—	219
Rogoznica		5736	28	6891	76	12628	04	4357	46	5409	60	1958	46	1407	30	134
Rova		5918	87	6435	79	12354	66	4145	—	2918	59	240	—	230	—	237
Rovte		12724	48	17138	—	29862			5049	—	5105	44	1300	—	687	81	221
Sodražica		15144	20	3400	50	18544	70	15010	—	—	—	3400	—	—	30	22
Sp. Polskova ....	4735	53	2387	50	7123	03	2520	—	83	94	1500	—	550	—	56
Selca na Rraču ....	16266	58	15789	11	32055	69	3017	24	3008	84	5931	49	130	—	213
Selca p. Škof	 Semič		21977	34	22236	29	44210	63	6638	25	9933	71	2080	—	3050	—	339
Senožeče 		2461	61	3205	46	4767	07	80	—	110	—	600	—	1300	—	341
Sevnica		29189	37	28783	72	57973	59	19620	83	11991	90	8020	—	6206	—	2071
Slatina		66261	—	66225	26	132486	26	29688	90	27191	36	19580	—	13281	—	729
Slivnica	 Sl. Gradec		1136	05	962	81	2098	79	230	—	796	—	—	—	40	—	44
Smlednik		5507	18	5235	41	10742	59	5216	—	576	10	450	—	20	—	+2
Sorica	 Spodnjaloka	 Split		3909	79	4887	50	8797	29	3452	40	2498	97	300		420		57
Srednja vas	 Staracerkev 	 Stara Loka	 Starigrad	 Starilog	 S tari trg		20777	12	22808	65	43585	77	14955	55	6048	15	1565		4200		404
Struge	 Studenci 		4717	46	3230	—	7947	46	1870	—	230	—	—	—	200	—	
Sučuraj		1767	40	—	—	1767	40	273	—	—	—	'		—	836	80	56
Suhor 	 Sutivan		6612	15	5918	85	12531		220		718	—	2200		200	—	34
Sv. Ema			2460	31	920	88	3381	19	60	—			—	890	—	305	—	267
Sv. Ivan		40373	16	40701	41	81074	56	8375	22	8452	41	17072	46	1573	—	343
Sv. Jakob ob S. ... Sv. Jur j. žel		8590	65	8512	97	17103	62	4118	—	1255	52	1000	—	1970	—	184
Sv. Križ (Kastav) .	.	.	3204	42	1800	—	5004	42	1980	—			—	1800	—	100	—	99
Sv. Križ p. Kost. . . . Sv. Križ p. Litiji . . .	11270	24	10275	78	21546	02	5001	—	2988	81	7195	—	3757	—	—3
Sv. Kunigunda ....	6015	79	5119	33	11135	12	3361	20	5493	20	600	—	152	31	93
Sv. Lenart		26847	83	23871	59	50719	42	16500	74	13395	36	9070	—	5114	70	—
Sv. Lovrenc na Drav polju	34943	42	34416	62	69560	04	32004	20	4458	30	21325	—	—	—	42
Sv. Lucija	 Sv. Benedikt v Slov. gor.	166	70	1063	10	1229	80	125				1000				117
I in o	Preiemki		Izdatki		Denarni		Hranilne vloge				P 0 S 0		j ila		- S 2
					promet		vloženo		vzdignjeno		dano	i	vrnjeno		s« KZ2 ^
	K	V	K	V	K	1	V	K	V	K	V	K	V	K	V	
Sv. Nedelja		7792	01	8033	37	15825	38	860		200		7660	86	945	53	146
Sv. Peter pri Novemmeslu	24067	82	22875	79	46943	61	11452	65	100	—	17505	—	320	—	36
Sv. Peter n. M.	.	.	.	2717	55	2040	—	4787	55	2632	—	440	—	—	—	—	—	36
Sv. Peter v S. d. .	.	. Sv. Trojica		621	63	477	50	1099	13	300	—	297	50	170	—	—		—
Šebrelje	 Št. Ilj p. Turj		2837	12	2330	22	5167	34	1241	55	1181	77	993	37	320		116
Št. Janž (Dolenjsko) .	. Št. Janž na Dr. polju .	3765	22	3659	89	7425	11	3083	—	469	55	134	—	459		161
Št. Jernej		45392	34	39426	36	84818	70	13996	39	11883	07	27172	—	8988	—	793
Št. Jur. p. Kum. .	.	. Št. Jurij p. Kr		3019	29	3726	63	6745	92	1549	60	1365	73	1600	66	100		76
Št. Lambert		6336	72	38	08	6374	80	750	—	3150	—	2600	—	—		27
Št. Peter n. K	 Št. Rupert	 Št. Vid n. Ljub . . .	18935	09	20703	99	39639	08	8797	20	5468		14790		770	12	498
Št. Vid pri Zat. .	.	. Št. Vid pri Grobelnem . Šibenik			30763	74	30882	69	61646	43	20246		9532	25	7240		1300		428
