TRST, petek 13. septembra 1957 Leto XIII. . Št. 218 (8753) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini stRiD"ISTVO: UL- MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-88* IN 94-63* — FoŠtiU predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA št. 28 — Tel. višin ~ Poz Kaira v Damask. Pred odhodom iz Kaira je general Bi-zri izjavil agenciji za Srednji vzhod; »Nimamo tržišč, da bi jih branili proti tuji konkurenci in tudi nimamo kolonij, ki naj bi jih branili; imamo pa neodvisnost, ki jo moramo braniti. Ni mogoče misliti, da bi mi lahko napadli neko sosedno državo. Toda če bomo napadeni, se bomo na žive in mrtve borili profi sionistom in drugim. V zvezi z nedavnimi dogodki je general Bizri izjavil-»Nismo odgovorni za korak nazaj v odnosih med ZDA in Sirijo. Ne posvečamo nobene pozornosti nedavni zmernosti v stališču Dullesa, ki vodi proti nam živčno vojno Nismo sami. Sovjetska zveza ni zahtevala od Sirije, naj se odpove svoji neodvisnosti. Sirija in SZ sta dve državi, ki ju veže listina OZN, Sirija ni nikakor pripravlje-i na odreči se svoji neodvisnosti in suverenosti, da bi napravila nekaj, kar bi bilo všeč enemu od obeh blokov«, V Bagdadu pa je poslanik Saudove Arabije izjavil, da bo Saudova Arabija v primeru napada na Sirijo dala na razpolago tej državi ali vsaki drugi državi, ki bi bila žrtev napada, vse svoje vire bodisi na podlagi pogodbe o medsebojni varnosti Arabske lige ali pa na podlagi pogodbe o medsebojni obrambi, ki je bila sklenjena med Saudo-vo Arabijo, Sirijo in Egiptom. Clan sirskega parlamenta sovražnosti sosednih držav Antaki, ki je prišel v London na medparlamentarno konferenco, pa je izjavil, da nedavno pošiljanje orožja arabskim državam na podlagi Eisenho-tverjeve doktrine ne ogroža sirske neodvisnosti, in je dodal, da prihaja edina grožnja proti neodvisnosti Sirije iz Izraela. Pripomnil je; ((Jordanija ni grožnja za nas. Ce smo mi kupili orožje od Rusije, je to bilo zaradi tega, ker ga nismo mogli dobiti drugje. Moramo se braniti proti skup. nemu sovražniku vseh Arabcev; Izraelu«. Agencija za Srednji vzhod pa poroča na podlagi poročila libanonske policije, da je danes prišlo ob sirsko-liba-nonski meji do spopada med libanonskimi orožniki in nekaterimi oboroženimi Sirci. Pri spopadu je bilo ubitih 9 Sircev in 3 libanonski o-rožniki. Ista agencija poroča tudi, da so izraelske čete včeraj zasedle arabsko vas Tavafik ob sirski meji. Medtem pa poročajo iz Wa-shingtona, da se je izraelski poslanik Eban danes dolgo razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. Po razgovoru je Eban izjavil, da je zahteval od Dullesa «ze!o jasna pojasnila, da se bodo ZDA in druge miroljubne države odločno uprle napadom proti celovitosti in neodvisnosti držav Srednjega vzhoda, vštevši Izraela«. Izjavil je tudi, da je bila glavna težnja njegovega razgovora »ogrožanje varnosti Srednjega vzhoda, ki izhaja iz proti Izraelu« in da se je ta «nevarnost povečala zaradi povečane oborožitve Sirije in E-gipta«. Eban je izjavil, da se je o ameriških pobudah v primeru napada govorilo v skladu z določbami Eisenhowerjeve doktrine in v skladu z izjavami ameriškega predsednika od 9. aprila 195ti, da bodo ZDA »spoštovale svoje obveznosti v o-kviru ustavnih sredstev in se uprle vsakemu napadu na tem področju«. Francozi. To je le eleganten način francoskega izražanja, kajti v resnici gre za množično internacijo. Včeraj je imel neki oddelek francoske pehote na področju Masqueray precejšnje izgube, in sicer 9 mrtvih in U ranjenih. Danes pa so številne letalske eskadrile za re- bre sadove v odnosih z inozemstvom, ker so zaustavili odtekanje deviz in zboljšali francosko trgovinsko bilanco v notranjosti pa niso mogli roditi zaželenih rezultatov. Blokiranje cen je povzročilo hudo nasprotovanje prizadetih kategorij, zlasti pa kmetov, bodisi ker so se odločili zanj prekasno, bodisi ker ga niso izvedli z zadostno strogostjo Ko so nekatere skupine zahtevale, naj vlada napravi zanje izjemo, jim ni mogla ugoditi, ker bi šli drugače po vodi vsi njeni gospodarski načrti. preselijo bombardirale in ob- j žanje Naostrilo; *gIfn™ni VPpm stieljec ale to področje. slanci in poujadisti so zato Francozi tudi po svoje po- ! začeli takoj pritiskati na vla-ročajo o zadnjih incidentih j do, kar jo je prisililo, da je na alžirsko-tunizijski meji in i zahtevala sklicanje poslanske trdijo, da so razne skupine j zbornice in s tem nekako pre-»upornikov«, ki so vdrle iz j hitela svoje nasprotnike, Ce Tunizije, napadle francoske j bi namreč sklicali parlament obmejne postojanke ter se na- i za razpravljanje o kmetij-to vrnile čez mejo. Iškem vprašanju' za 17. sep- Včeraj so v Farizu zapleni- i tembra, za razpravljanje o al-li uradno glasilo francoske j žirskem pa 24. septembra, bi KP »France Nouvelle«, Ker ■ je objavilo dve strani o polo žaju v Alžiru pod naslovom: »Inkvizicija ne bo ustavila ljudstva«. Sklep francoske vlade, da bo zahtevala predčasho sklicanje poslanske zbornice, tolmačijo nekateri francoski listi kot njeno polovično zmago. S tem bo namreč nekoliko odložila razpravljanje o a-grarnih vprašanjih, toda izogniti se mu ne bo mogla. Fi. nančni minister Gaillard sicer trdno vztraja pri blokiranju cene žita, toda zdi se, da je pripravljen popustiti pri ceni mleka, politični položaj pa je vsekakor zmeden in vlada je s svojim sklepom prisilila stranke, da položaj ponovnp proučijo. Ce hočemo razumeti posledice vladnega sklepa, moramo upoštevati dva činitelja, ki določata francosko politično življenje: po eni strani kočljiv gospodarski položaj in socialna gibanja, po drugi strani pa bližnja debata v OZN, ki sili k sklepom za rešitev alžirskega spora. Na gospodarskem področju so se stvari poslabšale, ko je minister Gaillard odredil pretekli mesec delno razvrednotenje franka in blokiranje cen v notranjosti, zato da bi izboljšal francosko gospodarstvo. Ti ukrepi so rodili do- r j vlada padla ravno pred zase-danjem OZN. Tako se je te- .......... Velike po v okolici Veliko število človeških žrtev in ogromna škoda ANKARA, 12 — Včeraj je nenadoma prišlo v Ankari do hudih poplav zaradi velikega deževja. Uradno so sporočili, da je zaradi poplav zgubilo življenje 86 oseb. Nad 300 ranjenih so pripeljali v bolnišnico. Toda podatki niso še dokončni. Poplavljena je vsa okolica Ankare. Povsod se vidijo podrta drevesa, porušene hiše in prevrnjeni avtomobili. Zaradi močnega deževja je majhen potok Hadib narastel v močan hudournik, ki je nenadoma poplavil obsežno področje ter povzročil ogromno škodo. Kmetje v bližnjih vaseh se pogrezajo do kolen v blato, ko skušajo rešiti še tisto, kar jim uspe najti med ruševinami svojih hiš. Večina žrtev te katastrofe, kakršne ne pomnijo na tem področju, so revni kmetje, ki jim je sila vode u-ničila vse njihovo imetje. Tisti, ki so se rešili, so se naselili na bližnjih gričih, kamor so nakopičili vse, kar so mogli rešiti, povsod so na delu oddelki vojaštva. Na stotine vojakov brani radovednežem pristop na uničena področja, med' tem ko skušajo inženirske čete s pomočjo buldožerjev odstraniti ruševine. Rdeči polmesec je postavil večje število šotorov za ponesrečence, mu trenutno izognila. Vprašanje je, ali bo vladi njen manever z Alžirom uspel. Na vsak način so še daleč od soglasja glede »okvirnega zakona« za Aižir, malo upanja pa je tudi. da bi sindikati sprejeli «mezdno premirje«, varno Litostroj zbralo nad deset tisoč Ljubljančanov in delavcev tovarne, ki so poljsko delegacijo, potem ko si je ogledala tovarno, prisrčno in navdušeno pozdravljali. Zbranim sta govorila Miha Marinko in Vladislav Gomulka, Gomulka je posebno poudaril važnost kolektivne varnosti za mir v Evropi in potrebo solidarnega nastopa vseh miroljubnih sil v svetu. Ponovno je omenil nevarnost obnavljanja nemškega militarizma in nato govoril zbranim o naporih poljskega ljudstva pri izgradnji socializma. V zvezi s tem je Gomulka poudaril veliko važnost jugoslovanskih izkušenj pri gradnji socializma in je ugotovil, da je brez udeležbe najširših slojev ljudstva pri upravljanju v državi in gospodarstvu nemogoč nadaljnji hiter napredek, V začetku svojega govora je Gomulka izrekel zadovoljstvo, da se je srečal z delovnim kolektivom Litostroja, ki je eno vodilnih podjetij Jugoslavije in primer, kako se v socializmu premagujejo države pri gradnji socialistične industrije. »Tu v vašem podjetju, na tem zborovanju, čutimo plamteče srce delavskega razreda vaše države, ki je poleg pa-triotičnega ponosa nad pridobitvami nove Jugoslavije navdahnjena z občutkom proletarskega internacionalizma in nezlomljive solidarnosti s silami socializma v svetu. »Poljski delavski razred, je pripomnil Gomulka. je navdahnjeni z istim duhom. Poljsko ljudstvo želi razvijati in krepiti prijateljske odnuse in sodelovanje z bratskimi narodi Jugoslavije.« Omenil je nato tradicionalno prijateljstvo poljskega in jugoslovanskega ljudstva. »V dobi, ko so bili prekinjeni prijateljski odnosi med obema državama na škodo vsega delavskega gibanja, je poudaril Gomulka, sta vaš delavski razred in vaše ljudstvo pokazala veliko odločnost duha. Ta doba pa spada sedaj v preteklost. Mednarodno delavsko gibanje je stopilo v proces obnove, ki je posebno prišel do izraza po dvajsetem kongresu KP SZ, ki je odprl perspektive za nove zmage v razvoju socializma.