236 ■ Proteus 86/5 • Januar 2024 237Škrlatni vesoljčki • Naše neboPaleontologija • Dlakavi nosorog (Coelodonta antiquitatis (Blumenbach, 1799)) našnjih tovarniških kompleksov pri Kidriče- vem. Po pripovedovanju je ostanek ležal pri- bližno štiri metre globoko v gramozu, ki ga je v poznem pleistocenu nanesla reka Drava. Že ob prvem ogledu smo sumili, da gre za zob nekega večjega rastlinojedca, seveda pa je šele temeljita preiskava pokazala, da je gospod izkopal zob dlakavega nosoroga. Zob je dobro ohranjen in smo ga pripisali četrtemu premolarju, ki je šele izraščal iz zgornje čeljustnice. Od zoba se je ohranila krona, ki je zelo malo obrabljena. Da zob pripada dlakavemu nosorogu, kažeta tudi oblika zobnih grebenov in predvsem braz- dasta površina zobne sklenine. Drugi izrazi- ti znak pripadnosti pa je zaprta medifoseta, ki jo setavljajo manjši zobni grebeni (Ga- rutt, 1994; Dong s sod., 2021). Glede na obliko in obrabljenost zoba bi lahko osebku pripisali starost približno osmih let, torej je bil osebek razmeroma mlad dlakavi nosorog. O starosti primerka trenutno lahko zgolj ugibamo, čeprav najdišče leži na eni izmed poznopleistocenskih teras (predvidoma iz obdobja würma), enako pa tudi zob ne ka- že daljšega transporta, čeprav je nekoliko zglajen. V prid starosti kažejo tudi nekatere redke in slabo raziskane najdbe okel in kosti mamutov, ki so jih našli blizu gradu Borl ob Dravi in v gradbeni jami pri Zlatoličju (Križnar, 2014). Opisani zob dlakavega nosoroga iz okolice današnjega Kidričevega sodi med najnovejše potrditve, da so ti veliki rastlinojedi lede- nodobni sesalci živeli tudi pri nas. Njihovi ostanki so na ozemlju južne Evrope še ve- dno redki ali celo popolnoma neznani, zato je ta najdba v paleontološkem pogledu po- membna tudi za širši prostor. Literatura: Dong, W., Bai, W.-P., Zhang, L.-M., 2021: The first description of Rhinocerotidae (Perissodactyla, Mammalia) from Xinyaozi Ravine in Shanxi, North China. Vertebrata PalAsiatica, 59 (4): 273-294. Garutt, N. V., 1994: Dental ontogeny of the woolly rhinoceros Coelodonta antiquitatis (Blumenbach, 1799). Cranium, 11 (1): 37-48. Križnar, M., 2015: Najdbe pleistocenskih mamutov ob bregovih Drave. Konkrecija, 4: 17-19. Markova, A. K., Puzachenko, A. Y., Kolfschoten, T., van, Plich, J., van der, Ponomarev, D. V., 2013: New data on changes in the European distribution of the mammoth and the woolly rhinoceros during the second half of the Late Pleistocene and the early Holocene. Quaternary International, 292: 4-14. Pushkina, D., Bocherens, H., Ziegler, R., 2014: Unexpected palaeoecological features of the Middle and Late Pleistocene large herbivores in southwestern Germany revealed by stable isotopic abundances in tooth enamel. Quaternary International, 339-340: 164-178. Puzachenko, A. Y., Levchenko, V. A., Bertuch, F., Zazovskaya, E. P., Kirillova, I. V., 2021: Late Pleistocene chronology and environment of woolly rhinoceros (Coelodonta antiquitatis (Blumenbach, 1799)) in Beringia. Quaternary Science Reviews, 263, št. članka 106994. Rakovec, I., 1947: O izumrlih in še živečih nosorogih. Proteus, 9 (9/10): 238-246. Stuart, A. J., Lister, A. M., 2012: Extinction chronology of the woolly rhinoceros Coelodonta antiquitatis in the context of late Quaternary megafaunal extinctions in northern Eurasia. Quaternary Science Reviews, 51: 1-17. Škrlatni vesoljčki Mirko Kokole Vprašanje, ali obstaja življenje tudi drugod v vesolju, buri domišljijo tako nestrokovnjakov kot