Škocijan		11077	39	10942	87	22020	16	5183	—	6697	37	4060	—	3340	—	755
Škofja Loka	 Šmarje		7541	48	9515	22	17056	70	3046	63	5440	47	—	—	980		82
Šmartno p. Kranju .	.	40313	83	41094	91	81418	73	16805	36	2417	—	25641	68	10957	32	110
Šmartno p. Litiji .	.	.	20367	81	19554	68	39622	43	17813	37	4242	37	4855	—	2351	—	260
Šmartno p. »m. goro .	1779	27	1918	43	3697	70	1130	—	260	—	700	—	—	—	35
Št uri je			10012	46	10397	73	20410	19	6279	13	4802	40	5270	—	1843	29	—
Št. Jur o. j. ž, .	.	.	. Trebnje	 ' Tinjan		29267	07	18737	06	48004	13	22876	47	5508	89	9294	40	1789	35	308
Tomaj 		 Tomišelj		6387	17	13097	17	19484	34	4492		2336	27	6220	—	740		536
Toplice		6125	84	4002	17	10128	—	3358	—	1023	98	2800	—	540	77	145
Trebče		4094	36	4003	60	8997	86	606	—	—	—	3950	—	1242	99	140
Trebelno	 Trilj		12025	65	10024	02	22049	67	5564	78	5677	48	4224	—	1634	95	279
Trnovo 	 . Tržič	 Tržišče		21460	44	28596	42	50056	36	10640	98	3633	38	24368	49	6240		805
Tučepi		1760	—	2810	—	4570	—	1070	—	—	—	2810	—	—	—	114
Tunice		8978	99	8259	48	17238	47	800	—	5	20	4876	51	4070	—	45
Trebnje ...*..	29917	78	30858	16	60776	24	10553	43	3455	83	18166	—	1600	—	57
Trata	 Vabriga			3316	01	3304	30	6620	31	—		—	—	—	—	—		
Vače		78503	41	78397	29	156900	40	1549	—	—	—	3200	—	—	—	38
Velke Lašče	 I Vel. Lošinj		55583	88	55092	14	110776	02	21379	47	8193	14	8726	—	14449	46	308
Videm	 Vinjani		5809	04	4722	17	10531	21	2510		1622	73	2050	—	490		204
Vipava 		54058	54	50210	19	—	—	31018	—	10722	68	10722	—	11462	50	1244
Višnja gora	 Višnjan	 Vodice		68102	23	71637	64	139739	87	17407		20617	85	29892	30	12890	40	513
Vodice (Dalm.) .... Vojsko	 Vrbnik		1987	29	2106	95	4094	24	104	50	589	60	701	53	1275	83	341
Vrhnika	 Vrlika	 Vrvari		36376	81	31642	36	68019	17	14116		8357	85	4019	65	11692	59	239
Vurberg		3122	08	3211	50	6334	49	2070	—	40	—	1100	—	920	—	45
Vič		699	26	461	77	1161	03	699	21	95	—	—	—	—	—	25
Zagorje ob Savi .	.	. Zagradec 		5142	92	4839	57	9982	49	4081	08	3172	93	600	—	200		79
Zaostrog	 Zatičina	 ! Zg. Besnica		62651	21	59977	08	122628	29	40751	37	38283	69	7215	11	3731	02	258
i Zg. Tuhinj	 Zreče	 Zrenj		5701	12	8320	12	14021	24	3478		2689	69	600		970		188
Žiče		2736	35	2728	—	6464	35	2390	—	258	—	1140	—	240	—	65
Žiri	 Žminj	 Župa-Raščane ....	34290	49	31436	76	65727	35	8248		18817	87	12240		9550		286
1 Žužemberk		19844	65	25380	18	45224	43	10241	—	7114	29	12210	—	9859	66	606
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah,
Posojilnica in hranilnica v Polhovem Gradcu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 153, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo 12, koneem leta 1907 158.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XII. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom 1. 1907 125, v upravnem letu pristopilo 22, izstopilo 12, koncem leta 135.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
Deleži — vplačani .	.	Kron 44 -	Deleži — izplačani .	.	Kron 24-—
Hranilne vloge s kap. obresti		33.29115	Vzdignjene hran. vloge Obr. hran. vlog izplač	22.735 19 63 69