« Velik del svojega govora je Gomulka posvetil naporom poljskega ljudstva v obnovi države po vojni in socialistični izgradnji. »Po 8. oktobru je poudaril Gomulka. je Poljska stopila v novo dobo razvoja. V skladu z voljo poljskega delavskega razreda in s podporo ogromne večine ljudstva, upoštevajoč gospodarske in zgodovinske pogoje poljske tradicije gremo v so-cializem p0 naši, poljski, poti. Na tej poti nam pomagajo tudi vaše izkušnje. Danes bolj kot kdaj prej vidimo, da je brez tesne povezanosti partije in ljudske oblasti z množica- ............i...,.......,.,.,,,,,..... V Arkansasu novi napadi belcev na črnske dijake Črnci ne bodo pri volitvah več podprli guvernerja, ki je pri prejšnjih volitvah prikrival svoj rasizem WASHINGTON, 12 — Sele sedaj se je zvedelo, da so v malem mestu Ozark v severnem A,rkansasu nastali pretekli teden ob začetku šolskega leta incidenti. Policija je svetovala trem črnskim dijakom, ki so vpisani v licej, naj ostanejo doma, medtem ko so dva dni obiskovali pouk. Belci so dijake pretepli in nekdo je skušal povoziti s svojim avtom dva dijaka, ko sta se vračala domov. Doslej so te incidente prikrivali. V Little Rocku pa sta se dva dijaka, ki so jima prepovedali obiskovati šolo za belce, vpisala na šolo za črnce. Zdi se, da bodo tudi o-stali črnski dijaki sledili njunemu zgledu vsaj za prvi semester, ker nič ne kaže, da bodo uveljavili sklep o plemenski integraciji. To najbolje kaže, kako hud pritisk se izvaja na črnce. Kakor smo že včeraj pisali, je Eisenhower sprejel predlog guvernerja Faubusa za skupni sestanek. Eisenhotver je določil sestanek za jutri popoldne ali soboto zjutraj. Doslej pa ni Faubus še sporočil, kdaj se namerava sestati s predsednikom. Kasneje so sporočili, da sta se predsednik Eisenhotver :n guverner Faubus domenila, da se sestaneta v soboto zjutraj v Newportu. Sestanka se bosta udeležila tudi minister za sodstvo Brownell in glavni Eisenhowerjev svetovalec A-dams Sherman. V Little Rocku so v guvernerjevih krogih izjavili, da gre Faubus v New- port zato, da se bo razgovar-j«i, ne pa zato, da bi kapituliral Zvezni sodnik v Nash-villeu je izdal odredbo, s katero prepoveduje vse poskuse preprečevanja plemenske integracije v šolah. V Nashvillu je policija že večkrat aretirala in izpustila rasističnega agitatorja Johna kasperja, ki hujska k nemirom m ki je znan po svojih fašističnih težnjah. Sodišče v Knoxvillu ga je obsodilo zaradi povzročenih nemirov na 250 dolarjev globe in če jih ne bo plačal, bo moral sedeti 133 dni. Bo vseh Združenih državah se nadaljuje polemika o plemenski integraciji med belci in črnci. Predsednik Eisenho-wer priporoča potrpljenje, kar so, kot smo že videli, nekateri ameriški listi obsodili. Vsekakor izražajo v krogih kongresa in v vodstvu obeh strank zaskrbljenost žaradi ravnanja guvernerja Faubusa, ki podžiga rasistično mržnjo. Črnski tednik »Arkansas State press« pa piše; »Črnci so zgrešili, ko so izvolili leta 1955 Faubusa za guvernerja. Toda to je nauk, ki bo služil črncem, da bodo v prihodnosti bolj pazili, komu bodo oddajali svoje glasove.« Drugi krajevni listi pa dajejo prav Faubusu in trdijo, da sklepi vrhovnega sodišča niso veljavni, češ da so v nasprotju z ustavo države Arkansas. «News and Courier« iz arlestona pa piše, da prihajajo do izraza stara nasprotja med Severom in Jugom, čeprav je minilo že 92 let od državljanske vojn*. ml, brez povečanja njihove udeležbe pri upravljanju v državi in gospodarstvu nemogoč nadaljnji, hiter napredek. V tem smslu razširjamo pooblastila ljudskih odborov, v tovarnah pa so zrastli delavski sveti. Na vasi je partija določila nove smernice svoje politike.# «Uspehi naše socialistične izgradnje, je dalje poudaril Gomulka, so tesno povezani z vprašanjem miru in varnosti Evropi. Zato v našem vsakdanjem delu povezujemo besedo socializem z besedo mir, kajti socializem je dejansko mir. Socializem pomeni mirno in varno življenje naših družin. In če socializem ne bi pomenil nič drugega, temveč samo likvidacijo vojne nevai^ nosti, bi veljalo samo za ta cilj odločno boriti se. Za zagotovitev miru pa je potrebna solidarnost vseh miroljubnih sil v svetu, kajti edino ta solidarnost lahko prepreči načrte napadalnih krogov.« Gomulka je ponovno omenil nevarnost obnove nemškega militarizma in je ugotovil, da bi uresničenje kolektivne varnosti v Evropi pripomogla k likvidaciji blokov, umiku tujih čet in normalizacije odnosov v Evropi, kar bi najbolj pozitivno vplivalo na svetovni mir. «Z zadovoljstvom ugotavljam, je dodal Gomulka, da cilji naše politike na mednarodnem področju v tem pogledu soglašajo. Poljska in Jugoslavija ne bosta popustili v svojih stremljenjih, da se zagotovi mir in miren razvoj človeštva. Prepričani smo, da bo vedno tesnejše sodelovanje med našima partijama in državama važen činitelj za krepitev socialističnih sil na vsem svetu in nov prispevek k stvari ohranitve miru,« je zaključil Gomulka poudarjajoč, da je to cilj obiska poljske delegacije in razgovorov z jugoslovanskimi voditelji. B. B. Čuenlajev razgovor z Viikmanovimn PARIZ, 12. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozar Vukmanovič je prispel danes s svojim spremstvom v Peking. Po prihodu v Peking je delegacija obiskala predsednika vlade Cuenlaja, ki ji je nocoj priredil sprejem. Na sprejemu sta Vukmanovič in Cuenlaj izmenjala zdravici, v kateri sta poudarila uspešen razvoj medsebojnih odnosov in pripravljenost obeh vlad za nadaljnjo krepitev sodelovanja. Vukmanovič je posebno poudaril škodljivost umetnih in drugih ovir v razvoju gospodarskih in političnih odnosov med posameznimi državami, zlasti pa škodljivost nepriznavanja zakonitih pravic Kitajske. Makarios v New Yorku NEW VORK, 12. ~ Nadškof Makarios je prišel danes v New York z ladjo «Queen Frederika« z namenom, da sodeluje z grško vlado in obrazloži ameriškemu ljudstvu ciprsko zadevo. V razgovoru z novinarji na ladji je nadškof izjavil, da ne misli zahtevati fondov za podpiranje giba-nja za neodvisnost Cipra in da želi dobiti samo moralno podporo ZDA. Ko so ga vprašali; če se misli sestmi z Eisenhowerjem ali z Dullesom, je Makarios odgovoril: »Nimam določenih načrtov, da grem v Washing-ton ali pa da zahtevam sestanek.« Italijanska trgovina z inozemstvom RIM, 12 — V prvih sedmih mesecih letos je znašala vrednost italijanskega uvoza 1330,5 milijarde lir, vrednost izvoza pa 905,1 milijarde lir. V primerjavi z isto dobo leta 1956 se je uvoz zvišal za 14,9 odst., izvoz pa za 21,4 odst. Primanjkljaj trgovinske bilan-ce je v tej dobi znašal 425,4 milijarde lir, to je 3,2 odstotka več kakor v prvih sedmih mesecih 1956. leta. Bojne ladje iz SZ v Splitu SPLIT, 12. — Danes je v splitsko pristanišče priplul odred sovjetske baltiške mornarice. križarka «2danov» in rušilec »Svobodni«, pod poveljstvom namestnika poveljnika baltiškega brodovja viceaSmi-rala Kotova, ki je takoj po prihodu obiskal poveljnika jugoslovanske mornarice admirala Jerkoviča. Enote sovjetske mornarice bodo ostale v Splitu do 21. septembra. Vicead-miral Kotov bo prispel jutri z letalom v Beograd. kjer ga bo sprejel generalni polkovnik Ivan Goš-njak. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,1, najnižja 19,5, zračni tlak 1003,8, vlaga 80 odst., 0,2 mm padavin, morje rak,o razgibano, temperatura morja 22,5. Vreme danes: Pretežno oblačno z delnimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13. septembra Virgilij, Večedrag Sence vzide ob 5.40 in zatone ob 18.21. Dolžina dneva 12.41. Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 9.49. Jutri, SOBOTA, 14, septembra Ciprijan, Zremil Seja skupine občinskih svetovalcev KO Dvajset1 svetovalcev KD bo predložilo ostavko Tudi vodstvo PRI je pozvalo svoja predstavnika, naj podata ostavko - Neizbežen razpust občinskega sveta in imenovanje komisarja Demokristjanski svetovalci ] nih svetovalcev. In prav na tržaškega občinskega sveta so | ta rnorebilm položaj računajo na včerajšnjem sestanku skle- ' " nili, da bodo na prihodnji seji občinskega sveta podali ostavko. S tem so svetovalci KD izpolnili sklep svojega pokrajinskega vodstva, ki se je na zadnji seji izjavilo za razpustitev občinskega sveta, ješ da v sedanjem političnem sestavu občinskega sveta ni več mogoče sestaviti odbora, ki bi užival podporo večine svetovalcev. S tem dejanjem bodo demokristjan; povzročili gotov razpust občinskega sveta in imenovanje prefekturnega komisarja na občini. To pomeni, da bodo tržaški volivci poklicani, da najkasneje v šestih mesecih po imenovanju prefekturnega komisarja izvolijo nov občinski svet, oziroma da bodo morale biti razpisane nove občinske volitve. Poleg demokristjanov je tudi vodstvo republikanske stranke pozvalo svoja dva svetovalca, naj na prihodnji seji občinskega sveta podata o-stavko. Tudi PRI je ugotovil, da je za sedaj najbolje, da se nevzdržni položaj na občini reši z novimi volitvami. Druge stranke pa za sedaj še niso formalno pozvale svojih svetovalcev, naj podajo ostavko. Kljub temu pa se ve, da je tržaška federacija PSDI že izjavila, da je v sedanjem položaju najbolje razpustiti občinski svet in prepustiti volivcem dokončno odločitev na novih volitvah. Za sedaj je torej že gotovo, da bodo na prvi sej, občinskega sveta podali ostavko demokristjanski in republikanski svetovalci, t. j. 22 od 00 svetovalcev (20 KD in 2 PRI). Toda njihova ostavka ne more ge povzročiti razpusta občinskega sveta, ker je za razpust potrebno, da poda