znanstvenikov že tisočletja. Če vprašate danes katerega koli znanstvenika, ali misli, da v vesolju obstaja še kje življenje, vam bo zelo verjetno odgovoril pritrdilno. To seveda izvira iz našega poznavanja, kako izjemno veliko je vesolje in da je verjetnost, da je nastalo življenje samo naši Zemlji, izjemno majhna. Še malo več kot pred enim stoletjem so se z vprašanjem nastanka življenja v vesolju ukvarjali predvsem filozofi in teologi, danes pa je astrobiologija dobro razvita interdisciplinarna znanstvena veda, s katero se ukvarja veliko astronomov, biologov ter drugih znanstvenikov. Do danes so astronomi odkrili več kot pet tisoč planetov zunaj našega Osončja, od teh jih je približno trideset takšnih, ki se na- hajajo v bivalnem območju, kar pomeni, da bi lahko na njih obstajala tekoča voda, ki je eden od ključnih pogojev za obstoj življe- nja. To pomeni, da imamo sedaj kar nekaj planetov, na katerih bi lahko iskali znake življenja. Tu pa postanejo stvari bolj zaple- tene, saj moramo preučiti, kaj pravzaprav so znaki življenja na planetu zunaj naše- ga Osončja. Ker do nobenega od teh pla- netov ne moremo poslati sonde, ki bi nam pokazala, kaj je tam, smo omejeni zgolj na opazovanje svetlobe zvezde, ki se odbija od planetovega površja. Že samo zaznavanje te svetlobe je izjemno zahtevno in bo verjetno bolj zanesljivo šele, ko bosta začela delovati ELT (Extremly Large Telescope, Ekstremno veliki teleskop), ki je trenutno v izgradnji, in bodoči vesoljski teleskop HWO (Habita- ble Worlds Observatory, Observatorij bivalnih svetov). Ko enkrat lahko zanesljivo zaznamo svetlo- bo, odbito s planetovega površja, se mora- mo vprašati, katere značilnosti te svetlobe kažejo obstoj življenja. S tem vprašanjem se astrobiologi ukvarjajo že kar nekaj časa. Trenutno se strinjajo, da je najbolj zanesljivi kazalec za obstoj življenja, ki ga lahko vidi- mo v spektru svetlobe, tako imenovani VRE (Vegetation red edge, Vegetacijski rdeči rob). Vegetacijski rdeči rob je izraziti preskok v absorpciji svetlobe med valovnimi dolžina- mi, manjšimi od 700 nanometrov, in valov- nimi dolžinami, večjimi od 700 nanometrov. Vegetacijski rdeči rob je posledica absorpcije svetlobe v molekulah klorofila, večina sve- tlobe z valovnimi dolžinami, manjšimi od 700 nanometrov, se absorbira, večina sve- tlobe z valovnimi dolžinami, večjimi od 700 nanometrov, pa odbija. Zakaj se je na Zemlji razvilo življenje s prav takimi mole- kulami klorofila, danes še ni povsem jasno, je pa zelo verjetno povezano z dejstvom, da naše Sonce izseva največ svetlobe ravno v tem spektralnem delu svetlobe. Zvezde, kot je naše Sonce, ki je videti oran- žne barve, pa v vesolju niso najbolj pogoste. Zato so znanstveniki začeli razmišljati, da bi bilo morda treba naše iskanje usmeri- ti v najbolj pogoste zvezde v vesolju, ki so manjše in bolj rdeče barve ter sevajo veči- no svetlobe v rdečem in infrardečem spek- tru. To pomeni, da je verjetno, da se je tam razvilo drugačno življenje kot na Zemlji. V iskanju tega življenja se je skupina astrobio- logov z Univerze Cornell v Združenih dr- žavah Amerike odločila poiskati in preučiti organizme na Zemlji, ki so bolj prilagojeni takšnim razmeram. Izbrali so si žveplene in nežveplene škrlatne bakterije in iz njih izlo- čili molekule bakterioklorofilov, ki so raz- lične od molekul klorofilov, ki jih najdemo v rastlinah in modrozelenih bakterijah. Ve- čina takih bakterioklorofilov je škrlatne in 238 ■ Proteus 86/5 • Januar 2024Naše nebo • Škrlatni vesoljčki