Vrnjena posojila .	.	.	26.233-55	Obr. hran. vlog kapital	2.257 41
Tekoči račun z zvezo .	8 248-23	Dana posojila ....	27.333-55
Obr. tekočega računa .	44-93	Tekoči račun z zvezo .	18 941-26
Plačane obr od posojil	2.631-29	Obresti pos. povrnjene	30-9Ž
Upr. in urad prispevki	176-24	Uprav, in urad. stroški	527-78
Pristopnine .... Gotovina začet. 1. 1907	100 89	Davki	i .	400'—
	3.369-33	Gotovina 31. dec. 1907	1.828-81
	74.14261		74 142 61
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila			Deleži		524-—
Tekoči račun s zvezo .	6 415"—	Hranilne vloge s kapita-	
Inventar premični .	.	201-71	lizovanimi obrestmi .	62.632-18
Zaostale obresti posojil	435-89	Predplačane obr. pos	245-20
Vrednost tiskovin .	.	200 —	Rezervni zaklad .	.	.	2.947-70
Delež pri Zadruž. zvezi	1.000 —	čisti dobiček .	.	.	.	7911
Delež pri „Unionu*. . Gotovina 31. dec. 1907	1.000 — 1.828-81		
	66.428-19		66.428 19
Hranilnica in posojilnica na Gozdu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 57, v upravnem letu pristopilo 10, odpadlo —, koncem leta 1907 67.
Prejemki	Denarni promet.	Izdatki.
Kron
Deleži — vplačani .	.	20 —
Hranilne vloge s kap.
obresti.............. 23.922,43
Vrnjena posojila .	. .	5.340'—
Tekoči račun s Zvezo .	6.828-27
Obresti tekočega račnna	737 25
Plačane obresti od pos. 1.233-95 Upr. in uradni prispevki	8 95
Pristopnine ....	10'—
Gotovina 31. dec. 1907	1.891-70
40.052 55
Deleži izplačani . . .
Hran. vloge dvignjene .
Obr. hranil, vlog izplač.
Obr. hran. vlog. kapil Dana posojila. .	.	.
Tekoči račun z Zvezo Inventar premični .	.
Obresti pos. povrnjene Upravni in urad. stroški Rentni davek in neposredna pristojbina Doplačilo delež „Zvezi*
Gotovina 31. dec. 1907
40.052-55
Kron
10 145 16
50 62 1.900-43 9.136-— 13.497-25 94 — —•26 124 33
20-45 400 — 4.684-05
Imetje.	Bilunca.	Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		26 040'—	Deleži		134 —
Tekoči račun z zvezo .	21.605 —	Hranilne vloge s kapi-	
Inventar premični . .	201 65	talizovanimi obrestmi	53.233-88
Obresti posojil zaostale	380 68	Predplačane obresti pos.	326 07
Vrednost tiskovin . .	40 —	Rezervni zaklad .	.	.	226-83
Delež pri Zadruž. zvezi	1.000 —	Čisti dobiček ....	34-60
Delež pri „Ljud. pos.*	4-—		
Gotovina 31. dec. 1907	4.684 05		
53.955-38		53.955-38	
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron.
Deleži — vplačani .	.	14-—	Deleži - izplačani .	.	4 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdiguj, hranilne vloge	53.293 06
obresti •	.	. .	.	95.540-25	Dana posojila ....	21.178-75
Vi njena posojila .	.	.	18.827-03	Tekoči račun z zvezo .	5.3 400"—
Tekoči račun z zvezo .	20.178-—	Obr hran. vlog izplač.	377-61
Obresti tekočega računa	8.709 48	Obr. bran. vlog kapital.	9.728 30
Plačane obresti od pos.	4.196-31	Obresti tekoč računa .	8.709-48
Upr. in urad prispevki	87-36	Obresti pos. povrnjene.	1 43
Gotovina začetkom leta	2.7 M 82	Upravni in urad. stroški	92-10
		Rentni davek in nepo-	
		sredna pristojbina .	120 74
		Nagrada tajniku . . .	40—
		Mlekar, zadrugi v Polh.	