ostavko najmanj polovica svetova-cev, oziroma najmanj 30 od 60 izvoljenih svetovalcev. Sicer pa bo zelo težko, da se bo občinski svet obdržal pri življenju z ostalimi svetovalci. Znano je, da je MSI sklenil ravnati se po položaju, ki bo nastal na prihodnji seji občinskega sveta. Znalo bi se zgoditi, da bi kaka druga stranka predlagala sestavo občinskega odbora brez demokristjanov in republikancev. V tem pr.meru bi oil lahko izvoljen odbor z večino komunističnih svetovalcev. To je ieoretično možno. Toda če bi prišlo do tega položaja, bi zadostovalo, da poda ostavko «e 9 misinov, pa se mora občinski svet razpustiti, ker bi število svetovalcev, ki so odstopili, preseglo polovico izvolje- fašisti, da bi se lahko v prihodnji voliini kampanji ponašali. da so. oni preprečili izvolitev kon.unističnega ali kakega drugega levičarskega županu ,a levičarski odbor. Dejansko pa je sedaj že gotovo, 'da oo občinski' svet riz-puščen in da bodo morale biti razpisane nove volitve; Kot torej vidimo, se je delovanje sedanjega občinskega sveta, ki je bil .izvoljen na lanskih majskih volitvah in ki je do sedaj taikorekoč živel iz dneva v dan, zaključilo, ne da bi v enem letu svojega življenja rešil najosnovnejša občinska vprašanja. Nili letošn, proračun ni bil sprejet, ker ga je večina svetovalcev zavrnila. Za to neuspešno delovanje občinskega sveta nosijo na i-večjo odgovornost demokristjani, ki so od prvega dne po lanskih volitvah zavračali sodelovanje z demokratičnimi in naprednimi silami. Takoj po prvem poizkusu s trostrankar-skini odborom (KD. PSDI in PK1), ki je objavil dokaj spre jemljiv občinski program, demokristjani niso spoštoval, sprejetih obveznosti in je bi! zato trostrankarski odbor prisiljen podati ostavko. Preteklega aprila pa je KD poskusila s svojim enobarvnim odborom s podporo fašistov in monarhistov. Toda tudi ta sramotna rešitev za demokratični Trst ni mogla dolgo trajati, ker je med samimi demoikrisf-jani nastal upor proti zavezništvu s fašisti. Vse nadaljnjo predioge levičarskih strank za sestavo levo usmerjenega odbora pa je KD zavrnila in s tem povzročila sedanji položaj, ki se bo Končal z razpustitvijo občinskega sveta in z imenovanjem prefekturnega komisarja na občini. Zato vso krivdo za dosedanje neuspešno delovanje občinske uprave in zn imenovanje komisarja nosi KD. -----«»---- Zakonski osmi!ek za ureditev sodnih stanovanjskih izgonov Pokrajinske vodstvo PSDI sporoča, da je včeraj poslalo racionalnemu tajništvu stranke in socialdemokratskim parlamentarcem zakonski osnutek, ki naj bi uredil vprašanje prisilnih sodnih izgonov v našem mestu. V izjavi je nadalje rečeno, da so tržašk* socialdemokrati vedno z zanimanjem spremljali to vprašanje in podprli iniciative družin, ki so bile izgnane iz stanovanj, ter izražajo upanje, da bo socialdemokratskim po. slartcem in senatorjem uspelo čim prej doseči odobritev o-menjenega zakonskega osnutka. * * * Najemniki in podnajemniki stanovanj v Ul. Coroneo 5—7 bodo nocoj ob 20.30 priredili tiskovno konferenco na sedežu Združenja stanovanjskih upravičencev na Korzu Garibaldi štev. 4. — «» — - Sprejem na Dunaju Sinoči je tržaška delegacija. ki je uradno obiskala dunajski mednarodni velesejem, sodelovala na srprejemu, kate-tega je priredil italijanski veleposlanik na Dunaju in katerega se ie udeležil med drugimi osebnostmi tudi avstrijski minister za zunanje zadeve Rigl. Prof. Gregoretti odlikovan Predsednik republike je odlikoval predsedniku tržaške pokrajine prof. Gregoret tija za komturja za zasluge italijanske republike tCvmmen-dutore ul Merito della Repub-blicu Italijana), za njegove zasluge v javnem življenju in na vzgojnem področju. Prof, Gregoretti je diplomiral v italijanski iu nemški literaturi in že od svojih mladih let poučuje ter je sedaj stalni profesor na realni gimnaziji »G. Oberdunn. Kot dolgoletni vodilni član demokrist-junske stranke je bil že na prvih občinskih volitvah po vojni izvoljen za občinskega svetovalca in je bil devet let vodja demokristjanske skupine v tržaškem občinskem svetu. Na zadnjih upravnih volitvah pa je bil izvoljen za pokrajinskega svetomtlca KD in je nato postul predsednik tržaške pokrajine, Poleg tega je prof. Gregoretti tudi predsednik pokrajinskega protituberkuloz. nega konzorcija, predsednik protituberkulozne ustanove Petitti di Roreto in Saul D. Midiano ter član mnogih drugih krajevnih in vsedržavnih ustanov ter združenj. Čestitkam, ki so mu jih izrekli pokrajinski svetovalci na sinočnji seji se pridružuje 1 tudi naš list. S sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta IACP je za zidanje 508 stanovanj zaprosil 1.345 milijonov kredita Zu\od za ljudske hiše je dobil naročilo, naj pripravi načrte za zi-dunje hiš v naselju S. Sergio v skupni vrednosti 1.8 milijarde lir Na snččnji izredni seji po-T vprašanja, ki zanima na tiso- krajinskega sveta so razpravljali samo o navadnih upravnih vprašanjih. Ob začetku seje je p-čdsednik prof. Gregoretti sporočil svetovalcem, da je pretekli torek sprejel na sedežu pokrajine delegacijo francoskih bojevnikov, nakar je odbornik za javna dela predložil v potrditev sklep o razširitvi jn adaptaciji prostorov državnega zavoda za umetnost, kjer bodo namestili kovinski laboratorij. Nato je predsednik odgovoril na vprašanje, ki mu ga je postavila na pretekli seji de-mokristjanska svetovalka Eu-lambio o delovanju zavoda za ljudske hiše (IACP). Svetovalka je v svojem vprašanju izrazila zaskrbljenost zaradi vedno manjših nakazil omenjenemu zavodu za zidanje ljudskih stanovanj in je zato zaprosila predsednika, naj se zanima glede tega važnega če družin brez stanovanja. Prof. Gregoretti je dejal, da mu je vodstvo IACP sporočilo sledeče stanje zidanja ljudskih stanovanj in načrtov za najbttžnjo prihodnost: z nakazili področnega proračuna za finančno leto 1954-1965 je zavod dobil 1 milijardo 600 milijonov lir za zidanje 516 stanovanj, 195!jr56 500 milijonov za 182 stanovanj, 1957-57 450 milijonov za 194 stanovanj. Zavod predvideva, da bo z ostanki gornjih nakazil lahko sezidal še nadaljnjih 35 stanovanj. Ministrstvo za javna dela je za finančno leto 195q-1956 nakazalo 350 milijonov lir za 139 stanovanj, nadalje je zavod dobil še 100 milijonov za 34 novih stanovanj, za 1957.-1958. leto pa so zaprosili 1345 milijonov lir za 508 stanovanj. Poleg tega pa je Zavod za ljudske hiše dobil na- Kljub dežju so se včeraj popoldne ob napovedani uii zbrali na trgu pred sodno palačo na protestnem zborovanju delavci iz obratov CR-DA in Tržaškega arzenala, kjer so ponovno izrazili svoje nezadovoljstvo spričo zavlačevanj pri pogajanjih na Uradu za delo in odločno voljo, da dokončajo borbo za zaščito svojih pravic. Ze ob 15.30 so zapustili delo v o-bratih CRDA in Tržaškem arzenalu, nato pa cd.šli na enotno zborovanje. Zbranim delavcem je najprej govoril taj-j nik Pokrajinske zveze kovinarjev FIOM.,i9£pf>. Sema. V začetku svojega govora je predvsem pozdravil delavce •ladjedelnice Sv. Justa, ki so aktivno sodelovali v borbi skupno s svojimi delovnimi tovariši v omenjenih podjetjih in so dosegli prvi uspeh v svojem podjetju glede odškodnine za zdravju škodljiva dela itd. Nato je govornik e-nergično protestiral, ker kvestura ni dovolila zborovanja iiiiiMiiiiiiiiiimimimitiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiu ročilo, naj pripravi načrte za Sklep protestnega sindikalnega zborovanja pred sodno palačo Tržaški kovinarji če delodajalci ne bodo borbo še zaostrili pristanejo na pogajanja Solidarnostno pismo tržiških sindikatov: Stavke utegnejo zajeti tudi triiške ladjedelnice, tako da bi stavkalo okrog 15.000 kovinarjev Številni ribiški min is trn za delo Minister L. Gui prisostvoval zasedanju mednarodnega zdravstvenega simposiuma (lliishul ji: tudi zavetišči: za onemogle, novi: stanovanjske hiši: li\lAII. ter ntvnril niivo palačo isto ustanovo Minister za delo in socialno skrbstvo Luigi Gui je včeraj dopoldne ob 10. uri obiskal simposium za zdravstvo in socialno higieno v spremstvu vladnega generalnega komisarja Palamare, podprefekta Santinija ter drugih osebnosti. V ((Palači narodov« pa so visokega gosta čakali predstavniki tržaških oblasti: predsednik pokrajine prof. Gregoretti, kvestor dr. De Nozza, poveljnik karabinjerjev polk. Lore-telli, pokrajinski zdravnik dr. Nuzzoiilio, deženi nadzornik INPS dr. Faluggi jn druge o-sebnosti. Minister je na zasedanju prisostvoval referatu prof. Lotti-ja, nacionalnega tajnika Italijanske zveze za borbo z novotvorbami, ki je razpravljal o diagnozi tumorjev na osnovi krvne preiskave in drugih la- boratorijskih preizkušenj. Podrobno je govornik razpravljal o kirurški terapiji te hm de bolezni ter podčrtal veiik napredek, naprav^ n s pomočjo modernih načinov anestezije in antibiotikov. Svoj govor je zaključil z orisom radioterapije Nato ata govorila prof. Man- di in prof. Pecorari, nakar je minister pozdravil vse navzoče in zlasti tuje goste, ki go se zbrali v Trstu, da s pomočjo znanosti izboljšajo zdravstvene pogoje modernega sveta. Dopoldne si je miViister o-gledal zavetišče za onemogle, katerega gradi ONP1 na Lovcu. Ministra in ostale goste je spremljal predsednik ONPl poslanec Cuzzanitti in tajnik Delavske zbornice Bazzaro. Zavetišče je .namenjeno Minister Gui * spremstvom na obisku v zavetišču za onemogle, ki ga zidajo na Lovcu predvsem upokojencem INPS. Gre za upokojence, ki nimajo lastnih