Vklopite vedoželjnost, iskrilo se bo od znanosti 9. Teden Kemijskega inštituta V začetku junija se bo na Kemijskem inštitutu, eni od naših najstarejših znanstvenoraziskovalnih ustanov, še posebej iskrilo od znanosti. Med 3. in 7. junijem, ko bo potekal Teden Kemijskega inštituta, bodo na široko odprli vrata. V želji, da čim širšemu krogu javnosti predstavijo svoje delovanje in približajo znanost, pripravljajo zanimiva predavanja, pogovore, okrogle mize, poučne delavnice za otroke in vodene oglede laboratorijev. V ospredju vodik in raznolikost Teden Kemijskega inštituta bodo posvetili dvema vodilnima temama. Prva je razvoj na področju vodikovih tehnologij in priložnosti, ki jih pri tem išče Slovenija. Druga so raznolikosti v znanosti, ki je še kako pomembna za ustvarjanje spodbudnega in vključujočega akademskega okolja. Omenjeni temi bosta rdeči niti okroglih miz. Na znanstvenih predavanjih pa boste lahko prisluhnili lanski Preglovi nagrajenki dr. Emi Žagar, predavala bo o kemijski reciklaži polimernih odpadkov za proizvodnjo sekundarnih surovin. V sklopu predavanj Forum40 se bo predstavil dr. Matic Pavlin, gostili bodo tudi doc. dr. Roka Benčina, znanstvenega sodelavca in svetovalca za etiko in integriteto na ZRC SAZU. Navdihujoča predavanja, pogovori, osebne zgodbe Znanost boste lahko tudi vonjali in okušali, dišalo bo po sveže pečenem kruhu. Izvedeli boste, zakaj kruh tako omamno diši, ter se s prof. dr. Janezom Bogatajem sprehodili skozi dediščino kruha na Slovenskem. Spoznali boste lahko dve zanimivi osebni zgodbi. O neumornem prizadevanju za razvoj zdravila za otroke z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1, bo spregovorila dr. Špela Miroševič. Kako dobro idejo iz laboratorija udejanjiti v obliki uspešnega startupa, pa boste izvedeli v pogovoru z dr. Matijo Gatalom, ki je na čelu odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta ReCatalyst. Navdihujoč bo tudi pogovor na temo dediščinske znanosti. O tej razmeroma mladi interdisciplinarni vedi, ki je presek naravoslovnih znanosti, umetnosti, humanistike, družboslovnih ved, pa tudi ekonomije, računalništva in okoljskih ved ter prispeva k razumevanju, ohranjanju in menedžmentu dediščine, bo v podkastu v živo spregovoril prof. dr. Matija Strlič. Vse dni bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat, ko bodo javnosti na ogled nekateri laboratoriji z vrhunsko raziskovalno opremo. Še več podrobnosti o dogodkih 9. Tedna Kemijskega inštituta preverite na spletni strani www.ki.si. Vsi vedoželjni in radovedni ste vljudno vabljeni! Foto: arhiv Kemijskega inštituta. rjavkaste barve. Molekule bakterioklorofilov so nato z veliko ločljivostjo posneli skozi vi- sokoločljivi spektrometer in nato uporabili pridobljene spektre za izdelavo modelskih spektrov planetov. Te spektre bodo lahko astronomi uporabili za primerjavo s pravimi spektri, pridobljenimi z opazovanjem plane- tov. Skupina astrobiologov z Univerze Cor- nell je predvsem na podlagi števila rdečih zvezd v vesolju prepričana, da je veliko večja verjetnost, da bomo našli planet, na kate- rem obstajajo večinoma škrlatne bakterije oziroma življenje, ki je zasnovano na njiho- vih bakterioklorofilih. Za svoj projekt upo- rabljajo kar moto »škrlatna je nova zelena«. Kakšno življenje bomo res odkrili na pla- netih, je seveda nemogoče napovedati, je pa katalog, ki so ga pripravili, pomemben pri- spevek k odkrivanju življenja v vesolju. Nebo v maju. Datum: 15. 5. 2024. Čas: 21:00. Kraj: Ljubljana.