		Gradcu		164-70
		Občini Črni Vrh . . .	100—
		Gotovina 31. dec. 1907	3.08408
150 294-25		150 294-25	
Imetje.	Bilanca.	Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		67.523-72	Deleži ....	. .	316 —
Tekoči račun z zvezo .	217.620 —	Hranilne vloge s	kap.
Inventar premični .	.	353 16	obrestmi .	.	.	.	. 283.550-85
Zaostale obresti posojil	532-51	Rezervni zaklad .	.	6.264-70
Delež pri »Zadr. zvezi*	1.000—	Čisti dobiček .	.	1.485-92
Delež pri Unionu .	.	1,000—		
Delež pri Zadr. tiskarni	500—		
Delež pri Ljud. posojil.	4-—		
Gotov. 31. dec. 1907 .	3.08447		
291 617-47			291.617-47
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XI. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom 1. 1907 52, v upravnem letu pristopilo 2, izstopilo 1. koncern 1. 1907 53.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	4 —	Deleži — izplačani . .	2—
Hranilne vloge s kap.		Vzdignene hran. vloge	21.164 53
obresti			Obresti hran. vlog Izpl	123 72
Vrnjena posojila .	.	.	16.38916	Obr. hran. vlog kapital.	3.53862
Tekoči račun z zvezo .	1379504	Dana posojila ....	11.460 —
Obresti tekoč, računa .	1.86302	Tekoči račun z zvezo .	27 16302
Plačane obresti od pos	2 317-45	Obresti pos. povrnjene.	4-18
Upr. in urad. prispevki	38-93	Uprav, in urad. stroški	117-37
Pristopnine		2 —	Rentni davek in nepo-	
Razni		4 40	sredna pristojbina .	47-61
Gotovina začet. 1. 1907	32-30	Tiskovine (knjige) .	.	66 40
	•	Gotovina 31. dec. 1907	3.596-70
	67.284 18		67.284-18
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		50.286 96	Deleži		106 —
Tekoči račun z zvezo .	46.400 —	Hranilne vloge s kapita-	
Inventar premični .	.	297-47	lizovanimi obrestmi .	98.364-25
Zaostale obresti posojil	1 105 83	Rezervni zaklad .	.	.	3.923-79
Vrednost tiskovin . .	66 40	Cisti dobiček ....	863-32
Delež pri Zadr. zvezi .	1.000 —		
Delež pri Ljud. posojil.	4 —		
Delež pri Unionu .	.	500 —		
Gotovina 31. dec 1907	3 596 70		
103 257 36		103.257-36	
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi,
["registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje zavetkom leta 1907 399, v upravnem letu pristopilo 8, izstopilo 1, koncem leta 1907 406.
Hranilnica in posojilnica v Sv. Kunigundi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 97, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo 11, koncem leta 1907 93
Prejemki	Denarni promet.		Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	16 —	Deleži — izplačani .	.	2 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene bran. vloge	92.700 17
obrestmi		140.906-13	Obresti hranilnih vlog	
Vrnjena posojila .	. .	28.798 15	izplačane .	.	.	.	427-79
Tekoči račun z zvezo .	19 404 86	Obresti hranilnih vlog	
Obresti tekočega računa	3.435-45	kapitalizovane .	.	.	20.330-66
Plačane obr. od posojil	10.101 28	Dana posojila . . . .	31 270'—
Uprav, in uradni prisp.	710-73	Tekoči račun z zvezo	54.437-50
Pristopnine . . . .	8-—	Inventar premični .	.	7.08
Prehodni		100 —	Inventar nepremični .	92-25
Gotov, začet, leta 1907	5 621 59	Obresti pos povrnjene	2107-38
		Uprav, in urad. stroški	321 31
		Prehodni		463-74
		Gotovina 31. dec 1907	6.946 31
	209.102-19		209.102-19
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		259.201 38	Deleži		814 —
Tekoči račun z zvezo .	92 750-—	Hranilne vloge s kapit.	