sredstev, odnosno družinskih članov, ki bi jih lahko preživljali. Razumljivo je, da pokojnine niso zadostne, da bi lahko z njimi pokrili vse stroške za vzdrževanje v tem zavodu, ter bodo načeloma upokojenci prispevali 50 odst. pokojnine in bodo torej na mesec plačali prispevek, ki bo le v redkih primerih presegal 3000 lir. Tržaški zavod je že 12. po vrsti in bo v primerjavi z drugimi najmoderneje u-rejen. Pomembno novost bodo predstavljale tudi sobe, v katere bodo sprejeli zakonce. Popoldne sj je minister ogledal nove stanovanjske hiše, katere je zgradila ustanova INA1L, in občinsko delegacijo pri Sv. Soboti. Okrog 18. ure pa je minister svečano otvoril novo palačo 1NA1L v Ul. Teatre Romano. Pri otvoritvi so bili prisotni predstavniki tržaških oblasti, političnega in gospodarskega življenja. Med krajšo svečanostjo je spregovoril predsednik 1NA1L poslanec Morelti. ki je dejal, da je ta ustanova v Trstu zgradila pri Sv. Soboti 526 stanovanj na 10.420 kv. metrih prostora, za kar so porabili 1.917 milijonov lir. Nova palača 1NA1L pa je zgrajena na 1750 kv. metrih prostora in je veljala 710 milijonov lir ter so za njo porabili 120.000 delovnih dni. Minister je v svojem govoru omenil obsežno delo tega inštituta ter dejal, da je treba ločiti med državo in poldržav-nimi ustanovami, ki imajo svoje avtonomne upravne odbore. Glede vladnih naporov v Trstu, je zaključil, da ne smejo imeti samo manifestativnega značaja, marveč se morajo pretvoriti v k°nkretna dela. Nova palača 1NA1L je izredno udobno — lahko rečemo luksuzno urejena ter so v njej nameščeni vsi uradi te ustanove in v pritličju tudi ordinacije za specialiste, tako da zavarovancem ni več treba hoditi po raznih drugih u-stanovah. Pisarne so opremljene z najmodernejšim pisarniškim priborom .ter povezane med seboj s pnevmatično pošto. /večer je minister še obiskal sedež tržaške KI) in se razgovarjal s predstavniki e* zulov, nato je zapustil Trst in se odpeljal v Rim. na trgu. za katerega sta zaprosili sindikalni organizaciji. Značilno je, je poudaril prof. Sema, da so nas poslali na ta trg med sodno palačo in Uradom za delo. Nato je poudaril, da bi se lahko izognili stavkam kovinarskih delavcev, v korist prizadetih, njihovih družin in mestnega gospodarstva, če industrijci ne bi bili tako ozkosrčni in trmasti. Spričo takega nerazumevanja delodajalcev so bili delavci prisiljeni na stavko, da bi zaščitili svoje pravice. V soboto bo ponovno sestanek na Uradu za delo: to bo pa zadnji sestanek. Ce na tem sestanku] ne bodo delodajalci pristali na' konkretna pogajanja in ne bodo pokazali svoje dobre volje, se bo borba zaostrila, kajti niti delavci niti sindikalni predstavniki se ne bodo zadovoljili z drobtinicami, ki bi padle z bogato obložene mize mastnih zaslužkov teh podjetij. Sindikalni zastopniki pa so se tudi obvezali pred svojimi člani, da ne bodo nikakor pristali na nadaljnja zavlačevanja pogajanj, prof. Sema je nadalje podčrtal, da so zahteve delavcev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu popolnoma upravičene in sprejemljive, medtem ko je neutemeljeno o-j pravičilo delodajalcev glede težkih gospodarskih razmer o-menjenih podjetij. Ladjedelni-I ca Sv. Marka ima n. pr. zagotovljena naročila do leta ,.(61; Tržaški arzenal pa dela s 122 odstotki svoje zmogljivosti. italijanski kovinarski delavci so najslabše plačani na celem svetu, razen na Japonskem, poleg tega pa tržaški kovinarji v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu dobivajo mesečno od 6 do 12 tisoč lir manj kot njihovi delovni tovariši v enakih podjetjih v Genovi. Vrhu vsega tega pa se je zadnja leta znatno zvišala v tržaških podjetjih produkcija, kakor tudi produktivnost dela. V ladjedelnici Sv. Marka se je n. pr. v zadnjih mesecih znižalo število delovnih dni pri gradnji 31.000-lonske iadje od 13 dni na 7 za vsako tono. Produktivnost dela se je torej v tem primeru podvojila, medtem ko delavci niso za to dobili niti ene lire več. Da sploh ne govorimo o mesečnih prejemkih (35 do 40 tisoč lir), ki nikakor ne zadostujejo za povprečno delavsko družino v sedanjih razmerah in porastu cen. Značilno in zelo zgovorno je tudi poročilo skupine strokovnjakov obratov CRDA, ki so obiskali ladjedelnice v severnih državah in ugotovil, da je tam rentabilnost delavcev odlična tudi zaradi poštene organizacije v podjetjih, ki ne dovoljuje, da bi delavcem zniževali prejemke akordnega dela. Tudi v Trstu bi bilo glede lega bolje in bi imeli korist od tega delavci kakor tudi podjetje, če bi upoštevali in izvajali to načelu, kakor tržaški kovinarji tudi zahtevajo. Nato je govornik poudaril, da je nujno potrebno ločiti podjetja, ki spadajo v okvir 1R1 od Confindustrie, ker in-dustrijalci izrabljajo prav ta podjetja v svoji borbi proti delavskemu razredu; škoda pa, ki jo la podjetja trpijo vsled tega, pade na ramena italijanskih davkoplačevalcev. Tudi vladni generalni komisar, je dejal govornik, se je v tej zadevi postavil na stran industrialcev, ko je stavil kot pogoj za razgovore prenehanje stavke, medtem ko ni zahteval nobenega jamstva in zagotovil od delodajalcev. Delavci so bili prisiljeni na stavko zaradi trmoglavosti delodajalcev in ne bodo odnehali, pač pa bodo svojo borbo še bolj zaostrili, če zadeva ne bo u-godno rešena, tembolj ker je vse prebivalstvo solidarno z njimi. Nato je govoril tajnik strokovne zveze kovinarjev stare Delavske zbornice, ki je poudaril, da je borba zelo ostra in da se ta zadeva vleče že nekaj let. Ožigosal je namene nekaterih krogov, ki bi hoteli razbiti enotnost kovinarjev in To je že druga taka petrolejska ladja, katero so za omenjeno pomorsko družbo spla- Napovedane splavitve V soboto dopoldne ob 10.30 bodo postavili v morje v sta-lem pristanišču motorno ladjo «Birda», katero je zgradila ladjedelnica «Frutelli pipo«. Ladje ne bodo splavili, temveč jo bo pontonski žerjav ((Ursus« dvignil z obale in postavil v morje. Nova ladja ima 499 bruto registrskih ton in 830 neto ton ter jo grade za tržaško pomorsko družbo «Tiir-navi», ki jo ho uporabila — kot že podobno ladjo zgrajeno v isti ladjedelnici — za vožnje na redni progi proti Rdečemu morju. V ladjedelnici Sv. Marka bodo 21. septembra splavili 86.000-tonsko turbocisterno »Maria Rosa Augusta«, katero grade za pomorsko družbo »Prora« iz Palerma. Ladja bo dolga 102 metra in bo razvijala brzino 17 milj na uro. iiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiMiiiiiiiiiii 85. rojstni dan Mihaela Benčine V ladjedelnici CRDA v Tržiču pa bodo 29. septembra splavili turboladjo «Maria Costa«. «»------- Obvestilo gostilničarjem Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse svoje člane gostilničarje in lastnike drugih gostinskih obratov (barov, bifejev itd.), ki so prejeli ali bodo prejel; od policijskih oo-lasti obrazce glede razvrstitve lokalov-po kategorijah, da naj se za pojasnila in izpolnitev obrazcev obrnejo na tajništvo združenja vsak delavnik od 9.—12, in 16,—18. ure v Ul. F. Filzi 8, tel. 37-808. ki vlečejo na dan razne laži vili v ladjedelnici Sv. Marka, proti gotovim dejstvom in u-temeljenim ugotovitvam delavcev. Ko je tudi ta govornik poudaril, da so italijanski delavci najslabše plačani, v Trstu pa še manj kot v Genovi, je omenil, da je na nekem razgovoru dr. Palamara dejal, da je vprašanje mezd vsedržavnega značaja. No, je poudaril govornik, mi ne govorimo o splošnem vprašanju mezd, mi hočemo izenačenje z mezdami, ki jih dobivajo delavci v Genovi. Nato je prečita! pismo treh sindikalnih organizacij iz Tržiča, katerih predstavniki sicer niso prišli na včerajšnje zborovanje, so pa sporočili, da se tržiški kovinarji pridružujejo borbi svojih tržaških delovnih tovarišev. Te izjave so prisotni delavci sprejeli z burnim ploskanjem, ker se dobro zavedajo, kako velikega pomena so. Zdaj se ne bi borilo samo 7000 tržaških delavcev, pač pa z njimi še 8000 delavcev o-bratov CRDA v Tržiču. Vsekakor bodo morali delodajalci upoštevati to število, še bolj pa odločnost, borbenost in e-notnost tržaških in tržiških kovinarjev. Tako je tudi poudaril predstavnik Delavske zbornice, ki je ob zaključku svojega govora dejal, da delavci pričakujejo zdaj odkrito in jasno besedo delodajalcev, ki na dosedanjih sestankih niso povedali še nič novega. Ce v soboto delodajalci ne bodo pristali na konkretna pogajanja in ne bodo pokazali svoje dobre volje, se bo borba zaostrila z novimi stavkami: vsa odgovornost pa bo padla izključno na delodajalca. ..... a» — zidanje novih stanovanj v novem naselju S- Sergio, v industrijskem pristanišču, za skupno vrednost 1 milijardo 800 milijonov lir, ki naj bi bila sezidana v letih 1959-1960, INA-CASA pa bo sezidal za 1 milijardo lir stanovanj. Glede možnosti finansiranja za zidanje ljudskih stanovanj po rotacijskem skladu pa je prof. Gregoretti dejal, da je uprava sklada nakazala lACp 60 milijonov lir. Čeprav je ta vsota skoraj neznatna, vendar predstavlja ves denar, ki ga ima rotacijski sklad na razpolago za zidanje stanovanj, ker so ta nakazila odvisna od vračil posojil, ki so bila v preteklih letih izdana za zidanje stanovanj po načrtu «Aldisio». Nadalje so odborniki predložili v odobritev vrsto navadnih upravnih sklepov, ki so bili skoraj vsi soglasno sprejeti. Med drugimi sklepi so svetovalci soglasno potrdili sklep o vračilu šolskifi stroškov nezakonskim otrokom, ki jih podpira pokrajinska u-prava. V poštev