m^z: %2P HochlObl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 31. „SoLa" Izbaja vsak petek b in velja s po§to prejemana ali v Goricji na dom ¦ , poSiljana: "•"¦' i|,.r " Vse leto.....f. 4.50 y Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta.....,1.20 Pri.oznanilihin prav tako pri ,,po-slanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ ,, » „\3 „ Za vede drke po prostoru. V Gorici,, 30. julija 1880. Tedaj X. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki tilici Wizo „treb kron". in na starem trgu.~V Trstu v tobakarni-ci „Via della caserma 3", Dopisi naj se blagovoijno poSiljajo nredniitvii „SoCe" v Gorici vHilarijanski tiskarni, narofinina pa oprevntftvu„!3o5e" na Korenji v Sticsa - ?i hiii fit, 258 11, nadstr, Rokopisl se ne vradajo; dopisi qaj se blagovoijno frankujcjo, — Delilcem in drugim nopromoznim le narpfinlna wriza, akoso oglaso pri urodni&tvu. DeLela zaluje. V ponedeljek opoiudne na naglem so se prikazale v Gorici zastave na dezclni in magistrate hi8i s Minimi trakovi, in osupnila je prebivalce zalostna vest, da se je preselil eden najvefiih sinov oze in suje riase domovine v boljse iivljenje. P sk gn! Janes Erslnik Coronini-Cronber^ je umrl po prav kratki bolezni v ponedeljek zjutraj v gestinosemdesetem letu svoje starosti, potem ko je bil do zadnjcga tudovito krepak in cvrstega zdravja. GoriSka se ponaSa v pokojniku z rojakom, ki je dpspel v vojaSki sMbi do Casti prve vrste. Na isti visoki stopinji je dosegel na Ogrskcin in po ogrskih pokrajinah najvisa mesta poveljniStva in na HrvaSkem tudi banovo Cast. Toliko .uaravnisa je zalost, ki naSo dez^io preSinja po tern velikem svojem situi. Z nami pa zalujejo in soSutje dele* tudi one deftric, katorim je naS rojak stal na celu. Ogrskim pokrajinam je bil Goronini kolikor toliko tuj zapovednik; ali modrost in dobro voljnost gospodujeti nad geografskimi in na-rodnostnimi mejami. V znamenje hvaleznosti so po-kojnika t veseljem in ponosom priStovala mnoga mesta med svoje e*astne obeane. Coronini pa ima poleg svojega svetu zuanega delovanja Sc vile, Oo tudi bolj prikrite zasluge za vse nase cesarstvo. Nas" najviSi vladar je tmel v njem svojega odgojevalca od svojih prvih let do nastopa cesarskega prestola. Coronini je cesarju bi-stril una in mu utrdil znafiaj, ki se znamenito odlikuje med vladarskimi znacaji. In kako dobrodejuo je moral delovati na§ rojak na razvoj dusnih mofii mladega nad-vojvoda, ;pri6uje eesar sam, ki je iz hvale2nosti svojega odgojitelja izredno odlikoval na vse strani in ob vsaki priliki. NajIepSi in najginljfviSi dokaz prave in ozke zveze pa je na§ cesar razodel zdaj, ko je v dol-gem telegramu do sina Coroninijevega svoje iskreno socutje proti koncti tako-le izrazil: „V Njem izgubim jaz svojega najstar§ega in najzvestej§ega prijatelja, kateremu sem dolman vefino hvalo". Vse je v tem iz-govorjeno. Naravno je, da je taka izguba pokojnikovemu sinu Francu velik udarec, in mi, ki se pona§amo v Franc Karol Coronini-ju z vrednim sinom njegovega oCeta, tukaj prijavljamo naj globokejSe Bogiitjc za izgubo, katera je njega zadela v prvi vrsti. Sin umr-lega dostojanstvenika je naii de^eli moiS in znacaj, b kakorSnimi se ne morejo mnogo pona§ati druge po-krajine. On ima 2e do sedaj za naSo or2b domovino neizmernih zaslug bodisi kot de2elni ali pa kot dr-2avni poslanec in glavar! Saj se§teje med one redke korenjake, ki s prepri6anostjo svojo pot hodijo, inpo svojem najboljsetn suoznanji delujejo za svojo domo* viuo. Zato pa je naSc soCufje do plemenitega grofa naj odkritosrCniSo. Izrassov sofiutja jo telegraficno do§lo vrlemu sinu rajnkega grofa z najviSdi mest, Nadvojvoda Albreht in drugi udjo uesarako hi^e, plemenitniki iz vseh kra-jev poslali so ginljive izraze sofiutja telegraiifino in pistneno. In veliko gtevilo poslancev iz drzavnega zbora, ki svojega nepristranskega pwdsodnika spofitu-jejo in Castt5, 2el6 po enaki poti s tolazllninii bese-dami olajSati duSno bolest sinovo. Hvalc2»ih sre si je rajnkl Coronini ptldobil tudi se" svojo pndporo in svojira mogoinim uplivom, ker njegova beseda jo ssadostovala in je srefio rodila in mno2ila. Koliko dobrcga je on storil posameznikom, za km* oni sami vedd. Zato je lehko misliti, da marsiko-mu solze potefityo na skrivnem, ko izve\ daje smrtna kosa pokosila svojega dobrotnika. SoCutje in obca izguba pokazala se je tudi pri j sijajnem pogrcbu. Poleg voja§kega spremstva, ofi-| cirjev in guneralev udelefilo se je pogreba vse dosto-• jaustvo gori§«ega mesta. Iu kar vrclo je Ijudstvo iz ! mesta, v pol ure oddaljeni Sempeter, da bi videlo 1 nenavadni sprevod. j PriSel je tudi baron Mondel, prvi adjutant ce- j sarjev, kot zastopnik njegov k velikemu pogrcbu, in na§ nadSkof se je sam udelezil ccrkvenih opravil. Dasi je Sempeter samo navadna vas, vendar je bilo po oknih razveSertih Crnih prtov in pregrinjal. Pet kaiioriikov iz stblne cerkvc z drugi mi duhovniki je §lo pred vozom, ki je peljal truplo rajneega Coro-ninija. Voz, sam na sebi dragotno in krasno narejen, bil je ves obsut z rienavadno velikimi venci in trakovi. Kedka prikazen pri tako sijajnem pogrebu je bilo to, da so sprevod dostojanstvenikov tako rekofi oklenili domaCi ljudje. Spred je §la mnor^ica kmetov zad pa kmetic. Oboji so nesli debele svefce. VojaSka in mestna godba, vojaki in tukajSnji vetdranci so se vrstili za njimi. Kakor o takih prilikah, so topovi razgluSali zadnje pozdravu blagemu pokojniku. Naj' v miru pofiiva t Naj povemo u nekoliko o napredovanji in do-sezanji raznih castnih stopinj pokojnega Coroninija. ltodil se je 16. nov. 1794 v Gorici. Leta 1818 bil je ze kadet, tedaj ravno o casu najveCili bitov francoskih. 