Inventar premični .	.	243-97	obrestmi		508 094 38
Prehodni		1.910 19	Predplač. obresti posojil	899-72
Zaostale obresti posojil	7 739 53	Rezerv, zaklad z obr .	12.206 69
Vrednost tiskovin . .	200-—	Čisli dobiček ....	1.546 03
Delež pri „Zadr. zv.*	1.000-—		
Nalož. denar pri drugem			
zavodu 		153.564-85		
Delež pri „Ljud. pos.*	4 —		
Gotovina 31. dec. 1907	6.946-31		
523.560-23		523.560-23	
Hrauiluicii in posojilnica v Živili,			
registrovana zadruga z	neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907.		
Člani: stanje začetkom leta 1907 285, v upravnem letu pristopilo 46,			
izstopilo 20, koncem leta 1907 311.			
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
Kron		Kron	
Deleži — vplačani .	.	46'—
Hranilne vloge s kap.
obrestmi.............184 552 38
Vrnjena posojila . .	59 385-69
Tekoči račun z zvezo .	11.106"75
Obresti tekočega računa 282"05 Plačane obr. od posojil 9 935"73 Uprav, in urad. prisp. 26 80 Pristopnine ....	10'—
Gotov, začet. leta 1907 13.353-75
288 70515
Deleži — izplačani . .	20	—
Vzdignjene hran. vloge 99 843 48 Dana posojila .... 80.565 — Tekoči račun z zvezo .	74 177'96
Obresti hranilu h vlog izplačane ....	888	98
Obresti hranilnih vlog kapitalizovane . . .	16 765 04
Obresti tekočega računa 2.010-84 Obr. posojil povrnjene 3411 Uprav, in urad. stroški 946'92 Gotovina 31. dec. 1907	13 452 82
288 705 15
Prejemki.	Deniiriii promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	70-	Deleži — izplačani .	110 —
Hranilne vloge s kapit		Vzdig hran. vioge . .	20.41081
obrestmi ....	32 673 42	Obresti hranilnih vlog	
Vrnjena posojila .	.	13 072 19	izplačane .	.	.	.	498-51
Tekoči račun z zvezo	9 747 89	Obresti hranilnih vlog	
Obresti tekočega računa	1.592 27	kapitalizovane .	3-595 13
Inventar premični .	5 40	Dana posojila ....	9.945 15
Plačane obresti od pos	2.253-23	Tekoči raun z zvezo .	23 692-27
Uprav, in urad prisp	105 57	Inventar premični .	.	30—
Pristopnine . . .	7-—	Inventar nepremični	1 093-53
Najemnina ....	24-—	Obr. posojil povrnjene	60 50
Tiskovine ....	13-20	Uprav, in urad. stroški	175 24
Gotov začet, leta 1907	7.168 42	Rentni davek in nepo-	
		sredna pristojbina .	51 78
		Žemtjiški davek . .	41 47
		Delež „Zadružni zvezi*	400--
		Gotovina 31. dec. 1907	6.628-20
	66.732-59		66.732-59
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		47.471-32	Deleži		
Tekoči račun z zvezo .	42.100-21	Hranilne vloge s kapit.	
Inventar premični . .	509-91	obrestmi		95.205 39
Inventar nepremični	2.713-70	Rezervni zaklad z obr.	1.916-53
Zaostale obr. posojil .	1.055-83	Cisti dobiček ....	3.347 11
Vrednost tiskovin .	.	39-83		
Delež pri „Zadr. zvezi*	1.000 -		
Gotovina 31 dec. 1907	6 628 20		
101.51903		101.51903	
Kuictijsko društvo v tiorjnh,			
registrovana zadruga	z omejeno zavezo, za X. upravno leto 1907.		
Člani: stanje začetkom leta 1907 216, v upravnem letu pristopilo 7,			
izstopilo 4, koncem leta 1907		219.	
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
	Kron		Kron
Blagajniški preostanek		Izplačani deleži .	170-—
leta 1906	....	82919	Vrnjena izposojila	2.300-—
Vplačani deleži .	.	.	92-75	Izdatki za blago .	.	,	81.707-59
Pristopnine ....	14 —	Voznina		3.006 68
Prejemki za blago .	.	90.422-60	Užitnina .	.	10361
Prehodni tekoči račun	45 —	Inventar premični	56-25
Povračilo železnice .	17-36	Tekoči račun . .	50 —
Vzdignen delež pri Zadr.		Pridobninski davek .	76 38
zvezi		190"—	Neposredne pristojbine	— •50
Obresti tekočega računa	6-80	Upravni stroški .	2.126-81
		Obresti delež in izpos	745-82
		Letni prispevki Zadruž	
		zvezi		25—
		Delež Gospodarski zvezi	140—
		Gotovina konec 1. 1907	1.10916
91.617-70		91.617-70	
Imetje.
lUlnnca.