pridejo zlasti otroci, ki obiskujejo nižjo strokovno šolo. Do sedaj je pokrajina vrnila do največ 8000 lir letno stroškov za knjige in druge potrebščine na otroka. Tako je bilo v letošnjem proračunu določenih 800.000 lir za 100 otrok. Za prihodnje leto pa bo pokrajina dala 1 milijon za 100 otrok, ali 10.000 lir na otroka, zato ker so se šolski stroški v zadnjih letih zvišali. Precej živahna razprava se je razvila pred glasovanjem sklepa o nakazilu 20.000 lir za podporo umetniški razstavi, ki so jo te dni priredili v mira-marskem gradu. Komunistični svetovalec Weiss je ugotovil, da je bila ta razstava na zelo nizki ravni, kar so mu pritrdili še mnogi drugi svetovalci KD in desnice. Kljub temu pa so za podporo glasovali vsi svetovalci, češ da je treba podpreti umetniške iniciative, čeprav ne ustrezajo tisti umetniški ravni, k; bi jo morali pričakovati. Poleg tega so Svetovalci sprejeli še nekaj sklepov o nakupu živil za u-mobolnico pri Sv. Ivanu in sklep za razširitev in popravilo občinske ceste St. Florjan-Lazaret. "Ob zaključku seje je predsednik prof. Gregoretti sporočil, da se je s snočnjo sejo 'zaključilo izredno zasedanje in da bo prva redna seja jesenskega zasedanja drugi ponedeljek prihodnjega meseca. SNG v TRSTU Predstave na občinskem nogometnem igrišču v BOLJ UNCU: v soboto, 14. t.m. ob 20.30 Rade Pregare «ŠAGRA» v nedeljo, 15. t.m. ob 20.30 John Patrick «VROČA KRb v torek. 17. t. m. ob 20.30 Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI» V ponedeljek. 16. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Branislav Nusič Zena in dom; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta- 21.00 Umetnost in prereditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Večerni pogovori Francesca Carneluttija* 22.15 De Falla: Klobuk na tri ogle, balet; 22.50 Večerni pleS» 23.30 Glasba za lahko noč. i n s ) i. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Igra orkester Fred Busca-glione; 17.35 Schumann: K°nceJi za klavir in orkester, op. 54; 18.05 Ansambel Franca Vallisnerij?* 19.15 V arhivih znanstvene pol1-cije: sodna medicina; 21.00 Gia» como Puccini: «Manon Lescaut*« opera v 4 dejanjih; 23.30 Plesni glasba. KOPER .' Poročila v itaUjanšč^t: 12.3U. 16.30. 17.30. 19.15, 23.00. Poročna v slovenščini: /-1 13.3U. 15.00 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 SP°-red iz Ljubljane; 12.00 Glasba P® željah: 13.40 Kmetijski nasvetu 13.45 Tisoč in en takt (pisan spored solist, in orkest. glasbe); 14-30 Spoznavajmo našo domovino: Obiskali smo Maribor; 14.40 Zabavne melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Igra in poje Veseli trž1-ški kvintet; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in P°PeJJ| ke; 17.25 Operni odlomki; 18JJJ Od melodije do melodije; 19-®]J Poje Rošem a ry Clooney; 19~J Lahka glasba: 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212.4 m 7.30 Cicibanom, dober dan!; 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Utrinki iz literature — Vladimir Nazor: Palica; 9.20 Pesmi raznin narodov: 10.10 Dopoldanski ni koncert; 11.00 Igrajo mali domači zahavnj ansambli; 11.45 Mladinska povest — Tone Seliškar: Rudi; 12.00 Mali koncert solistic-ne glasbe: 12.30 Kmetijski nasvet) — Jože Kregar: Tulipani v vrtu; 12.40 Partizanske pesmi in koračnice: 13.15 Ritmi in melodije* 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Mojstri koncertnega odra — Emil Gilels* 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.10 Slovenske umetne pesmi;’ 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Aleksander Skrja; bin: Tretja simfonija «Božanski poem»; 20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.00 Igra ansambel Mojmira Sepeta: 21;1* Odo a ja o morju in pomorščakih) 22.15 Igramo za ples. TELEVIZIJA 17.30 Ulica pesnikov; 18.15 Oddaja za otroke; 20.30 Vesti; 21°y Alessandro De’ Stefani - Gaspare Cataldo: «To je sreča». kornedU3 v 3 dejanjih KINO j Excelsior. 16.00: «Uesedo ima)0 porotmKi«, H. Fonda. Fenice. 16.00: «Lov za diamanti«. Belinda Lee, Ronaid Lewis, Nenavaden kriminalni film. Nazionale. 14.00: ((Vojna in mir*-Po romanu L. Tolstoja. Partet 350 lir. Filodrammaiico. 16.00: «CloveK, Ki je osleparil samega sebe«, Lep J. Cobb, Jane Wyatt, J. Dah’ Grattacielo. 16.00: «Klobuk 0°ln dežja«, N. Franciosa. Supcrcinema. 15.30: «Trije mu- šketirji«, Lana Turner. Arcobaleno. 16.00: «Grof Max». Sordi in V. De Sica. Astra Rojan. 16.30: «Prodana 2ašel sem se ob drevesu, in 0 z žensko, ki naj bi posta-a moja žena « "Stopiva gor — sem rekel.« "Začel sem jo potiskati po »Fred — me je vprašala — kaj naj rečem materi? — kajti sedaj se je vendarle navezala name. Kot si lahko zamisliš. sva si bila v tej noči postala nekoliko bolj intimna.« »No, kaj, reci ji, da se bova poročila — sem rekel.« * * * «In tako sva se zares poročila. Preselil sem se v Chicago in postal zares premožen človek. Kar se pa one druge ženske tiče, mislim na Mabel. na tisto, ki mi je poslala vizitko . . . No, kot sem že rekel, to je bila ena onih zadev, ki se pač pripetijo. Saj razumeš, moški in okoli njega se ves dan vrti neka ženska. Povrhu je prikupna. Se več, ljubka je. Je njegova tajnica. . .» «Tako ne morem nadaljevati — sem ji rekel. Končno, saj sem poročen s Carrie.« »In ona se je razjezila, šla iz pisarne in zaloputnila vrata.« «Po enem tednu, morda po dveh, mi je poslala listek. — Se vedno te ljubim — je zapisala« »Hotela je. da bi se kje našla.« Charles Chaplin v nekem prizoru svojega najnovejsega lilma «Kralj v New Yorkua, ki ga bomo v kratkem videli tudi pri nas. V britanskem političnem življenju se oo odložitvi razgovo rov o razorožitvi opaža velika zaskrbljenost, ki spominja na hladno vojno. Vesti, v katerih se razpravlja o nevarnostih vojne, se primerjajo šan-se ene in druge vojaške sile in dela rekiama za nove vrste orožja, ne napovedujejo nič dobrega v odnosih med Vzhodom in Zapadom. O sovjetski vojaški moči se veda ni treba več ugibati. Leta je sedaj na dlani. Po opisu nove rakete, sovjetsko časopisje — z namenom, da bi dokazalo potrebo po sporazumu o razorožitvi — pogosto spominja na strahotno uničevalno moč. ki z njo razpolaga SZ. Te dni je v Londonu glavni predmet razgovorov članek poveljnika sovjetskega vojnega letalstva Veršinina, ki pravi, da šanse v novi vojni ne bi bile enake. Ne le. da so sovjetske medcelinske rakete boljše, kot karkoli, s čimer razpolaga Zapad — pravi Ver-šinin — ampak je tudi večja razpršenost sovjetskega vojaškega potenciala jamstvo, da bi v primeru spopada Vzhod utrpel manjšo škodo kot Za-pad. Na ta način uporablja sovjetski poveljnik v obratnem smislu tezo. s katero je Za-pad odgovoril na izstrelitev sovjetske rakete, namreč, dl večja razpršenost vojaških sii zapadnih dežel zmanjšuje prednost sovjetskega usmerje vanega izstrelka, ker z njim ni moč uničiti hkrati toliko oporišč! Ne da bi se spuščali v oceno obojestranskih šans. Angleži melanholično beležijo, da so Američani istega dne, ko je maršal Veršinin objavil svo- lestvi Ponovno sem jo po-, u*il poljubiti in nepričako- vano izgubil potrpljenje« "Odkril sem, Kaj si — sem rekel. — Frigidna ženska **• In trmasta. Dolge tedne sem te ljubil in ponoči o te- bi *rce — sanjal. Zares, strla si mi sem rekel.« "Nadaljeval sem z očitki in °nčno se je tudi ona ujezi-„*• In nenadoma, na moje za-ndenje — kajti če dobro Premislim, nisem resno mislil "Es. ko sem ji predlagal, da 1 šla v hišico ne drevesu — re.i nenadoma se je ona po-VzPela Povzpela se je kot ve-Verica in bila takoj tam gori, visoko. Bila je tam gori, v ^■•šicl, kot v r.ekem velikem zaboju brez pokrova. Sedla I* vanjo in jokala. Kaj naj 1 storil? Povsem je razumlji-Vo’ da sem tudi sam zlezel ®°r. In bil sem velik, kot sem sedaj, in neroden, kot Vedno.» "Kljub temu sem vendarle •tezel gnr, in vtem ko sem 0sPel na vrh lestve in se ho-e* zriniti v oni zaboj, je le-j^va padla. Rečem ti še, da 1 bil kmalu padel. Napel sem Vse sile in uspelo mi je. In znašel sem se v zaboju pri n«j. Komaj je bilo prostora oba. Vse to se je zgodilo P°zno popoldne in povrh tJ-Ea ’ že v J* kmalu zatem začelo de-ati.» "Povsod sam dež, .-..mi u':z, sama vo-ln ona je s svojim jokom aljevaia, Solze so j- tekle 0 licih, dež pa je lil po naji-telesih. Začela sva klica-• Klicala sva. dokler nisva ostala hripava, toda nihče odgovoril. Nato je padel , ra^- Kakšna noč! Povrh tenki 'mela na sebi le lahko Vsa se je t.esla. In lokala, in kako počasi so te-e ure! Na vsak način pa je da ’ “n« »•«»v. i s i po darle morala dopustiti, /o 1° objel Ce bi je ne bil , Jol. bi bila zmrzni.a. Ns rpvesu sva ostala vso noč. .v* mogla dol. Toda zju-1' tam okoli sedme ure. . 6 Pomnim točno . . . saj je J 0 i.lorda tudi že osem . . . kd °Z1 gozdiček pri-el nc-Ril je verjetno delavec. Porninjam se, da je nosil ne. 0 Pnsodo s kosilom. Morda * bil kdo, ki dela v kaki to-"tni v mestu, ali n* kakem ^osestvu tam blizu Kdo ve .. a Vsak način nama je pomnili ■ Sva z 1p71a z dievesa jaz sem mu dal dolar. V»" njenega doma sva morala «Listek sem bil postavil na mizico v najini spalnici. In tam sem našel Carrie, svojo ženo. Brala je listek, ki ga je poslala Mabel. Kakšen trenutek! Ni me pogledala. Z obrazom se je obrnila na drugo stran in prekoračila sobo ter se ustavila pri oknu« «Hotel seip ji nekaj natvesti. — Ce nekdo laže in v svoji laži nadaljuje, na koncu mu bodo ljudje začeli verjeti. Tako sem vsaj mislil. To je ena mojih teorij, — Kdor vztraja, tudi zmaga — sem si vedno govoril. — To je dobra priložnost. Preizkusil bom svojo teorijo — sem si mislil Prečkal sem sobo in ko sem stopil mimo mizice, sem vzel listek. Odšel sem v kopalnico in zaprl vrata za sabo. Listek sem raztrgal na koščke in potegnil vodo. In tako, kot vj. diš, listka ni bilo več. Stopil sem iz kopalnice in vsula se je ploha solz. Joj, koliko ie bilo teh solz! To se je nadaljevalo skozi vso noč. Nadaljevalo se je dolge noči. katerim je sledilo dolgo obdobje molka. Sklenila je, da mi j tem ne govori.