18M postal je Castnik v krdelu italijau-skih prostovoljcev. Potem je prestopil v polk nadvoj-vode Karola St. 3; od tod pa je M v slugbo vojvode Modenskega, kjer je sluzll 7 let, 0 prekuclji 1831 se je vrnil v cesarsko vojsko, kjer jo ostal kot stot-nik v polku Hohenlohe St. 17 vefi let, in jeblval kot tak v rimslcih in italijanskih pokrajinah, ki so bilo takrat pod avstrijsko vlado. Ko so ga imenovali 1836 za dvoruega kamor-uika, izbral si ga je nadvojvoda Franc Karol, da bi two-jega ho le Sestletuega sina, tedanjega imdvojvodu Franc Jozefa, sedanjega ccstuja vodil in odgojuval, Poprijcl se jo oilgojo mladega nadvojvodo % vaeml svojimi diirtiiiml moCmi, in ostal mu je pravi in zvesti vodnik, dokler ni 1. 1818 nastopil cesarski prostol. V tern gasu dospel je po raznih stopinjah do general-majorako Casti. V laSkih Tirolih pokazal se je tw(ne-ga in kaj previdnega povcljnika. m leta 1840 dobil je podmarsalsko mesto in je zapovedoval v HvvaSki in Slavoniji. Naslednje leto dobi lastni peSpolk at. 6 in upravniStvo vojaslso in civilno v srbski yojvodini in v Banatu, kjer je zapovedoval na srbskih mejah vojaskemu krdelu 50.000 m61 Leta 1854 je imel posvete z gospo-darjem AleksandrominIzedpa§o,ki je zapovedoval v Belgradski trdniavi. Ko je bil pozneje gei|eral vo» ja§kih krdel v tistih pokrajinah, sprejeli so ga z naj-vefio Castjo v BukareStu. Slednjifi je postal topnicarski general in je bii ob enem ban hrvaSki od leta I85i) do leta 1860. Leta 1861 dosegel je prcfiastno mesto I glavnega komandanta ogrskega. Na lastno prbSnjo i dobil je dovoljenje 1865 za zasluieni pokoj. j Tako si je grof Janez Cdroriini priboril najeast- ni§a mesta in zapustil je lep spomin v raznih po- 1 krajihali avstrijskih sebi in domovini Vdast in pbnos. LISTEK. Nesre^ne vesti. Segavka (Poslov. G—r.) (Dalje.) „Zakaj pa nisi povedala Nedi, kako in kaj!" „Za bozjo voljo! bojim se vedno, da jo nam po-bere prezgodej, kar bi mi te^ko delo! Ljubega nima, kam hoee iti?" ?Ce je taka, priskerbim jej uze v kratkem mozaka, ki jej bode v§eCl Kaj se Ti solzi oko? Ne jokatira-di mo^akov: nijso vredni naSih solzd." — Prikloni se in poljubi objokano oko.—BLe. potrpi; vrnivSi se Bo-gomil kleL6 Te poprosi odpu§Ceuja. Ne zabi, kar sem Ti dejala!" Kvvratom stopi ter jih odpre. wCakaj §e raalo, srdek!" nagovori jo Leon. „Kaj bi rad, Leon?* „Povej mi draga moja, kaj pocenja 2ito meseca junija: ali cvete, ali zori ali se zanje ?" ^Za'pi^i, kar ves"!" MHvala! No s tem bil bikmalu pri kraji.—Pri-nesi mi.... ali pa sama poglej v slovar.—* „V drugo, v drugo, gospod strifiek!" Pri tem stopi v pritlifino sobo. „Sedaj moram hitro k bratn",tako beseduje sama pri subi.— »Ugon mi pomozi, da se odkrizaiii nadzornice iiio da pre-skerbim ljubega nagi Nedi; najprej pa naj kaznujem porednega SreCka." Tako govore napravi se, viw.uSiroko-krajnisla-nienik in u2e hofie oditi; kar se odprd vrata in v sobo stopi Srefiko. Sumljiv pregleda vse ogle, ali ni skrit v vsacem kotu kak tekmec. „Kje je gospa Marjeta ?" nKje je Marjeta ? Tu le—precej zraven.? Raz obraz bere mu misli in nabornim oCesom saljivo ga gledaje vzderzuje se smeha. „Kdo se pogovarja i njo?" Malica molCi. „Jaz UoCem vedeti! Ume§ ?" MStr»6nik Leon je pri Marjeti! Vam je prav tako, gospodine ?" Zasmehljivo se mu prikloni in odide. „Saj sem vedel! Ta pokoral—Hajdi, kako bijo mi dva zaorala,—pa ne smem, obljubii sem Bogomilu. Sedaj posnema §e Malica nezvesto sestro!" JeC6 zapusti sobo ter sepoda v vrt. Tjegrede ugleda pod oknora Marjetine spalnice Leona, ki meri z oCmi akacijo; nij mu dovolj visoka in nevoljen ma-je z glavo. Ko se mu pribliza Sregko, popade ga za sukinjo in upra§a BGospodine Sredkol Mislite si.....—w Srefiko osupne. „Mislim si u2e.B aKaj mislite: ali bi moral dobro plezati znati, da bi odnesel po tem le drevesuu—poka2c s perstom akacijo—asvojo ljubico iz spalnice?" „Tega luna trka l" zaverne Sredko in hiti na cesto. „Pa mislite si le gospodine Srefiko — SreCko I" A Sreiko ne fiuje vec\ ^Prismukajen jel In kaka prederznost! Oj Bogomil, nesrefini Bogomill* Zopet volitve. Eavno smo iz dobrega vira izvcdeli, da se je sedanji kranjski de^elni predsednik g. Winkler odpo- „Vi mlada gospa bodite tako dobri in napi§ite mi vse kraljeve rodbine srcdnjega.in novega y?ka.tt Ugon Lasat, svojima scstrama jako podobeu gospodine obiskava osmo gimnazijalko. Kakor samovla-dec stoji med dijaki sedeCimi krog mize in ravnokar zavil je, pa ne hudo, uho, da si bolje zapamti, kar mu je bil veleval. „In Vi Jurdek (kaj vraga pocenjate; kaj ne skladate zopet zaljubljene pesme) JurCek, pazite : spi-§ite mi pravila o vezniku, pa razlocno, da je morem brati na dale5 tri Crcvlje!" Jurciek zame*lika, kakor bi bil nevoljen. „Kam vraga hofiete dejati in Cemu porabiti vse te gpljufne spiske? Za ovratnik ne morete nikakor potisuiti jih svojemu soSolcu, sedefiemu prpd .Vami I". „Temu odgovoru pride se lehko v okqm; te*Xje bi Vam odgovoril, kje da ne morejo se poskriti pri-pomoeki k takej skuSnji, kot je matura. 0 goljufiji pa kar tiho, Vi razposajeni—tt Obmolkne in pomisli, ktero Castno v tej sobi spo-dobno ime bi dal oplaSenemu , mladinu. Glej 1 dekla vstopi. „Gospod Lasat! Gospodieina Malica 2eli govo-riti z Vami—pa v VaSej sobi!u Ugon hiti radovedno v svojo sobo, kder spreje-ma tovariSe in vsacega, kdor koli ga obiSce. n0 dobro doSla, Malica I Kaj paima§, Ijubadu-Sica lK vim necoj „Vabit sem Te priSla na veselico, ktero napra-ecoj na vrtu; pripelji pa tudi svoje tovariSe /* vedal drzavnemu poslanstvu. Ta vest nas je iznena- j dila, in prepricaui smo, » bo provzro&la v obce 2a-lostcn viis po nasi dezeli. Mi odobrujemo in zagovarjamo sedanje vlade j nacelo, vsled katerega naj ostajajo uradniki strogo } pri svojem poslu. Saj smo doziveli dosti krivic, ki j so se nam godile, ko so se uradniki vtikali v politi- j ko; zlasti smo njih moc obeutiliinjo na Slovenskem j §e catimo pri volitvah bodisi deielnih ali pa drzavnih j zastopnikov. Ali izjema od nafelnega postopanja bila bi nam ravno pri g. Winklerji prijetna. Ta nradnik, ki je sedaj na visoki stopinji, ima velik del naSega | ljudatva za seboj; on ima svojo stranko. On je na- j Sana narodu priljubljena oseba. Priljubil se je na- j rodu v vsem svojem delovanji, kot uradnik in kot j ljudski zastopnik doma in v dr2avnem zboru. Gotovo g. Winkler v svojem izdatnem in intezivnem delovanji I kot ljudski pooblaSccnec svojih nradniSkih dolinosti ! ni zanemarjal. Saj je razSirjena govorica v krogu I onib, ki so okoli njega in pod njim delovali, da je on tarn najmarljiviSi delavec. In nasledke in vspehe njegovega trada nas narod dobro pozna in jih ve tu-di ceniti. Ravno zaradi enakomernega in neuraorne- I ga delovanja ni bilo v?roka Winklerjn nradniku po5-cati iz rok posla narodnega zastopnistva. Nasi de- ! ieU vsaj bi bila sedanja vlada dobroto storilo, ako | bi bila pastila §e na dalje g. Winklerja poslovati tu- I di kot driavnega poslanca. Saj mi si ne moremo leh- I ko drugace misliti, kakor da je sedanja odpoved g. | Winklerja posledica zgoroj imenovanega na&la grof I Taaffe-jeve vlade. In samo, da v strogetn izvrSevanji I Onega nacela sedanja vlada boljSe ustavno zivljenje I pripravlja in tudi Slovanom pravHSniso pot do ena I kopravnosti utrjuje, nam daja nekoliko zadoscenja za izgubo nasi dcieli nepozabljenega poslanca. Po drugi strani spoznavamo tudi, da inesto, ka-tero sedaj g. Winkler zaseda, potrebuje celega mo- 1 2a, mola poleg vse uradniske izvedenosti in izurjeno-sti tudi energiCne in g. Winklerju lastae marljivosti. Nam je le prcjasno, s kakimi elementi se ima on zdaj boriti kot kranjski dezelni predsednik. Na Kranjskem J se ima ta visoki vladni pooblasCenec boriti ue samo j z navadnimi strankami zunaj svojega praga; v lastm bisi ima toliko zastarelpga prahu in plcsnjobe, da mu poleg vseh modi in dosedauje z vspehi ovencane pre- j teklosti, veliko sreco voScimo, ako doseze kolikaj onih I namenov, katere namerava izvrsiti v soglasji z voljo presvitlega eesarja in naceli sedanje vlade. G. Winkler, ki se je kranjski tako hitro priku- ] pil, in ki je v zadnjih dneh o svojem popotovanji po J Dolenjskem kot dezelni predsednik kar triumfoval gle- j de na sijajen sprejem in z ozirom na Stevilno po- I delitev castuega obcanstva, ima na nasprotni strani j mnogo sdvraznikov, mnogo zavir in veliko, veliko de- J la v prihodnjem svojem delovanji. Zato pa se gosp. I Winklerja ne cudimo, ako v spoznanji svojega tezav- j nega posla odlozi eno breme, da se tern laze se zdru- 1 zenimi mocmi in mislimi posveti novemu poklicu. In I zato mi Kranjcem g. Winklerja toliko bolj privoSeimo, j kolikor vefie rane njegova izguba vseka nasi dezeli. j Saj njegova moc narodu slovenskemu ne gre v izgu- | bo. Tolaiba je za nas, da kar en del izgubi, pridobi | drnga pokrajina toliko vecV | Ali nam se zdaj naklada dolznost, poiskati si j kolikor mogoce vrednega namestnika g. Winklerja. I Ta naloga pa je za nas najneprijetnisa in kaj tezav- I na stran. Skuinje pii zadnjih volitvah vzbujajo v ro- ( deljubu samo grenke spomine. Narod po GoriSkem | ni takd poducen in izurjen politicno, kakor seje nek- | DVseb Sest naj tja pripeljem ?" „Gotovo; priskrbim ze dobro postrezbo!" »Na primer?* BCaj, potice.... „Brazega nic?tt nTadi piva in smodk dobi§ !a „Ze velja! Vfiasisi res zgolj dobrota, dragases-trica! Dovoli, da te objamem." Kar se coje krik v dijaSkej sobi. Divji Andrejge, kojemu je bil Ugon veleval napisati vse knezlte rod-bine srednjega in novega veka, videl je skozi Spranji-co nad dnrimi in 6ul je vse, kar seje godilo v sosed-nej sobi, in besede inobrazisojavili to tndi tovarisem. Milko pa mu odmakne stol, da pade na tla. Se ve da nastane ropot in kreg; a tudi sicer bi ne mogel nikdo sluSati pogovora, kajti Malica le tiho §epe6e z Ugonom. Dvoje mu veleva: se danes mora dva kra-ja obiskati namrefi kiparja Lovreta in svaka Srefika. NaroCila so kratka pa umljiva. „Vragat 6emn naj bi pad Sreeku tako gcdo la-gal o tebi?« „Nu, da ga malce vzuemirig, kaznuje§ da ga oneBrefiiS—zaslu2il si je!« aMeni prav ljubo t Zakaj se je vedno branil po-pravyati mi vcasi kako Iatinsko nalogo ?—Nedvomno ve Marjeta o teh vabiiih?* »Nijedne «rkiceB — sestra utihne. — „Pa ni6 ne de. Marjeta stori, kar jaz hodem, in stvar jej u2e br2e razlozim."— (Dalje prih.) f daj mislilo. Kar nam je bila neke krati sreda pode-! lila pod vodstvom umnih vzbuditeljev, mislili smo, da i je notranji sad politidno dozorelega naroda. j Na svoje znlost moramo s prepridanjem tukaj j izrc5i, da Ijudstvu po Goriskem manjka poduka in j takta za polittfno udclezitcv. To je zalostno, .pa §e j 2alostni§e, da nimamo pravih uarodnih mo^, ki bi i j narod disciplinovali in politico vzrejevali. Naj za-f lostniSe pa je to, da so nekateri toliko ozkosrdni, da [ hoCejo z nameni nizkega obzorja politidno zrelse mo-! i§ zatemnjevati. 1 Mala moz imamo, ki so za drzavno zastopni§tvo j sposobni; malo moz imamo, ki vidijo z viSine na vse pokrajine naSega cesarstva, §e manj pa takih, ki % j bistrostjo, modrostjo in gotovostjo svojfga duha vidijo nekoliko pedi v prihodnost nagto izvr§ujoLe se zgo-I dovine; in Se te pe&ice vrednib domacih sinov krat-1 kovidnost ne postij priti* naf povrSje obfim in pra-j vim narodnim dobickom posvecene delavnosti. Rajle [ naj se plitvost Soperi, kakor po prcroisljevanji in po skusnjah pridobljena globokost! Rajse uaj boilo poli-ticne niile tujim psoblaSdencem v drzavnem zboru v I posmeh, nego da bi nas zagovorniki v polnej mozki zrelosti na zunaj castili in na znotraj narodno stvar j I pospesevali 1 i Mi dobro vemo, kak6 naso nezrelost tujci radi j zasmehujejo; mi imamo dobro pred ocnii, kako zaslu-I ge naiih moz malo cenijo tudi v onih redkih alud-ajih, I kjer se nasi poobla.scenci zares izvrstc; in vendar na-I sa politika ostaja pri volitvah tako nizka in vs e-I dnje dobit'karska. I GoriSki Slovene! enega samega poslanca poobla- I sfinjejo za drzavni zbor in po odpovedi g. Winklerja I stojimo pred volitvijo z ravno opisano politiko! Kaj I ne, da je ta pogled tolaziven I Kdor meni, da preCrno gledamo, naj ss spomni nerlavne minulosti. ali pa se boije, naj pogleda z nami v naSe domafie razmure za politidni del. j Kaj je tedaj storiti o takih razmerah ? Te^ko je svetovatr, to pa je gotovo, da samo ljudstvo si zdaj ue more pomagati. Ako hoeejo na§i volilni mozaki odkritosrdni biti, naj naravnostpovedotdajimje treba j poiskati mo2t o katerihso ^e preprifiani, da jim uteg- nejo in znajo dobrohotno in odkritosrdno prav sveto- vati. j Na Kranjskem imajo poslanci svoje srediSCc. I Med njimi je stalen odbor, ki pokaze svojo delavnost ob vsaki volitvi, in ljudstvo ieto za letora napreduje, zatd ker svojim moiera zaupa. In ka2ejo se sijajni j nasledki: po enoglasno priporodane mo^e narod voli j brez obotavljanja. Tudi na Kranjskem bi volilci vse- j lej prave ne zadeli §e v sedanjem casu. Ali s tem j spoznavajo vzroke, zakaj jim stalen odbor prfporoca I tega ali onega mo^aka za poslanca. Po takem pro- [ simo in zelimo, da tudi naii dosedanji dezelni j poslanci, katerim narod zaupa, da sedanje naro- I dove razmcre premiSljujejo, da se zberejo in posve- I I tujejo, koga bi kot zrelega in vrednega spoznali za j prihodnjo volitev. Nie ne de, fe tudi druge veljake j v svojo sredo v posvetovanje poklifiejo. Saj to ni pro- j j ti na§emu namenu. Na§a zelja je le, da prestrizemo ! I ono nezrelo in razcepljeno politiko, ki je bila zadnji I fas na§emu Ijudstvu samo na sramoto. Mi bi radi I do casa opominjali na§e veljavne moMf da pomagajo j j po zadnjih sku§njah zbeganemu Ijudstvu na pomofi. [ Sedanja vlada nam z*eli bitipravi5na; ona 2eli popol- | nem neodvisnih moz,vker zeli povsod Ijudske zelje in [ zahteve spoznavati. Cas je tedaj da se vzdignemo, in I da povzdigne vreden skusen in zrel po- I slanec v imenu nasega naroda svoj gfas pred vla- I do, v katero imamo tako zaiipanje, kakor smo ga bili J ze davno izgubili. Na noge tedaj i Dopisi. Iz Cerni6 25. julija. (Izv. dop.) Nova cesta I bliza se koncn, v par dneh popeljemo se 2e lehko pn [ vsej njeni novi certi od Cernic do Sela. Cesta je I lepa, gladka in izvzemsi nektere ovinke prav ravna. j Odstranjeni so zdaj poprejsnji tezavni, ozki in ster-l mi klancovi in s temi britko trpljenje zivali in ljudi. I Bile so namrefc dozdaj semtertje take stermine, da I se je moralo, bi rekel, navaden voziCek porivati, ako I se ga je hotlo izpeljatil I Koliko trada, vpiranja, porivanja in zgube casa I — pa tudi pretepanja uboge zivali in kletvine bo I zdaj koneci Slava skrbni visoki vladi za novo cesto | in s to za pomo5 in zasluzek ljudemt j Zdaj pa nekaj 2alostega. Une dni padla je tn- I kaj priietna ^enica iz murbinovega dreva, na kterem I je perje za sviloprejke rezala, tako nesredno, da se I je vsa ^retresla in Cez nekaj dni potem umrla. I Skoraj enaka nesreda zgodila se je v obcliti I GojaCe. Tudi tam padla je skoraj ob istem casu mla-I da 2enska iz murbe in si je reva nogo zlomila; pe-J Ijati so jo morali v gori§ko bolni§nico. Na drevju tre-j ba veCe previdnosti in to zlasti na mnrbi, ki je jako I krhljival I Se eno prav zalostno in stra§no iz iste vasi. ' Kar se je namrec po nSo6inemtt sporodilu pred leti zgodilo v cervinjanskem okraji in nedavno v Sempe-tru pri Gorici, to pripetilo se je uni teden tudi tukaj. Strupena ali ostrupljena muha upiknila je neko zensko v obraz, ko jo, kakor se pripoveduje, iz polja domu sla. Zt*na naglo z roko po upicenem mestu in muhi vdari ter jo po obrazu zmandra in pokouca. Hitro na to zafine ji obraz nagloma otekati in sicer tako stra§no in urno da Lez tri dni v strasnih bole-Cinah umrje. Najhitreje je bila muha navadna, toda polna nasrkanega strupa na kakem ubitem modrasu, ka5i ali drugi strupenini, ki je, kakor stekel pes, o-koli letala in kamor zadela tam vpiknila, —- Tudi pri tem bi treba bilo vece previdnosti in ubito strupeni-no bi se moralo zakopavati ne obesati po zidovih, po giizah ali kjer si bodi, 6e je treba v vrtu ali za hiio! Vsekako pa je bilo napacno da se je zenska, ko jo je zacelopo obrazu srbeti, praskala, ker nohti pri taein ranah niso zdravi, Reva je znpuatila Sestero se zgolj neprevidunih otrok. Grozna soparicn in susa ^ugala je vse pokondati in ce bi usmiljeni Bog ne bi bil se nekaj dni dezja poslal, bi bilo ob vse. Iz Kopra 27. julija. (Izv. dop.) Kakor je U iz drugih porocil nSofii" znano, je postalo tudi na§e me-sto guezdo, katero zmerom vec — irredentovcev ro-di. Ali ('iivaji avstrijske zvestobe jim tu pa tam vendar prestrezejo perotnice, da jim ni mogofie tak6 naglo vzletati, kakor sami zele. Tak6 so zdaj zasle-dili pri nekem renegatu, italijanskem vseinogoCiu!-%\ — menda naceluiku italiauisimov — veC zabojev prevaznih dokumentov, pogodeb;skrivnih zn-vez. ^andarmi so pri nas za take namene kaj vrli mo^aki. PriSli so trijo v hi§o debelega gospoda, edeu je stal na durih, druga dva pa sta poslopje preisko-vala in oddala imenovane zaklade visim rokam v varstvo. Ali pogum onih, ki izdihujejo po nereSeni Italiji, je St vedno vefii od strahu, ki jim vcasih de-jansko proti od strani vladnih organov. V nod ined 25. in 26. t, m. razpostavili m irridentovski rogovi-iezi vec sto italijanskili zastavic po zidovih uasega mesta. Zmes iz lla, krede itd. jim je slu^ila za prile* pljenje. Tako je bilo pri nas na sveto Ano zjutraj vse mesto okiniano se znamenji odreSenja, Policija je falisp pac hxi, za rana potrgala se zidov; ali srd zvestih meSSanov.in posebno yojakov, uCiteljstva in dijastva se s, tem ni ohladil. Cndno je samo, da ti ljudje\ ki toliko po obljubljeni deieli hrepene, vendar Se v na§i sredi ostajajo. Na§i ljudje pravijo, da bi jim hoteli popotnico klenkati s kotli, ko bi ae hoteli zlepa odpiaviti na odhod. Iz Plrana, 29. julija. (Izv. dop.) SliSali ste 2e, da je zalezla tista stra§na pokoncevalka vinskih tit tudi v isterske vitiograde, in zdaj poducujejo poslani strokovnjaSki profesorji oplaSene kmete, kako bi to nesreCno golazen pokonfiali. 19. f. m. predpoludne je bil poduk 0 u§i filokseri v tukajSnjem magistratneni poslopji; popoludne pa so nam kazali trtno us in okn-2ene trtue korenike s pomocjo mikroskopa ali, kakor Vi pravite, z drobnoglcdom. Bilo nas je posluSalcev in obiskovakev nad 120 iz Istrije, GoriSkega in celo iz Hrva§kega, med njimi profesorji in dijaki kmetijske goriske Sole. Dne 20. t. ra. ob 5. uri zjutraj smo odriuiti na velikih barkah dve uri od Pirana v vinogr&de (Valle di Socciole), kjer dela tiloksera dozdaj najve^o skodo. Vinogradt so krasni in pravilno nasajeni. Kjer trtna u§ gospodari, pa je 2alosten pogled: perje je obledelo, ze odpida, in grozdja ni nic! Dosihmal se je zapazila filoksera samo okoli Pirana m v Isoli. Tu je Vinogradov oku^enih io Cez 80 oralov. ie je v Piranu napravljenega ogljenCevega ^veplenca 8000 klg., da i njim pokoncajo okoli sto-tiso6 trtl 28. t. m. se strokovnjaki se posebe posve-tujejo ob osodi omenjenih Vinogradov. Tri dni sem bil v Piranu. V* nedeljo je bila tombola pred staresinskim poslopjem. Trg je bil prepoln Ijudstva, znenavaduim Stevilom tudi zunanjih obisbo-valcev. Ali nesreCo so imeli. Ravno med klicanjem stevilk je vihar prihrul, in polovico gledalccv je po-pihal v varni§a mesta, predno se je koncala ta ljud-ska veselica. Videl sem tudi pogreb iz druzbe za vzajemno pomofi (mutuo soccorso). Spremljevalct so bili rudefie obieeem, se zastavo in godbo. Udje plaCujejo po 12 kr. na teden, tedaj 6 gl. 24 kr. na leto. Ako ud zboli, dobiva po 40 kr. na dan podpore, zdravuika in zdra-vila brezplacno. Enako je pokop sloveseu na druzbine stro^ke. Kakor se vidi, je druSba prakticna in posebno delalcem koristna naprava, kakor§nih imajo tudi po drugih, posebno velikih mestih. Politifini pregled. AVSTRIJA. Baron Calice je odsel kot izreden poslanec sposebnimi narociii v Carigrad. Pripoveduje se, da se cesar ni se popol-nem ozdravel po prehladu, ki si ga je bil najel §e pred dokodom v Seskc pokrajine. Zaradi toga bi se ategiiilo zVdolocene obiskovanje galiSke de/ele nekoliko zakasniti. Iz pravega vira dohaja vest, da je cesar na§ popolnem zdrav. Sklepi, katere so fiasniki sami skovali, po takem tudi odpadejo. Gaiiski de^elni zbor jo skleuil, naj bi se poljski zldje v poljskem jeziku udili svoje verske nauke. Bukovinski zbor pa tirja, da naj se piSejo sodnijski protokoli tudi v rusinskem in rumunskem jeziku. Kar pa naravna pravica in pa zagotovljena enakopravnost tirja, je denasnji dan samo ob sebi umevno, da zbada' nemSke, ali pravTza prav zagrizene ustavoverne nemike liste. Znano je, koliko krika in nejcvolje je vzbu-diia vlada s tern, da je zaukazala na Oeskem tudi pri sodniji jezikovo enakopravnost, Ustavo-verni nemski list! ne dajo miru, in sedanja vlada jc menda sklenila, skrbno gradivo nabirati zlasti iz laznih sodnijskih razsodeb, da bivjeseni stopila v drzavnem zboru z novimi nacrti o ena-kopravnosti jezikovni, ker jo je restia volja ko-nec narediti dosedanjemu samo vznemirjajocemu hujskanju in na mnogo strani samo slepivnemu, sofistifinemu razgovarjanju o he toliko na ustavo oprtih ukazih sedanjc vlade. Te dni so odprli na Dunaji n i z e a v s t r i j-sko obrtni§ko razstavo v onem velikan-skem okroglem poslopji, katero so bili sezidali leta 1873 za dunajsko svetovno razstavo. 0 obrtniSkih izdclkih sedanje razstave povsod p pohvalo govore. Da bi taki oglcdi pa6 upliv imeli tudi za one avstrijske pokrajine, kjcr glede na najmanjSe in nojpreprostiSe izdelke lezi do sedaj vse mrtvo. Turdija. Vse cvropske vlade ziigajo od-poslati po dve ladiji pod skupnim angle§ko-fran-coskim poveljstvom proti TurCiji, ako se ne uda sklepom berolinske konference. Zadnja porocila kazejo, da se hocc Turdija z vladami pogajati o grSkih mejah; ali ona zahtdva, da bi Janina, Mecovo in Larisa Se njej ostale. Crnagora ima zadnje dni tudi dosti opravka s Tureyo. Tako je ernogorski zastop-nik v Carigradu vrnil se v Cetinje. Tudi je bil zopet nek majhen boj med Cernogorci in Ai-banci, in knez Nikita je bojda zaukazai nabiro vojakov od 16 do 60 let. Taki sklepi ne kazejo §e na dovrsen mir. NemSija. Mnogo ugibajo te dni, kaj po-meni|Bismarck-ova prijaznost do Turkov, katero jim kar nagloma pokazuje s tern, da jiro na sul-tanovo priprosnjo brez ovire odposjlja celo vrsto ve§6ih uradnikov, ki neki imajo nalogo, zraes-njave v uradovauji in raznoterem opravniStvu odstranjevati in tako Turciji zopet pomagati na noge. Francoska pa je kakor nala§6 morda iz ravno pokazanega nemUkega obnasanja na Gr§ko odposlala 60 oficirjev, da tako povzdignejo griko armado. Italijanski parlament, ki se je zdaj zaprl, letos ni nic posebnega izvrsil. Davek od mletve, ki laLko ubogo ljudstvo ze toliko let stiska, ostane se po starem. Tako je ljudstvo zastonj zdihovalo in pricakovalo polaj§anja vsaj na to stran. G r § k a je sklepe berolinske konference s hvaMnostjo sprejela; ima pa tudi vzrok zado-voljna biti. Z Angle§keg a se dalje bolj kaze. da imenitni Gladstone uspe§no deluje in pritiska tudi na druge vlade, da Turdija spolni svoje dolznosti. Angle§ka ima veliko sitnosti, strosskov in nesred v Afganistanu. Mislili so zacetkom Eusom nasprotovati; pa so sami sebi jamo ko-pali. Kedaj so ze mislili, da store mir v dezeli, ki je soseska z anglesko Indijo. Silno veliko milijonov jim je ze jvojska tod pogoltnila, in zraven morajo se veliko lastne krvi preliti. Ravno se slisi, da so Afganistanci anglesko voj-sko pod generalom Burrov-om popolnem unidlli. To je strasno za ponosne angle§ke sinove. Kar je bil berolinski shod evropskih vlasti nenaravno razdelil ali pa opustil, zdru2i prej ali poslej narava sama. Bolgari in Vzhodnja-Rumelija hrepene* po zdruzenji in se skup-nosti priblizujejo tudi dejansko. Porofiajo, da prihaja vsak dan ve6 orozja in streliva v podo-navske hike. Rusi se v bolgarski armadi mno2e, in ze se vodje vzhodnje-rumelijske stranke po-svetujejo in dogovarjajo z Bolgari kedaj bo treba udariti. rZe to jesen alt pa na zimo dolo-6ujejo cas za vojsko s Turcijo, ker po zimi Turkom ni mofi tako lahko zasesti balkanskih sotesk. Postavili si bodo 150.000 rednih vojakov na noge. poSiljajo vsaj do konca jaauarja 1881 brez pod-pisanega imena, katero naj se prilozl v zapefiatenem listti, po naslovu: „Slovensko literarno dru§tvo na Dunaji", Wien, TV., Wiedner-Hauptstrasse 40, HI. Stiege, 43. Ptisojcna nagrada se izplaca o velikej nofii leta 1881. Na Dunaji, dne" 28. julija 1880. ODBOE. Domade stvari. Nauono ministerstvo je zaukazalo, da po-stane slovenS&na na ljubljanski viSi realki prihodnje leto za vse razrede o b 1 i g a t e n predmet za vse u-cence, ki se oglas6 za Slovunce pri vstopu v realko. Tudi se osnovi poseben oddelek za slovcn8c1no, ako se oglasi zadostno Stevilo takih uftenecv, katerim sicer slovenSfiina ni obliguten predmet. Tudi v malem sprej-memo radi napredek. Izvestje tr^aSke viSe realke ima na fielu od znanega tudi slovenskega pisatelja prof. Utbas-a raz-pvavo: „Zur Behandlung des deutsehen Sprachunter-richtes in den Mittelschulen mehrsprachiger Latider." Dasi nismo razprave imeli v rokan, je sam naslov tuk, da so razprava priporoila nasim pedagogom, ki poducujejo mladino srednjih Sol. V nod po sveti Ani imeli smo v obli^ji go-Hskem zopet mirno in izdatno ploho, polju v Korist in ljudem m livJe dihanjo o &w\\ nenava-'ne vroSino in soparice. V Ormozi ua Stajarskein si snujejo tamoSnji rodoljubi kiitoliSko sloven sko politic no druftt-vo ^Slogo", in gosposka jim je pmvila U potrdda. GotiSka „Sloga" dobi tako podpomico za razslrjeva-nje in pojasuovanje Ijmlstvu toliko potrebnih pofiet-uih politicnih nojmov. Naj bi se poedine wSlogea mnozile in vspesno delovale v namen, katercga razo-devajo so svojim lepim imenotn! 2a Kopitarjevo slavnost se v Ljubljani do-stojno pripravljajo, in s,) bode obhajala 22. avgusta v Repnjah, blizo Ljubljana Cas je kaj ugoden za shod posebno slovenskih profesorjev, ufiiteljev in vi-sokosolcev, ki po pravici ponosno gledajo na vzgled uLenja§tva v orja§kem rojaku Kopitarji. Kakor je znano, po&vata nala pesnika Preslren in Jenko na pokopal&cl v Kranji. Oba imata tarn svoja spomenika. Kdor si zeli fotografije teh spome-nikov, dobi jih pri Martinu Petanu, kupci v Kranji. Na Kranjskem de^elnega predseduika g. Win-klerja z nenavadno slovesnostjo na njegovem popoto-vauji sprejemajo, in v polnem zaupanji ga mnogc so-seske imenujejo za fastnega obCana. Ista dezela pa je te dni vznemirjena in po pravici polna nejcvolje, da jo tnjci po 2idovskih Sasnikih grdijo in Crnijo, kakor da bi na Kranjskem samo razbojniki razsajali, in vse zatd, ker je menda dvoje pijanih kranjskih fantov neznatno potipalo dva ali tri tako imenovane liedertaflerje. Dru^ba tukajSnjih veterancev dobi, kakor poroCajo, blagoslovljeno zastavo pod pokroviteljstvom Nj. veli(5. cesarice same. Cesarica podari tudi trak na zastavo. Nagrada, ki jo razpisuje rslovensko literarno dru§tvo na Dunaji0. „Sloveasko literarno druStvo na Dunaji" je v svojej zadnjej redncj seji dne 8. julija t. 1. sklenilo slaviti spomin tisofiletnice, kar je bil v-veden slovanski jezik pri slu^bi bozjej, s tem, da se razpiSe nagrada 60 (Sestdesctih) goldinarjev a. v. za najboljsi spis, ki bi reSil sledeCa vprasanja o slovan-skih pismih: A. Glagolica in cirilica. a) Postanek in mejsobojne razmere glagolice in ciriliee. b) Kje se je rabila, kje se Se rabi in kako se je spremenila cirilica pri posameznih slovanskih na-rodih? c) Kje as je rabila, kje se se rabi glagoliea in ali bi ustrezala denaSnjim potrebam? B. Cirilica in laiinica. a) Zgodovina latinice pri Slovanih. b) Katera, cirilica ali latinica, je bolj prikladna slovanskim jezikom? c) Kako naj se cirilica prikroji za slovenski jezik? Kdor resi povoljno vsa ta vprasanja, ali zadnji dve, oziraje se na prve Stiri toCke, temu se ima po-deliti omenjeua nagrada. Rokopisi naj se blagovoljno franc Karol grof Coronini-Cronberg, pred-sednik poolancev ddavncga zbora, Nj. c. in k. ap. V. pravi komornik in polkovnik r. si. naznanja v svo-jem imenu in v imetui svoje soproge Sclme SoHJe grollnjo Coroniui-Cronbcrgske, roj. grofinjo Chri-stalnigg iz (iillitzstcina in v Gillitzsteinu, gosp6 zvezdnato-krilevega reda, in v imenu svojih otrok Uudolfn, Albrehta in Selmc Marije, pre^alostno novico o Hinrti svojega prespoltovanega, preljubljene-ga oceta, oziroma tasta in deda Hjep miiuoiti riiokoroloip goifoii Janeza Irsln. erofa Coronim-Cronbsrg-skQgft, viteza reda .. m ovna, velikega kri&a kr. ogr, Sv. Stefanovega in . ivstr. Leopoldovega reda, viteza I. vrste c. avstr. reda zelezne krone, lastnika vojp.skoga zaslu2ncga kri^a (IC. D.), velikega MU vojvod. Esteii-skega orlovega in kr. grSk. odrcSnikovega reda, last-nika c otom. Medjidijskega reda I. vrste, komando-ia pap. Oregorjevega reda, lastnika annadnoga kriia, znamenja 00 letne slu^bo, vojno medalije in Istemke mcdalije ni 5 » U 57 „ 80 it Slovenska Talija. Zbirka drainattfuih del in iger. Na svetlo daje Dramatidno druStvo v Ljubljani. 1. vezek: Prirofcna knjiga za glediSke diletante. Cena 50 kr. Od poznejSih vezkov so po§Ii: 3., 4., 5., 7. in 8. vezek; v ostalib so natisnene sledece gledaliake igre ; (B. mm burka; V. —» vesela, JR.*=» resna, Z.«=«za-lostna igra; 0, — opereta. Stevilke za le-temi frkami kazejo Stevilo aktov.) Ultra! (B. 1.) — Na mostu. (E. 1.) — Gospod Oapek. (V. 1.) -*- Belm. (0.1.) — GraScak in oskrb-nik. (R. 4.) — Serezan. (0.1.) — SvojeglavnezX (V. 1.) — Roza. (V. 3.) — Klobnk. (V. 1.) — Ptienik (O. 1.) — ESe se odgojnik. (R. 2.) — Zabavljica (V. 1.) — Zakonske nadloge. (V. 1.) — Poglavje I, II-in ID. (V. 1.) — Mntec. (t. 1.) — Telegram. (V. 1.) — 8am ne vS kaj ho«e. (B. 1 Vs-) — 0na me ljubi. (Y. 2i) — Gospod re2is6r. (Saljiv prizor.) — Uskok. (V. I.) — Vddva in vdovec. (V. 1.) — Visoki C. (V. J.) — Gorenjski slavaek. (0. 2.) — Pozigalfieva h5i. pt 5.)^— Umetnost in narava. (V. 4.) — Zapravlji. vec. (CarobDa igra. 3.) — Pokojni moj. (V. 1.) -— LornjoD. (B. 1.) — Gospa, ki je bila v Parizu. (V. 3.) — Na kosilu bom pri svoji materi. (v*. 1.) — Brati ne zna. (B. 1.) —Gospoda Kodelja pridigeizza gardin. (Vv l.) — V spanjL (V. 1.) —- Kovarstvo in ljubezen. (Z. 5.) — Ddnna Diana. (V. 3.) — William Bateliff. (Z. 1.) — Gluh mora biti. (B. I.) — Zenska borba. (V. 3.) — Ogenj nij igraca. (V. 3.) — Ena se joee, draga se smeje.v^R. 4.) — Garibaldi. (B. 1.) — Marija Magdalena. (Z. 3.) —- Tri Vile. (V. 2.) — Sree je odkrila. (V. I.) — Pes in maSka. (V. l.) — Cvriek. (R. 5.) — Lowoodska sirota. (R. 4. — Traje in lavor. (R. 2.) — Doktor Robin, (V. 1.) — Pesek v odl. (V. 2.) — Eozarec vode. (V. 5.) — Igralka. (Y. 1.) — Dva gospoda pa jeden slnga. (B. 1.) — Star samec. (R. 2.) — Stara mesto mlade. (V. 1.)— Gringpire. (R. 1.) Ena se mora omozlti. (V. 1.) — Berite nNovice" I (V. 1.) — Dva zeta. (V. 1.) — NemsM ne znajo. (B. I.) — 2enski jok. (V. I.) — Moja zveMa. (V. 1.) SLOVTSNSKA. TALIJA je na prodaj po knjigar-nab v Ljubljani* pa selehko tudi naro5i naravnostod Dramaticnega droStva v Ljubljani. Kdor si naravnost od dra§tva carogi vse prej navedene knjige, katerim je v knjigotr2tvu cena 18 gold. 55kr., jihdob6 za znizano ceno 14 goldinarjev. Ce se od druitva vsaj za 4 gld. knjignaroCi ob jednem, drugtvo popusti 200/0 navadne cene, ki je ustanovljena posameznemu vezku in na zavitkii tiskana. Narodnim dra§tvom, katera provajajo gledali§ke | igre, je priporodati, da si od vsake igre, ki jo bote j igrati, omislijo celo garnitnro, t. j., toliko knjizie. | kolikor jih je igrakem treba o pravajanji; cele tiska- j ne igre iiLeLim se igrakem nraogo bolje astrezajo, ka- \ kor same izpisane naloge, vrhu tega pa so 3e ce- j nejSe. SLU&BE ISCE izurjdi orfmm in pevovodja, ______Ysaki'j gospodiiiji prekomtnu!______|| Oes. in kr. privilegiraii PECNIPRAH prve avstrUske tovorniee za peliii praa od XJLapoia Russ&Comp., Dunai 1. Bez. Weilibarggaase 21. Nas pe?Ri pr»h (trajni nYtnuhi k*m\ Bad«west^|e poyolnoma vsaki kvas. No pokwri s« nikdar in se tuny lahko ohranl; rmM pdkmim dobs po njeni bri# kakor no najboljlem ktasn fneji in $isttrji oku», postanc krajSi m raM«ji, testo ho nagleje in enakoineriiejlej vadigujo in so nikiiar ne poIeLe; pri tem »e pa prilira-njjo obela in jajca; pa tmii na casu se pri&teiii, kcr ni! troba dakati, da so testo vsdigne, 5e pri krofih ne — in kar voiiko velja, da ne napenja. — V paketili fo 5, 20 in 30 j kr. Svari se pred nic vrednim ponarejenim Uagom. ggr Prodajalei dolie primeren nameeek. ^ ki je zmozen tudi gosli igrati, terjeobisko-val cecilijansko-orgljarsko solo v Ljubljam tri leta in .jo z dobrini uspehom dovr$iI, sprejme tudi sMbo cerkvcnika. Pisma naj se poSiljajo slavnemu urodniStvn „SofieK- •¦'rai ' ¦——¦ i r ni KZ3C Pocastujemo se naznaniti slavnemu obfiinstvu, da imamo prav obilno oskrbljeno zalogo pmvih ogerskih vin najboljSih sort, katera smo osebno ukupili na Ogerskem ter so vsled po-velja tnkajSnjega mestnega magistrata od define kmetijske Sole keim&no pre-iskovana. Hektoliter proilajamo po 11 flo 20 gld. franco na dom. V Gorici julija meseca 1880. Ur«atje I3olafIio. 3C_Jt___C Hajd na kmete! Kdor 2eli priti iz mestnega praha na po-letni hlad ter okrepCati se v zdravem zraku mej 2ivim zelenjem z hladno studenfoico, naj pride v Dorriberg; v prijaznej hisi na bregu zelenc Vipave so stiri prav prilezno opravljene sobe za poletne goste, kder bodo z vsem pravdobro in uljudno postrezeni. Zraven hise je lep vrt, za vrtom naravna kopelj, Vipava, in krog in krog krasna narava. Kaj hofiete §e veS? in vse to po spodobni ceni. Kdor zeli pozvedeti kaj ve6, naj se oglasi pri qpravnistvu „Soce.u Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse 2e!odecne bolezni posebno pa se spona§a pri netccnosti, zelodeini slabo-sti, slabodiSecem dihu, ke-dar Cloveka napenjn, ma ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodoCnem katarur zgagi ali rezaki, 6r se nareja pesek ali ka§ar pri preobil»osti slia, zlaten-cit pri studu ia metanji. glavobolu, prthajajoLem od iielodca, 2elodeC»em krfiu, pri zaprtem zivotu, ptena-sitenosti bodi z jedmi ali pijacami, pri glistali, vranfinih, jeternih ali he moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za .4»orico pri gospodu le- karnifiarju A. pi. Gir>oncoli v Gorici, blizo „treh kron". Centralna zaloga zaTazpogiljanje : Apotheke zum heiligen Schutzengel des Cjtrl Brady, Krem- sier, Maehreu. podaje se tako ugodna prilika, da si za polovieo prave cene oinisli vsakdo izvrstiib uro. Velikiinska nizprodaja. Politif;nermzmero, ki so nastnle v celej Evropi, zadele so tudi ^vico; vsled toh razmer so jo na stotino deluvcev izseHIo, tako da jo obstanek tovarn jako dvora-Ijiv. Tudi najvekSa fabrikn m uro, katero smo mi za-stopali, so jo zaprla zncnsno, tor nam jo zuupala pro-dnjo svojih ur. To tako zovnno /cpPe lll'c 80 najbolj&e uro cclega svcta, kojih okrovi so izdoluni iz najflnojSega srebrnega niklja, so izrcdno ologanttio gravirani in giljosirani, tor so ainorikanskogu sistoma. Vsled Iieke vlastue konsti'iikcije ne more se taka lira nikdar pokvariti, pade lehko na tla, sine se stisniti, a vendar nra pri tern niL ne trpi. Proti povzctju, nli vpofciljntvi nuilo svoto, katora jo pri vsakcj bazi ur zaznamovana, 8 kutoro jo plafiana I« pridojunu zlntii double urna verizu-a, luirXunaHti etui, glavni kljuC* za uro in dolavska placa, dobi vsakdo naj-iinojSe ropuHirano uro skoraj na polovieo /.UNtOlij, Vho uro so nntanko ropasiratio, tor garuiitujeilioZttVfMko uro pet let. V dokaz gotovega jamstva in sfroge solid-nosti, prcvzeinanto s tem dolzuost javno, da vsuko liepristojefo uro na/aj vzamemo, in z drtigo za-menjamo. Ix;piseli. ur*. 1000 komadov remontoir zopnih ur, katoro so pri koziei navijajo brez kljuC-a, z dvojiiini okroyom in kri-stalniin okrovoin, izrcdno uatancno regulovano; razen tega so tudi elektrognlvanicno pozlaCeno, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatib razloCiti; z verizico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankertihr) od najtczjega srebrnega niklja, tckoCib. na 15 rubinik, z emailiranimi kuzali, kazalom za trenotke in kristalnim ploaczatim stcklom, natancno repasiraive; preje jeden homad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylinder-uhr) v teskib gilioSiranili okrovih od srebrnega nikjja, 8 kristalnim ploscnatim steklom, tokocih na 8 rubinih, fino repasirane, z verizico, medaljonom, in bar2nn«8thn etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj legl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od lrslotnega srebra. potrjene od c, k. denarnega u-rada, tekoSena lo rubinih, elektro-gaivanicno pozla-cenc, da jih no more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razloiiti; fino natrenotek regulovano in poskuSeno. Teh ur stalje preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40? 1000 komadov Washingtonskih. remontoir zepnih. UT, od pravega lSlotnega srebra odobrenega ode. k. denarncga urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranitn regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tudi jedna zlata doble urna verijiea, medaljon, barzunasti etui in kljuf; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fmo izrozljanih gotiekih visokih omarican, navijajo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, Iepo in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih ge dvakrat vet* vredno, naj bi jo imela vsaka dru2ina, posebno ker se s tako uro soba otepsa. Te UT© Stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko eeno gl. 15.75. Pri narocilih za ure 2 majatnikom (pen- deluhren) prilozi naj se tudi mala svota, Naslov .* Uhren-Ausverkatif von Philipp Fromm, MM, Wien, Rothenthurmstrasse N.ro 9. Izdavatelj in odgoforni nrednik: J02EF ZEL —Tiska: „Hilarijanska tiskaraatt v Gorici.