Dolgovi.
Imetje.
Bilanc«.
Dolgovi.
Kron
Posojila.............. 225.356•—
Tekoči račun s zvezo . 223.848 79 Zaostale obresti posojil	2.112 07
Delež pri „Zadr zvezi*	1.000-—
Delež pri	„Unionu* .	500-—
Delež pri	„Ljud. pos.*	4-—
Prehodni........... 77-59
Gotovina 31. dec. 1907 13.452 82
466 351-27
Kron
Deleži ................ 586- -
Hranilne vloge s kapit.
obrestmi........... 438.895-54
Tekoči račun	z	zvezo	.	16 76504
Predplačane obr. posoj. 451 — Rezervni zaklad	.	.	6 002 56
Prispevek.............1.819-08
Čisti dobiček	....	1.83205
466 351-27
Kron
Vrednost blaga . . . 14.575-25 Terjatve na blagu pri zadružnikih ....	10.054 42
Vredn. premič. invent.	498'42
Delež pri Gosp. zvezi	160-—
Delež pri Zadružni zvezi 10 — Delež pri hranilnici .	4-	—
Tekoči računi	. . .	5-—
Gotovina konc. 1. 1907	1 109-16
26 416-25
Deleži..................
Neizplač. obr. deležev
Izposojila..............
Dolg na blagu zadruž. Dolg na blagu nezadruž. Varščina voznika . . Rezervni zaklad z obr. Cisti dobiček . . . .
Kron 5.169 87 724-49 10 200 — 13 86 2.878 56 20-— 4.458 48 2 950 99
26 416-25
Hranilnica in posojilnica v Senožečah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XII. upravno leto 1907. Člani : stanje začetkom 1. 1907‘'325, v upravnem letu pristopilo 11, izstopila 2, koncem I. 1907 334.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
			
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	22-—	Deleži — izplačani .	.	4 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran. vloge	33 31413
obresti	...	6.989 90	Obr. Iiran. vlog izplač.	284 -
Vrnjena posojila.	.	.	15 602 32	Obr. hran. vlog kapital.	1 11971
Obresti tekočega računa	2.339 61	Dana posojila ....	19 690—
Prehodni zneski .	. .	63 624 81	Obresti tekoč, računa	2 339 61
Plačane obresti od pos	4 302 05	Obresti pos. povrnjene	30 53
Upravni prispevki .	.	167-11	Upravni stroški	.	.	754 16
Pristopnine ....	6-60	Rentni davek in nepo-	
Predplačane obresti	459--	sredna pristojbina .	16-69
Vrnjeni uradni troski .	65 64	Prehodni zneski . . .	30 000—
Zamudne obresti. . .	114 53	Vrnjena izposojila .	.	12.290—
Izposojila		7 540 —	Uradni stroški .	.	.	53-75
Delež „Zadružni zvezi*	400 —	Delež „Zadružni zvezi'	400-—
Gotovina začet. 1. 1907	340 79	Gotovina 31. dec. 1907	1.677-78
	101.974 36		101.974-36
Imetje.	Blliiiica.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		87.483 68	Deleži		608-—
Inventar premični . .	152—	Hranilne vloge s kapita-	
Zaostale obresti posojil	1.086 36	lizovanimi obrestmi .	30.787-27
Vrednost tiskovin .	.	58-95	Tekoči račun z zvezo .	53 020—
Delež pri Zadr. zvezi .	1.000 —	Predplač. obr. posojil .	459--
Delež pri „Ljud. pos *	5—	Rezervni zaklad z obr.	6.213-98
Uradni troški za izterjati	81-72	Čisti dobiček ....	397-24
Gotovina 31. dec. 1907	1.677-78		
91 545 49		91.645 49	
Kmetijsko društvo v Srednji vasi, • egistrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno lelo 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 —, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 2, koncem leta 1907 —. Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.			