« »Dobro — sem si mislil. Veš, jaz se držim one teorije. Preizkušal sem jo. Morda še preveč pogosto sem si ponavljal; — Kdor vztraja, zmaga — sem si pravil. — Čeprav je neka laž skrajno absurdna, če jo stalno ponavljaš, ji bodo na koncu ljudje verjeli — Tako je, to je bilo moje prepričanje.« «Razumeš, hotel sem preizkusiti svojo teorijo na svoji ženi, na Carrie.# »Ne, ni bilo nobenega listka. Nisem videl nobenega listka. Nisem poznal nobene Mabel.« «To sem ponavljal mirno, odločno. In danes in jutri, stalno. V dobi, ko z menoj ni hotela govoriti, sem potrpežljivo čakal. Ponavljal pa sem ji to tako tedaj, ko se je počutila dobro, kot tedaj, ko ji ni bilo prav.# «In tedaj si je na moj račun privoščila lepo šalo. Zbolela je in mi sporočila, da je na tem, da umre.« «Povej mi po resnici! Saj ti bom odpustila. Umiram — je rekla. Toda ni me ujela. Zame je vse to postal že nekak znanstven poizkus. Moje obnašanje, bi rekel, je bilo obnašanje znanstvenika,)) «Celo leto, skoraj dve leti je to trajalo, toda na koncu sem vendarle zmagal jaz.« «v njenih očeh sem videl, ko se je porodil dvom« ft * * «Razumeš, v tem času sem se o tem prepričal skoraj že sam. Po dolgem, dolgem času sem se zares prepričal in samo ob sebi se razume, da sem o tem prepričal tudi njo. Utrudila se je. Se predala. Popolnoma sem prepričan, da sedaj, ko sem ji skozi vrsto let stalno lagal, dejansko veruje. Veruje, da je šlo za nekakšen privid. Od časa do časa sem ji govoril o podobnih primerih, pripovedoval sem 11 o nekaterih avojih izkušnjah.« «In sedaj, ko se mi včasih pripeti, da govorim o tem, se tudi sam znajdem v nekem čudnem razpoloženju. Morda ti lažem. Morda se s teboj ša lim. Na vsak način Je tako, kot sem si vedno ponavljal; kdor vztraja — zmaga. Na svetu ni nič bolj močnega kol je vztrajnost.« niniiiiiiiini))tiiiil)lniiiMi))iiiiiiHiiiiiiiiii)iiiiiiMtM)tnf)iiii)iMiM-im**M--inimnmimiwnMMmHiiiinmiininiimMi)iiimiimiNnnHiiiwiiiiinn)iii«niiiiniii)in)«))H)))nm)iinHminiiiinimin)tnninniimiiii)iniiiiH«innniiiNwiiwwmun DVANAJST ODPRAV V SLOŽNEM SODELOVANJU NA ANTARKTIKI Antarktika ni ampak otočje prekrito z ledom ? je mnenje, izvršili eksplozijo svoje, ne vemo že po vrsti katere atomske bombe v Nevadi. Melanholija seveda še ne pomeni pasivnost. London se ne odreka svojega obrambnega načrta. Njihov minister za vojaško opremo se nahaja sedaj v IVashingtonu, da bi ugotovil. ali hočejo ZDA dobaviti svojemu zavezniku tiste iz-strelke, o katerih so lanskega marca govorili na bermudski konferenci. Velika Britanija le želi sodelovati z Ameriko na čimbolj enakopravni osnovi. Ali hoče Amerika n. pr. sodelovati 7 Veliko Britanijo v izdelovanju novih izstrelkov? Da bi prepričal Washington o tem, da je treba Veliko Britanijo spoštovati kot vojaško silo. skuša London kazati čim manjšo nervoznost. On ne želi biti povsem navaden kupec ameriškega blaga. Medtem ko se angleški minister pogaja v Wa-shingtonu. reklamirajo organizatorji letošnjega «zračnega festivala« v Farnboroughu nove britanske izstrelke, ki pridejo, po njihovih besedah, v poštev tudi za prodajo na debelo. F.notnost Zapada? Vsekakor, toda le ob vzajemnem spošto- Kje cesarski pingvini gnezdijo, še ni znano, niti ni znano, kje se tjulenji kotijo - toda to je le zadeva znanstvenih odprav, kajti one se ukvarjajo z vse bolj važnimi vprašanji Od začetka mednarodnega geofizikalnega leta je Antarktika celina, ki jo naseljujejo izključno znanstveniki. Ti so prišli sem iz dvanajstih dežel in nimajo nikakega namena, da bi to celino osvojili. Med seboj si delijo svoje znanje in odkritja, svojo opremo in tehnična sredstva, pogosto pa 1 jev živi in dela v ameriškem delijo med seboj tudi težko-J oporišču «Nova Amerika«. če, ki jih njihova dejavnost terja. Značilno je na pr., da ameriški znanstvenik dr. Gor don Cartvvright dela v sovjetskem oporišču Mirnij, medtem ko na drugem koncu antarl: tične celine Rus V, Rastorgu 51 -le tu i strojevodja VVilliam Hoschslein je s vlakom trčil v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Pri tem mu je levo nogo tako stisnilo med žele/je, da so mu jo morali odrezati na kraju samem. IIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIlIlftlllllllllllllllllllllHtllllllllllllllllllllllMIIIimilimilMIIHIIIIIIIIIIIIIItllllll POMENEK O JEZIKU P ut le sklep, očitek, sum v oči, po.., NI PRAVILNO: Na seji je padel sklep, da bodo zi-. dali novo šolo. Odločitev o razpustu društva je padla včeraj. Med razpravo je padel predlog za resolucijo. Beseda o tem je padla. Med prepirom je nenadoma padel strel. Sum je padel prav na Franceta. Toda očitek je pa le padel... Ana pa je padla v nemilost pri predstojniku. Pri glasovanju je padla izvolitev na Kluna. V oči mu je padla prav tista rdeča lisa. Po pogovoru je padla v nezavest. Pust pade vsako leto na torek. Hiša je padla na sina Jožeta. Ni prav, da mu je padel v hrbet. Vsa nesrečna mu je padla k nogam. Po njem so padli, kot psi. RAVILNO JE: Na seji je bilo sklenjeno (so sklenili), da... Včeraj so odločili o razpustu društva. Med razpravo je bila predlagana resolucija. O tem je bilo omenjeno (rečeno). Med prepirom je nenadoma počil strel. Osumljen Je bil prav France. Toda očitek je pa le bil izrečen... Ana pa se je zamerila predstojniku. Pri glasovanju Je bil iz voljen Klun. V oči mu je udarila (ga je zbodla) prav tista rdeča lisa. Po pogovoru je omedlela. Pust je vsako leto v torek. Hiso je dobil (je podeloval) sin Jože. Ni prav, da ga je napadel zahrbtno (od zadaj). Vsa nesrečna se mu je vrgla k nogam. Naskočili (napadli) so ga, kot psi. Ce se hočemo pravilno in lepo izrazati, se moramo izogibali rabe glagola »paiti« v pravkar navedenih zvezah. Tudi: na glavo pa*'i, iz vloge pasti, pasti nekomu okrog? vratu, v besedo nekomu pasti, je napačno. Le tam je na mestu ta glagoi, kjer v resnici nekaj pade. Tudi v zvezi «predlog je padel v vodo« je prav. * * * Danes malokdo ve, od kod prihaja rek: »Na zobe mu gleta« ali po- dobno. «Na zobe gledat i» Nekoč, ko je nil konj pravzaprav «edino prometno sredstvo«, ko so rabili konjsko vprego za težke tovore in za šport, ko je bila najbolj gosposka zabava jahanje, in ko je bila konjenica elitni del vojske, pa so to prav dobro vedeli. Kupec j« konju najprej pogledal /ohe, šele potem se je odločil za nakup. Po zobeh sit namreč pozna, koliko je konj star. Antarktična celina je tako rekoč kompaktno pokrita s tisočletno ledeno skorjo, ki ponekod meri tudi 3000 m. Led dobesedno pokriva vsako ped zemlje in prodira globoko v morje. V prostranem zalivu, ki so mu nadeli ime Rossova morje, je led debel od 200 do 3500 m in prodira v morje v dolžino (100 km, širok pa je 750 m. Vtem ko predstavlja ledena površina Antarktike za naše pojme skoraj nepojmljivo ledeno puščavo, so lansko le-znanstveniki odkrili tudi majhno oazo, kjer životari nekaj mahov in lišajev in neka vrsta pokrnele trave. Poleg tega je tu tudi nekaj prav tako pokrnelih žuželk. Ce pa velja to za «suho zemljin, ne velja za morje, kjer je favna zelo bogata. Hladni voda. ki obdaja antarktično celino, je zelo bogata s planktonom, tako da jo smatrajo kot najbolj «produktivno« morje na svetu. Plankton služi kot hrana neverjetni množici zelo drobcenih rakov, s katerimi se hranijo ribe Manjše ribe pa po starem pravilu hranijo večje in zato je v teh predelih zelo obilen lov na kite. Tu pa je tudi mnogo tjulenjev. Nekaka amfibija pa je pingvin, katerega sta dve vrsti, navaden in cesarski pingvin. Pingvini se hranijo v morju z ribami, žive pa na obali, kjer tudi gnezdijo. Pingvini so za Antarktiko značilni. Tu pa so odkr,-li tudi okamenine, ki kažejo, da so pingvini potomci kopenskih ptic, ki so givele tod stoletja, toda tedaj, ko je bila tod klima bolj blaga. Marsikaj je še, kar je treba v zvezi z antarktično floro in favno šele odkriti. Vendar se bodo znanstvene odprave, ki so sedaj na Antarktiki, s tem ukvarjale le mimogrede. S tem v zvezi bodo znanstveniki proučevali vprašanja aklimatizacije živali na izredno nizko klimo. Nadaljnji biološki problem teh odprav je vprašanje adaptacije metabulizma na te pogoje ter vprašanje v zvezi /. dejstvom tolščnih slojev, ki služijo kot izolator za ščitenje občutljivih tkiv živih bitij. Seveda služijo pingvini prvenstveno za to. Doslej pa še ni bilo odkrito, kje cesarski pingvin gnezdi in kje tjulenj daje na svet svoje mladiče, Pingvine in tjulenje bo zato treba posebej markirati, da bi se mogel ugotoviti njihov preseljevalni ciklus. Toda to, kot smo že rekli, je stranska naloga znanstvenih odprav, ker je njihova glavna naloga proučevanje prirodnih sil na Zemlji, na nebu, v zemlji in v morju. Doslej je postavilo svoja oporišča na Antarktiki sedem držav. Največja in najmočnejša oporišča so oporišča ZSSR m ZDA. nekoliko manjša pa so oporišča Argentine, Avstralije, Cila, Francije ter, Velike Britanije. Tem se bodo kmalu pridružile še odprave z Belgije, Japonske, z Nove Zelandije, iz Norveške in Španije. Na dolgem Palmerovem polotoku, ki mu pravijo tudi Grahamova dežela in ki ie točno južno od najjužnejše *oč-ke ameriške celine, je največ znanstvenih oporišč, Ta oporišča se ukvarjajo v glavnen tinskih in 6 čilskih oporišč, ki zelo dobro med seboj sodelujejo. Vzhodno od tod se razprostira Weddellovo morje, ki se razprostira v celino skoraj 1000 km globoko in je o-koli 1600 km široko. Na njegovih obalah je eno argentinsko, eno ameriško in eno britansko znanstveno oporišče. Na nasprotni strani antarktične celine se razprostira že omenjeno Rossovo morje, ki prekrito z ledom prodira globoko v celino. Njegova dejan/ ska obala pa je gotevo manj kot 1200 km od samega južnega tečaja. Z njegovih obal so se pred desetletji napotile proti tečaju znane odprave, ki so jih Vodili Scott, Shack-leton, Amundsen in B.vrd. Na njegovi vzhodni obali je sedaj glavno ameiiško oporišč? — Mala Amerika — na za-padu v ožini Mc Murdo, pa ameriško oporišče za zračno oskrbovanje, poleg njega pa .še novozelandsko znanst'*eno opoiišče. Špansko oporišče 'o>> med Rossovim morjem in j).i-lotokom Palmer. Vzdolz obale od rta Adar proti zapadu na so razporejena še francoska oporišča. Na Knoxovi deželi, ki je na skrajnem jugu Indijskega oceana, so razporejena avstralska oporišča. Na o-balah Dežele kraljice Maud so japonska in belgijska oporišča, blizu vzhodne obale no svoje oporišče postavili tudi na otoku Petra I., kje” bodo v notranjosti v kratkem postavile svoja oporišča tudi Francija, ZDA in ZSSR, Cilji vseh teh raziskovalnih skupin so isti; določiti je treba vpliv, ki ga Antarktika vrši na meteorološke pogoje, na hidrografsko ravnotežje in na oceanske tokove na svetu in na tej tako rekoč »privilegirani« točki zemeljske oble izvršiti geofizična merjenja zemeljskega magnetizma, kozmičnih žarkov, polarnih sijev in drugih pojavov v najvišjih slojih atmosfore in v v»lik:,h globinah Zemlje' Kot zanimivost bomo za konec navedli izjavo, ki jo je pred kratkim dal član sovjetskega odbora za mednarodno geofizikalno leto, strokovnjak za ledenike, prof. Avsjuk, ki je rekel, da sovjetski znanstveniki menijo, da Antarktika sploh ni enotna celinska masa, to se pravi, da sploh ni celina, ampak le velikanski skupek razmeroma majhnih otokov, ki je prekrit z debelim slojem ledu. V svoji izjavi dopisniku Tassa ie prof. Avsjuk tudi rekel, da je eden od najbolj zanimivih uspeh rv pri proučevanju ledenih plasti na Antarktiki njihov neuspeh. da bi kljub najsodobnejšim napravam za seizmološka sondiranja prodrli do kopnega. Kaj bodo drug! Weddellovega morja pa je nor-j znanstveniki rekli o tem, nam vesko oporišče. Japonci so e-T bo povedala prihodnost. /imii it um iiiiiiiiiiiiitiiiiiiniii im,mn,, |l|l||Mni||mm||||||||| 1111 ii 111111111 ii i m ii i ii 111111, ii i m i RAKETA Z LJUDMI Po raketah, ki bodo v naj-|tudi pri temperaturi do SOC krajšem času ponesle majhne umetne satelite, nameravajo u-čenjaki raznih dežel izgradi'1 znatno večje rakete s človeško posadko. Le-te ne bi služile neposredno za obisk na Luni ali na nekem drugem planetu, ampak bi se njihov ko-ristni tovor uporabil za izgradnjo «vsemirske postaje«. Enega od najbolj znanih na Črtov te vrste je izdelal sloviti Wernher von Braun. Nje gova raketa s človeško posadko bi odpeljala 36 ton koristnega tovora v Višino 1600 km Izgradnia »vsemirske postaje« na tej višini bi služila za odskočno desko za nadaljnje polete v vsemirje. Nedavno so objavili v ZDA, da je neka skupina fizikov iznašla revolucionaren tip elek tronske naprave, ki nam. po mnenju teh strokovnjakov, obljublja pravo revolucijo v e-lektrohskih oddajah, Ta napra. va funkcionira po povsem novih načelih. Iznajditelji so to imenovali »spacistor«. To je polprevodna naprava, podobna tranzis'orju in prav tako majhna, kol le-ta. V njej so združene najboljše lastnosti vakuumskih cevi in tranzistor, ja. Poleg prednosti, ki jih tranzistor ima pred vakuum skimi cevmi, ima »spacistor« še dve prednosti pred tranzistorjem: mogel bo funkcionirati tudi pri frekvencah do 10.000 megaciklov, kar je 50 krat višja frekvenca oid onih, pri katerih morejo funkcionirati tranzistorji. Spričo okoli ščine, da je »spacislorje« moč izdelovati >z materialov, ki ni- z meteorološkimi raziskovanji, so pripravni zu tranzistorje Tu je 10 britanskih, 6 arge.i-1 bodo le-ti mogli funkcionirati stopinj Celzija, kar je dvakrat višja temperatura od one, pri kateri morejo funkcionirati tranzistorji na germanij ali silicij. Poleg ostalega bo moč te vrste tranzistorja uporabljati pri radarju in televizijskih sprejemnikih. Za njihovo funkcioniranje je zadostna mnogo manjša električna energija kot za funkcioniranje vakuumskih cevi, vgraditi pa jih bo moc tudi v miniaturne aparate. vanju. Položaj je preveč zapleten, da bi mogli proglasiti absolutno enotnost. Celo oni, ki trdijo, da je spet na vidiku običajna hladna vojna, kažejo na raaliko mrd okoliščinami, v katerih sta Velika Britanija in Amerika sodelovali prej in v katerih sodelujeta sedaj. Morda so pa v tem prej po-b-žne želj« Londona, kakor stvarnost. Morda ni moč več doseči idealnega partnerstva. Toda nobenega dvoma ni. da London izkorišča nekatere s-meriske poteze, da bi vsaj poudaril, da ne gre brc/, angleških izkušenj. Taka ameriška poteza je pomoč. ki jo danes gigantska letala vrste «Globemaster» prevažajo s svojih oporišč v Libiji in Nemčiji v Jordanijo. Kljub temu, da se malokdo drzne jjovsem kritizirati ta sklep — ki bo verjetno povzročil veliko nezadovoljstvo med arabskim svetom — »e v Londonu slišijo komentarji, da bi to «mog!i 'zvršiti tudi brez tolikega hrupa«. In kakor da bi želeli dati Američanom lekcijo o lepem vedenju, so britabski generali na sestanku v Nikoziji sklenili. da operacij na Srednjem vzhodu ne bodo več vodili z. oporišč na Cipru, ampak iz Adena, in to v okviru oagdad skega pakta in ne ločeno. To pa. da lu se ognili ugovorom zaradi letenja nad ozemljem »suverenih arabskih dežel«... J’ poskusu, da bi povečala neko občutne,i..o razliko med svojo in ameriško politiko, se Velika Britanija opira na pod. poro tistega člana Common-weallha. ki se zdi. da je najbolj povezan z ZDA, namreč, na Kanado. Novi kanadski ministrski predsednik se pritožuje nad svojim velikim sosedom zaradi gospodarske diskriminacije. Ko gre za nmert-riške naložbe v Kanadi se s to poslednjo ravna kot da bi šlo za navadno podružnico ZDA; ko pa bi morali Kanadi vrniti gostoljubnost, se 'e-ta naenkrat znajde pred carinskim zidom. Celo v kanadsko-ameriških družbah pripadajo naročila navadno tistemu delu družbe, ki pripada ZDA. Kanada ne more tekmovati s svojim sosedom niti v tem. kar zadeva izvoz žita, ker ni zmožna dajati tako izdatnih subvencij, kakor to delajo ZDA. Tako se ustvarja podlaga za novo povezanost m»d Kanado in Veliko Britanijo, kar bo z angleškega stališča verjetno najprijetnejši rezultat gospo darskin razgovorov, ki jih do do dežele angleškega Common-wealtha v *em mesecu vodiV v Montrealu in pri katerih bi sodelovalo nič manj kot pet angleških ministrov. OB 10-lETNICI SMRTI ALBERT SIRK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiii,i miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnmmu, 111 ■ 1111111 it 11111111 ti 111111111111 n i n — Kuka je ta voziček hiter! Poglej, dragi, naša prtljaga je prišla v istem času kot tntl 1887—1947. Ti letnici sta vklesani na Tvojem nagrobnem spomeniku. Druga letnica je tista, ki nas je 18. septembra tako pretresla in nam izbila prepričanje, da so Ti — širokopleči in kleni pojavi — rojenice odločile mnogo daljšo, zavidanja vredno iivljenjsko dobo. 4 je že deset let, ko si tako naglo, nepričakovano in neopaženo za vedno zatisnil o-ii. Ali ni bilo + včeraj in ne u aprilu 1947, ko si se na sprehodu nad Sempolajem — tam, kjer se more oko za-I pičiti v daljine, naenkrat n-stavil in se tako zamaknil v odsev zahajajočega sonca, ob izlivu Soče v jadransko vodovje? Kot pkamenel si strmel čez devinski grad. ■ . Potem sem slišal Tvojo neobičajno tiho besedo: eKras-no! Kolikokrat sem šel tod, a nikoli nisem opazil te čudovite slike. To moram enkrat posne ft.» Kakršna se je ta slika prilepila na Tvoje umetniško snovanje, takšno si odnesel, ko si se poslednjič oddalj.l od svojega morja in njegove obale, od ribičev in Križanov. To in še koliko drugih slik, ki si jih kot bisere zbirni tako intenzivno kot nihče drug, si odnesel v onostranstvo! Kolikšni so bili Tvoji načrti in kolikšna v njih ljubezen do Tvoje rodne grude, predvsem do Tvojega Križa! O njem si sanjal in govoril, koder Te je vodila usoda. Tako se izpoveduje samo čista ljubezen. In ob takšni ljubezni še neugnana tvornost, nabita z izredno življenjsko silo in optimizmom. To si po vojni namenil posvetiti svoji ožji domovini. Samo zato si s pomlajeno vero nestrpno zbiral gradivo za svoje umotvore in vsrkaval podobo svoje zemlje. A Tvoja podoba me vedno opozori še na drugo notranje bogastvo. Koliko skoro otroške iskrenosti in pošte-n.i je bilo v Tebi! ln koliko ljubezni do vseh, ki so ljubezni vredni! Zato je bila Tvoja prisotnost topla. Sam si to toplino pogrešal in v življenju najčešče zaman iskal. Bil si p svojem moralnem zdravju otrok, ki so mu tuji kruti zakoni življenja in njegovega večkrat, prevečkrat skrajno spačnega egoizma. Brezobzirna igra komolčarjev in borba brez čuta odgovornosti in dolžnosti do sočloveka in družbe se nista ujemala s Tvojim duhovnim kraljestvom, s Tvojo neposrednostjo, preprostostjo in človečanskim občutjem. V Tvoji duši ni bilo mesta za praktične računarje in spletke. Zato si bil dvojni velikan: kpt človek m umetnik. A ko Te je življenje končno le zagrenilo, Ti je toliko bolj izpodjedlo življenjske sile in je Ttmja izredna grčavost odpovedala. Tako pojemajo veliki idealisti. Namesto k čopiču, ki si mu bil pripravil tako dragoceno gradivo — menda bi kronalo Tvojo bogato zbirko umotvorov — si moral pred desetimi leti k svoji Dori v Celje, k njej, ki st jo tukaj, v svojem osami jenju, tako pogrešal; moral si k nje, da Ti bo predano in toplo stregla namesto pri Tvoji plodni umetniški dejavnosti v —: hudi bolezni. Takšen finale, takšen zaton! Ali si to čutil in — ali morajo biti ideali in stvarnost vedno v tako tragičnem nasprotju? A Ti, dragi Berto, na to molčiš, kot si marsikaj v življenju možato obdržal zase. Spiš v celjski zemlji, ki je znala vrednotiti Tebe m Tvoje plodove in se Ti skuša za to pošteno oddolžiti. Ni pa dvoma, da je bila Tvoja želja — poslednji počitek v domači grudi — v Križu, s katerim si bil duhovno spojen. Kulturni dom nosi povsem upravičeno Tvoje ime, rodna gruda naj bi hranila tudi Tvoje zemskv ostanke. Tako zahteva Tvoje življenje — taksna je naša dolžnost. Slava Tvojemu spominu! JANKO FURLAN Gorisko-lteneski dnevnik Obisk delegacije Zveze borcev Slovenije v Furlaniji «Mi smo proti sojenju borcev tako imenovane Beneške čete» To je v svojem pozdravnem govoru rekel Angelipredsednik ANPI za videmsko pokrajino V videmski pokrajini se je mudila desetčlanska delegacija Zveze borcev Ljudske re- publike Slovenije, ki je vrnila obisk furlanskim partizanom iz ANPI, ki so bili svoj čas gostje Zveze borcev republike Slovenije in Hrvaške. V delegaciji so bili trije narodni heroji, in sicer predsednik okrajnega ljudskega odbora Zveze borcev za Ljublja- no Stadler, poslanec v ljudski skuplčini Ljudske republike Slovenije Bobnik, Olga Družina in še sedem drugih članov, vsi nosilci spomenice iz leta 1941. Delegacija je prispela v Videm v torek zvečer, kjer so jo sprejeli predstavniki pokrajinskega odbora ANPI za videmsko pokrajino. Gostje so najprej položili venec na kraj, kjer so nacisti ubili 23 partizanov, zvečer p« so jim pripravili sprejem, na katerem je pokrajinski predsednik ANPI Angeli med drugim dejal: «Med narodnoosvobodilno borbo se nismo vprašali, na katerem ozemlju so se borili italijanski in slovenski partizani. Glavni cilj za nas je bi la borba proti nacifašizmu in osvoboditev narodov, ki so trpeli pod njegovim suženjstvom. Tudi danes se ne sprašujemo, kje smo se borili, ampak moramo biti složni, ko1 smo bili med osvobodilno bo~-bo. Borili smo se za iste ideale, vendar si mi v Italiji nismo priborili to, kar ste .-i priborili vi v Jugoslaviji. Kakor prav gotovo veste, da se pri nas vršijo procesi proti udeležencem v narodnoosvobodilni borbi. Najbolj nesramno dejanje pa je proces proti slavnemu partizanskemu odredu, tako imenovani Beneški četi. Borci iz tega odreda se morajo danes zagovarjati, ker so storili svojo dolžnost, to se pravi ker so se borili proti nacifašizmu. Mi smo proti temu, da se sodijo slovenski borci, in bomo vedno na strani obtožencev,« je dejal voditelj organizacije bivših furlanskih partizanov. Naslednji dan je delegacija v spremstvu predstavnikov tiiiiiiMiuminiiMiiniiiiiininiiiiiiiuuiiiuniiiiiiuiiMiiiiiMHMHiiiiMiiiiiiiiiitiiiHiiiiaMiHiiniii Borba za boljši promet Kaznovani motociklisti in prevozna podjetja Zaradi prevelikega ropota so naznanili inšpektoratu za motorizacijo sledeče motocikliste: Edoardo Tommasini iz Gradiške, Marcellino Vilotto iz Tržiča, Bruno Micoli iz Palmanove, Nordio Pinzan, Ce-lio Pilotto, Agidio Sinigoi iz Nabrežine, Luigi Sgrazzutti iz Tržiča, Arnaoldo Di Pace iz Tržiča. Egidio Ervin iz Tržiča, Giorgio Scienz iz Gradiške, Fiorino Michelon iz Ul. Formica v Gorici, Massirro Gregori iz Zagraja, Josip Podgornik iz Ul. Duca d’Aosta v Gorici, Giovanni Casonato z Gorice, Eridano Zonch iz Vil-less, Claudio Medizo iz Gradiške. Globe pa so plačali: Orlando Bartussi iz Gorice, Adalberto Prinzi iz Moše, Ferdinando Velušček iz Gorice, Giuseppe Peressini iz Vidma, Fabio Ze ;-ro (dvakrat kaznovan) iz Gorice, Enzo Moro iz Moše. Mario Krali iz Gorice, Giuseppe Lutman iz Gorice, Giovanni Kretič iz Trsta, Bruno Trampuš iz Trsta, Gino Garbac iz Gorice, Vittorio Spizza iz Moše, Sergio Ferrari iz Tržiča in Giulia Vecchietto iz Trevisa. Opomnili pa so samo Fran-cesca Grosserja iz Gorice. Zaradi raznih prekrškov so odvzeli šofersko knjižico prve stopnje za 15 dni Emilianu Albone iz Gorice, druge stopnje za 30 dni Aureliu Mussi-no iz Gorice, 2. stopnje za 15 dni Corardu Vecchiatto iz Gorice in 3. stopnje za 20 dni, Giovanniju Faitu iz Gorice. Ker so preveč naložili prikolice tovornih avtomobilov, so odvzeli obrtnico avtopre-voznemu podjetju Ciani Guer-rino in Attilio Piani za en mesec, podjetju Messaggerie Li-gurie pa prav tako za en mesec Sestanek predstavnikov policije v Rožni dolini V torek so se sestali na mednarodnem bloku v Rožni dolini predstavniki kvesture iz Gorice in tajništva za no- tranje zadeve iz Nove Gorice. Izmenjali so si nekatere predloge glede medsebojnega sodelovanja v boju proti kriminalnim dejanjem in njihovim storilcem. «»------ Ugodni pridelek pšenice na Goriškem Čeprav je bilo letošnje vre me precej muhasto in m obetalo nič dobrega v kmetijstvu, so uspehi presegli vsa pričakovanja. Zlasti pridelek pšenice je zelo ugoden. To velja za vso pokrajino in ne samo za nekatere kraje, ki so bili zelo prizadeti zaradi spomladanske zmrzali, kot se je dogodilo v Standrežu in v So-vodnjah. Cena pšenice na prostem trgu se suče od 6.300 do 6.400 lir za stot, cena pšenice, ki jo plačuje država pri odkupu pa je nekoliko višja in znaša po 7.000 lir za stot. ««------ Opozorilo števerjanskcga županstva Steverjanski župan obvešča plačevalce občinskih davkov, naj najkasneje do 20. septembra prijavijo dohodke, ki so podvrženi družinskemu davku, davku na živino, pse, biljarde, obrtnice, napise itd. Kdor ima lansko prijavo m se njegovi dohodki niso spremenili, ni dolžan napraviti nove prijave. Zahvala predsednika republike Te dni se je predsednik republike Giovanni Gronchi zahvalil prefektu dr. Nitriju za čestitke, ki so mu bile izrečene ob priliki njegovega rojstnega dneva. DE2URNA LEKARNA Danes je adprta čez dan in ponoči leikarna D’Udine v U’ Rabatta 18, tel. 21-24. furlanskih partizanov obiskala nekatere kraje v videmski pokrajini. Najprej so odšli v Cervigniano, kjer jih je na sedežu občine sprejel župan Lazzaro in jim ob tej priliki izrekel dobrodošlico. V tamkajšnjem ljudskem domu pa jim je skupina sirot po partizanskih borcih poklonila lep šopek nageljnov. Obiskali so dalje Oglej, kjer jim je župan priredil kosilo in jim razkazal muzej in druge zgodovinske zanimivosti, ki jih hrani ta kraj, ki je tako močno povezan z zgodnjo zgodovino slovenskega naroda, Po ogledu Ogleja so delegati odšli že v občino Tezzo di Aquileia, kjer jih je sprejel župan Franco. Popoldne so odpotovali v Carnio, in sicer v Tolmezzo. Pri sprejemu je bil navzoč tudi predstavnik PSDI dr Buzzarelli, predsednik ANPI za Carnio Moro in invalid iz špansk(p vojne Intilia. V kraju Stitizio sta jih prav tako sprejela predsednik ANPI Del Moro in tajnik Dematia, gostje pa so položili venec na prostor, kjer so nacifašisti u-smrtili 62 talcev. Na vsej poti je furlansko prebivalstvo izražalo velike simpatije do gostov in do njihove domovine, ki si je v neenakem boju s tako močnim sovražnikov izbojevalo svobodo in nov socialni red. Vsepovsod so bivši partizani in garibaldinci ter simpatizerji rezistence poudarjali neločlj5-vo prijateljstvo med bore: proti nacifašizmu, ki mora kot nekdaj biti tudi danes trden temelj, na katerem je treba še nadalje krepiti odnose med tukajšnjima narodoma. Delegacija se je včeraj poslovila od videmskih predstavnikov ANPI in se jim zahvalila za gostoljubnost in pozornost, ki ju je bila deležna med svojim tridnevnim obiskom. a«------ Nov izum Alojza Kumarja Goričan Alojz Kumar iz Ul. Alfieri je napravil že marsikakšen patent za avtomobile in motocikle. S svojim nova-torstvom je začel ze pred dvajsetimi leti in zabeležil v tej dobi celo vrsto uspehov, s katerimi ni znan samo v svojem ožjem krogu, ampak so se njegovi izumi uveljavili tudi drugje. Kljub temu, da je dosegel marsikaj pomembnega in koristnega, pa mu to ni dalo materialnega zadoščenja, kot se na žalost rado dogaja z izumitelji. Te dni so njegovo ime znova zapisali v album izumite ljev: napravil je pripravo, ki se namesti med razplinjač in cilinder. Imenujejo jo «turbi-■natore automatico«. Naprava sestoji iz neke vrste propelerja, ki s svojim vrtenjem napravi mešanico zraka in bencinskih hlapov enakomerno porazdeljeno, kar prinaša celo vrsto ugodnosti za vozila, ki so opremljena s to napra vo. Ugotovili so, da se porabi manjša količina bencina, da se motor hitreje zažene, da se more voziti s četrto prestavo tudi po 20 km na uro, ne da bi motorju «tolklo v glavi«, kot pravijo mehaniki pri nas. Novo pripravo so že namestili na okoli 30 motociklov m avtomobilov v Gorici. Tehnični izvedenci s področja mehanike so skoraj vsi soglasni, da je priprava zelo dobra i