	Kron		Kron
Blagajniški preostanek		Izplačani deleži .	.	.	100 —
1. 1906 		309 49	Vrnjena izposojila .	.	4.100 —
Vplačani deleži . . .	80—	Izdatki za blago .	.	.	158.796-71
Pristopnine		22—	Voznina			
Izposojila . .	3.300—	Užitnina		659-25
Prejemki za blago .	170.012-49	Inventar nepremični .	35-12
Prehodni		3<X) —	Inventar premični .	.	454-22
Vzdignjen delež pri Za-		Davki		56-01
družni zvezi . . .	190—	Neposredne pristojbine	6-07
		Upravni stroški .	.	.	2.817-29
		Obresti izposojil .	1.007 75
		Delež pri „Gosp. zv ‘	190—
		Gotov, koncem 1. 1907	145-35
	174.213 98		174.213-98
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
Kron		Kron	
Vrednost blaga .	. .	31.996-03
terjatve na blagu pri zadružnikih .... 24.697-55 terjatve na blagu pri nezadružnikih .	. .	2.963-07
Vrednost nepr. invent. 10.922-27 _ red. prem. inventarja 2.479-40 iT ež Pri .Zadr. zvezi' 10— elež prj Gospod,	zvezi	210’—
Gotovina konec I.	1907	145-35
Deleži.................. 6.504*03
Neizplačane obresti del. 1.912-86
Izposojila.............. 34 080 —
Dolg na blagu zadrut. 11.158-70 Dolg na blagu nezadr. 11.840-07 Dolg na obr. od izpos. 2.362-43 Rezervni zaklad . . .	3.827 86
Cisti dobiček ....	1.737-72
73 423-67
73.423-67
VA B IL O
na
IZVANREDNI OBČNI ZBOR
Kmetijskega društva v Metliki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
v četrtek 3. septembra 1908 ob 9. uri dopoldan v društveni prodajalni.
Dnevni red:
1.	Poročilo o izvršeni reviziji.
2.	Sprememba pravil.
3.	Dopolnivna volitev načelstva.
Pri nezadostnem številu udeležencev, vrši se na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
NESTLEi
m	mnh 7a n
eva
moka za otroke
Priznano redilno sredstvo Za zdrave in bolne otroke kakorludi za bolnena želodcu. Obvaruje m odstranjuje olročjo drisko m bluvaje,črevesni katar. Knjižica Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.

V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani,
Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
jubilejna Družinska
Pratika
za leto 1909. 85
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja „Pratika' bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo Katoliške bukvarne v Ljubljani.
Katol. slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika' je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene druge!
Kupujte in priporočajte le našo pratiko ! Glavno zalogo imajo: „Katoliška bukvama", Prodajalna „Katol. tiskov, društva" in nekateri večji trgovci v Ljubljani.	3-3
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev.


Or. Ed, Volčič, v Novem mesto (Kraojsko),
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje
pravne knjige:
1.	Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo-
venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 190(i. V platno vezana knjiga..................................K 8'—
2.	Odvetniška tarifa • določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika
pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906 Broširano........................................................K	1 -80
3.	Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga
v 2 delih,	skup 618 strani. Mehko vezana knjiga.................K	5'60
popolno v	platno	vezana........................................K	6'—
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K P—
5.	Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem
papirju, obesek za na steno....................................60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem
prošnje. 1907. Mehko vezano.................................K	—-40
Zvezek 11. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908.
Cena mehko vezani knjižici..................................K	—'80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh
Mehko vezana knjiga ........................................K	—'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeliti in uredbi ter o ziožbi zemljišč.
1908.	Mehko	vezano.......................................K	2-—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908.
Mehko vezano................................................K	—'80
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošlo proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Superfosfati
rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste.
Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek.
Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitnrski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih.	IG—12
Pisarna v Pragi, Graben 17.
133333^3333033333J^|CCCCCCCCCCC€CCCCC(
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlerslliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Joseptis-Ouai št. 21
247 24-16
SS CCCC<X33aO3pP3gg00a| |L3330(33Oa333a33CKXX>3aS
Stanje vlog 31. decembra 1907:
čez 13 milljonoi kron
IX a j t> o 1 j š a in nnjsigur-nejša.
pr*ili 1< ti
za. štod o n j o!
Denarni promet 31. decemb. 1907:
čez 64 milijonov kron
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- n n qi	brez kakega odbitka, tako, da sprejme
lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,8I2.603>92
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907.
249, x—15
Josip Šiška, kanonik, podpredsednik.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
O d."to oinilel! tran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.	posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano.
Anton Kohl,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v VVildonu župnik pri I). M. Polju svet. trg. in obrt zbor v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni nrednik; Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze1*. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljebljanl.