pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 26
MURSKA SOBOTA, 2. JULIJA 1959
Cena din 10.-
ZNANA IN JASNA POT
Pomembna ugotovitev IV. kongresa: povečan vpliv Zveze komunistov
Slovenije na vseh področjih življenja
Minuli četrtek popoldne je na svojem plenarnem zasedanju IV. kongres ZKS končal svoje delo in izvolil 99-članski novi Centralni komite ter 26-člansko revizijsko komisijo. Za sekretarja Centralnega komiteja je biti ponovno izvoljen tovariš Miha Marinko. V novoizvoljenem Centralnem komiteju so tudi Miško Kranjec, Jan Ros in dr. Anton Vratuša, v revizijski komisiji pa Marija Levar. Še na dopoldanskem zasedanju je IV. kongres sprejel resolucijo o bodočih nalogah Zveze komunistov Slovenije.
Kakor smo poročali	že v
prejšnji številki, je kongres delal v torek popoldne in v sredo v štirih komisijah, V komisiji za gospodarska vprašanja, kjer sta govorila tudi Rudi Čačinovič in Štefan Antalič, so delegati govorili zlasti o posledicah spremenjene strukture prebivalstva v Sloveniji, o nagrajevanju po učinku dela, o vlogi velikih socialističnih gospodarstev, o strokovni vzgoji kadrov v gospodarstvu, o delovni storilnosti, o zaposlovanju delovne sile v nerazvitih področjih.
Tov. Miha Marinko ponovno izvoljen za sekretarja CK ZKS
o razvoju obrti, o investicijski politiki, o tarifnih pravilnikih; o štipendiranju širokovnih kadrov, o sodelovanju med podjetji in komuno, o povečanju kmetijske proizvodnje, o organizaciji blagovnega prometa in o investicijah v to področje, o razmerjih med obsegom proizvodnje in med osebnim dohodkom oziroma številom zaposlenih, o nadurnem delu, o vlogi komunistov v zunanji trgovini, o kooperaciji v kmetijstvu, o smotrni uporabi sredstev za tu-
rizem in gostinstvo, o investicijah za družbeni standard itd. Poročilo komisije za gospodarska vprašanja pa pravi, da terja gospodarski razvoj čedalje širše sodelovanje med kolektivi in potrebo po čimvečji specializaciji v industriji. V kmetijstvu se zavzema poročilo za industrijski način kmetijske proizvodnje, ki edini lahko zadovolji potrebe hitro rastočih potrošniškihsredišč. Gledepredlaganih oblik pomoči nerazvitim področjem pravi poročilo, da so bile ugodno sprejete, ker omogočajo neposredno pomoč že razvitih proizvodnih organizacij in zmanjšanje stroškov relativno zelo dragih komunalnih investicij vsaj v začetku. Organiziranje novih oddelkov in obratov v področjih, kjer je na razpolago delovna sila, je primeren način, s katerim se ob istočasnem reševanju svojih problemov neposredno pomaga k enakomernejšemu razvoju celotnega področja.
V organizacijsko-politični komisiji, v kateri so govorili tudi Jan Ros, Aleksander Kutoš im Marija Levar, so delegati predvsem razpravljali o stilu dela, o negativnih pojavih v podjetjih in o nalogah komunistov v zvezi s tem, o dejavnosti SZDL v obrobnih mestnih občinah, o boju komunistov za zakonitost, o dejavnosti zavestnih sili pri delu z mladino, o nujnosti čim tesnejše povezanosti komunistov z množicami, o delu komunistov v stanovanjskih skupnostih in na vasi, o družbenopolitični dejavnosti Ljudske mladine, o problemih sprejemanja mladine v Zvezo komunistov, o težnjah po ustanavljanju osnovnih organizacij
Sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko: »Ko zaključujemo delo IV. kongresa ZKS mislim, da lahko ugotovimo popolno idejno-politično enodušnost. ki se je odražala v vsej obširni, izredno aktivni razpravi v komisijah in v plenumu ter da je kongres z visoko udeležbo diskutantov — saj se je udeležil razprave takorekoč vsaik peti delegat — krepka pomoč in opora razvijanju našega nadaljnjega dela, ki je pred nami in bo ta naš IV. kongres mnogo pomagal našemu nadaljnjemu uspešnemu delu za graditev socialistične družbe pod Titovim vodstvom.«
v raznih trgovskih in neproiz-vodnih podjetjih, o uveljavljanju komunistov v organih delavskega upravljanja, o problemih ženske mladine, o preobremenjenosti posameznih komunistov s funkcijami, o terenskih organizacijah in aktivih komunistov v mestih in industrijskih središčih, o narodnih manjšinah in njihovi družbeni dejavnosti, o kadrovski politiki itd. Poročilo politično-organizacijske komisije na plenarnem zasedanju kongresa pa pravi, da so idejno politična zrelost in enotnost ter povezanost z množicami pogoj za uspešno delo komunistov in da je očiten velik napredek v organizacijsko-političnem utrjevanju in idejni rasti ZK. To se zrcali na vseh področjih našega javnega življenja in potrjuje pravilnost politike, ki jo je vodil CK ZKS v skladu s politiko ZKJ v obdobju med III. in IV. kongresom.
(Nadaljevanje na 3. strani)
4. JUL
Včasih se nam zdi, da smo ob podobnih praznikih z izbranimi besedami že povedali vse o pomembnih dogodkih iz našega osvobodilnega boja, toda vsako leto bolj čutimo, da ne gre samo za besede, s katerimi bi izrazili hvaležnost do naših partizanskih borcev in ponos jugoslovanskih narodov na junaške dni odpora, temveč nam pomeni vsak praznik mnogo več kot zgolj spomin na določen zgodovinski dogodek. Posebno vrednoto našim praznikom dajejo uspehi celotne skupnosti in ki jih nenehno opažamo na vseh področjih družbene dejavnosti. Zato združujemo ob praznovanju preteklost s sedanjostjo in obeti za bodočnost. Ob tem pa čutimo, da so prav ti pomembni zgodovinski dnevi tista prelomnica, ki je temeljito spremenila pot jugoslovanskih narodov, hkrati pa predstavljajo osnovne temelje našega razvoja in vseh uspehov. Med njimi je brez dvoma najveličastnejši dan 4. julij, ko je Komunistična partija Jugoslavije pozvala vse jugoslovanske narode na oborožen upor proti tujim in domačim zasužnjevalcem. Številni spomeniki širom po naši domovini nazorno pričajo o tem boju in tudi o naših čustvih.
V teh dneh bodo odkriti še novi spomeniki, nove priče bodočim rodovom, ki jim bodo enako kot nam svetli kažipoti in nenehno opozorilo na krvavo pridobljeno nacionalno in socialno svobodo.
Seja Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota
PORAVNALNI SVETI -
PRAVNA USTANOVA LJUDSTVA
Na seji okrajnega ljudskega odbora, ki je bila preteklo sobo- li to, so odborniki poslušali poročilo o delu okrajnih sodišč, poročilo predsednika sveta za notranje zadeve in splošno upravo, poročilo predsednika senata in poročilo okrajnega pravobranilca.
Seji so poleg odbornikov prisostvovali zvezni ljudski poslanec JANEZ HRIBAR, predsednik Okrajnega odb. SZDL JAN ROS, predsednik okrožnega sodišča KOLOMAN BALAŽIČ in drugi.
Tako v poročilu predsednika sveta za (notranje zadeve kot v poročilu o delovanju okrajnih volišč je bilo med drugim poudarjeno, da se v naši sodn praksi iz leta v leto bolj uveljavaljaj o preventivni ukrepi. Statistike namreč kažejo, da izrekajo prvostopna sodišča vedno več pogojnih ‘kazni, kar vzbuja med prebivalstvom včasih tudi kritiko. S pogojno kaznijo uveljavljajo prvostopni organi nekatere smotre socialističnega pravosodja, ki med drugim poudarja tudi vzgojni učinek izrečene kazni.
Predsednik Okrajnega sodišča M. Sobota Jože Podlesek je v svojem poročilu nakazal nekatere probleme sodstva tako v kazenskih kot v civilnih zadevah. Pri tem je posebej pod-
črtal pravne zadeve, ki jih povzročajo alkoholizem in kriminalna dejanja mladoletnikov. Omenil je nudi pravdanje, ki je še močno živo v lendavskem in soboškem sodnem okolišu. Te civilne pravde izvirajo pogostokrat tudi iz neurejenih zapuščinskih razmer in so posledica madžarskega dedinega prava, ki je ukoreninjeno v vseh krajih Prekmurja.
Tako kot sam poročevalec, so se zavzemali kasneje tudi nekateri diskutanti za uveljavljanje poravnalnih svetov. Doslej so ustanovili poravnalne svete v beltinski in radgonski občini. Priporočali so, naj bi ustanovili poravnalne svete tudi v ostalih občinah. Po mnenju posameznih odbornikov bodo poravnalni sveti lahko posredova-
v marsikateri pravni zadevi, tako da se prebivalci po nepotrebnem ne bodo posluževali sodišč. Predvsem bodo s svojim posredovanjem zmanjšali število navadnih pravd.
Na seji OLO so odborniki govorili tudi o urejevanju zemljiške knjige in katastra. Zadnja leta urejajo zemljiško knjigo predvsem v lendavskem in soboškem okolišu. Sprva so potekala vsa dela zelo počasi, letos pa delajo pospešena. Prepočasna dela bi povzročilo nov problem: zemljiška knjiga bi lahko zastarela še preden bi jo dokončno uredili. V soboški občini so uredili zemljiško knjigo za 45 občin, nekaj manj v lendavski občini, kljub temu je neurejenih še 145 katastrskih občin.
Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine Razprava o socialnem zavarovanju
kmečkega prebivalstva
V torek, 30. junija se je začelo v Beogradu tretje letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Skupščina je med drugim razpravljala tudi o socialnem zavarovanju kmečkega prebivalstva. O osnutku zakona je poročal član ZIS Moma Markovič.
Ko je Moma Markovič govoril o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih delavcev, je v začetku ekspozeja rekel, da s tem zakonom praktično uveljavljamo zdravstveno zaščito vsega prebivalstva Jugoslavije, ki sloni na načelih vzajemnosti v plačevanju stroškov.
Z uveljavljanjem tega zakona, je rekel Moma Matkovič, bomo izpopolnili našo socialno in zdravstveno zakonodajo. Treba bo še urediti socialno zavarovanje zasebnih obrtnikov, kar na pristojnem mestu tudi že pripravljajo. Tako bomo v celoti prešli z dosedanjega sistema proračunskega prispevanja po uredbi o obračunavanju in plačevanju Izdatkov v zdravstven ih ustanovah na sistem zavarovanja. Takšen ukrep omogoča bolj racionalno uporabo finančnih sredslev, zagotovljeno s prispevkom samih zavarovancev in prispevkom ilz proračuna, nudi pa tudi velike možnosti, da tudi na vasi bolj organizirano in sistematično r a z v i jam o	in	izgrajujemo
zdravstveno službo ter zdravstvene kadre, hkrati pa pospešujemo zdravstveno zaščito in zagotovimo potrebno mobilizacijo in aktivno sodelovanje neposredno zainteresiranih posameznikov, družbenih sil in materialnih možnosti vasi.
Splošni gospodarski pogoji,
sestava kmetijskih gospodarstev in njihovih dohodkov, zmogljivosti zdravstvenih ustanov in njihova dostopnost, splošna in posebna problematika patologije kmečkega prebivalstva, kakor tudi drugi momenti, ki bistveno vplivajo na uveljavljanje zdravstvene zaščite, so v posameznih republikah, pa tudi na ožjih področjih znotraj republik, zelo različni. Od tod tudi stališče, da je bolj smotrno in bolj realno, da zvezni zakon samo ustanovi to zdravstveno zavarovanje ter dotoči njegove osnovne elemente in obvezne minimume, konkretni sistem tega zdravstvenega zavarovanja pa naj določijo in uveljavijo ljudske republike s svojimi zakoni, ki naj bodo odsev gospodarskih možnosti, stopnje razvitosti in posebnih pogojev vsake naše republike ob upoštevanju razpoloženja inzavesti kmetijskih proizvajalcev.
Moma Markovič je na koncu poudaril, da bodo na podlagi tega zakona zajeti vsi kmetijski proizvajalci ne glede na to, ali so v zadrugah ali ne in ali so se vključili v kooperacijo z zadrugami ali ne, tako da je z njim uvedeno zdravstveno zavarovanje vseh kategorij kmetijskih proizvajalcev, razen tistih, ki so že vključeni v splošno zdravstveno zavarovanje, kakor delavci v stalnem delovnem razmerju.
Še letos
48 novih stanovanj
V Soboti so letos precej pospešili in povečali gradnjo stanovanj. Dograjena bosta dva 12-etanovanjska bloka in nadzidava v ulici Štefana Kovača, 12-stanovanjski blok na Kolodvorski ulici in 8-stanovanjska stavba Zavoda za soc. zavarovanje. S tema gradnjami bodo pridobili 48 novih stanovanj, ki bodo že letos vseljiva. Razen teh so pričeli graditi še tri 12-stanovanjske bloke v ulici Štefana Kovača in 40-stanovanjski blok na vogalu Partizanske ulice, kar pomeni zopet 76 norih stanovanj, ki jih bodo dogradili prihodnje leto. Tudi v Rakičanu so pričeli graditi 12-stanovanjski blok in 4-stanovanjsko stavbo v Puconcih.
Gostovanje AIU v M. Soboti
Prejšnjo nedeljo je v Murski Soboti gostovala Akademija za igralsko umetnost iz Ljubljane s Shakespearjevo komedijo »Kar hočete«. Soboško občinstvo je sprejelo gostovanje z velikim zadovoljstvom, saj se
mu je ponudila redka priložnost, da lahko vidi delo iz svetovne klasične dramske literature na domačem odru. Poleg tega pa je lahko spoznalo mlade igralce, ki jih šola vzgaja in bodo po relormi študija mnogi izmed njih delali v DPD Svoboda. S pričujočo komedijo, ki je bila za uprizoritev iz pedagoških ozirov tekstovno skrajšana, zato pa bolj izdelana v ključnih situacijah, so nudili vsaj skromen pogled tudi v svoje študijsko delo.
Komedijo je režiral Stane Potočnik, v posameznih vlogah pa so nastopili Boris Juh, Slane Potočnik, Alojz Milič, Anton Petje. Irena Prosen. Marija Benko. Alenka Ferenčak. Anton Šolar, Božo Vovk. Anton Slodnjak, Stanko Potisk in Marko Marin. Njihovo gostovanje je organiziral Klub prekmurskih akademikov.
PRVI PLANINSKI TABOR
NA JERUZALEMU
Planinska društva: Murska Sobota, Ljutomer in Ptuj, so priredila v nedeljo na prijetni turistični točki na Jeruzalemu L planinski tabor, na katerem so proslavili 40-letnico ZKJ.
P0 sobotnem kresovanju je bila osrednja svečanost v nedeljo dopoldne. Otvoril jo je predsednik Planinškega društva Ljmliomer Vlado Porekar ter pozdravil udeležence in goste, med katerimi so billi tudi predsednik in podpredsednik OLO Murska Sobota Rudi Čačinovič in Franc Šebjunič, sekretar OBK ZKS Ljutomer Aleksander Pirher, predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden, predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir in drugi.
Po Internacionali, ki jo je igrala soboška godba, je spregovoril predsednik Planinske zveze tov. Koš r. V svojem govoru je na kratko prikazal delo in prizadevanje planincev ter še
posebej poudaril njihovo važno vlogo med NOB in njihovo delovanje v raznih organizacijah, posebne še v ZKJ. Prireditev je pozdravil Indi podpredsednik OLO Murska Sobota Franc Šebjanič.
Med bolj skromnim kulturnim programom, ki so ga izvajali recitatorji osemletne šole v Ljutomeru in godbena pihala, so položili vence na spomenik žrtvam NOB pri Svetinjah. Kmalu nato so predsedniki omenjenih planinskih društev zasadili pred planinsko postojanko na Jeruzalemu spominski topol, ki ga je zalil predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Košir.
Prireditev je bila dobro orga-
nizirana, le udeležba je bila nekoliko manjša, kar pa je treba delno pripisat: slabo organiziranemu avtobusnemu prevozu. Ta prvi planinski tabor, ki jo bil posvečen obletnici ZKJ in SKOJ, pomeni vsekakor veliko manifestacijo planincev tudi v tem hribovitem in od planin odmaknjenem delu Slovenije.
Zamenjava, bankovcev
Upravni odbor Narodne banke je na svoji« seji 26. marca sprejel odločbo 6 odvzemu iz obtoka in zamenjav! bankovcev DFJ za 20 in 10 dinarjev, ki imajo označbo »1914« in na sprednji strani v desnem delu reprodeurano oprsje partizana.
Po tej odločbi bo vzela Narodna banka je bankovce iz ob-
toka v času od 1. julija do 30. septembra in ju zamenjala z bankovci oziroma kovancu tečajne valute. S 1. oktobrom 1959 bes ta bankovca prenehala veljati in ju bo mogoče naknadno zamenjati pri Narodni banki še v nadaljnjih treh mesecih, to je do konca tega leta.
Rekorden pridelek pšenice
zato je prihodnje leto več ne bomo uvažali
Na zasedanju Zvezne ljudske skupščine je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milajko Todorovič poročal poslancem o letošnji žetvi in nekaterih drugih perečih vprašanjih.
Ker je sklicano to zasedanje skupščine v začetku žetve, tki je spričo bogate letine in neugodnega vremena zelo težavna in ker je to zadnja seja pred počitnicami, je rekel Mijaliko Todorovič, je Zvezni izvršni svet menili, da je koristno obvestiti poslance o nekaterih zadevah.
Deževno vreme, pomanjkanje skladiščnega prostora, zlasti mehaniziranih silosov, razen tega pa premalo izkušenj z manipuliranjem z italijanskimi, vrstami pšenice, vse to je žetev in odkup močno zamotalo. Da bi opravili delo pravočasno in 'kar najbolj uspešno, so bile že prej ustanovljene posebne komisije, ki naj zagotove mobilizacijo vseh sili njihovo vsklajeno delo. Lahko rečemo, da se je ta vsklajena dejavnost pokazala takoj v začetku, toda spričo velikih težav in nevarnosti, da bi se nam znatne količine žita pokvarile, je treba znova opozoriti na vso resnost in odgovornost vseh činiteljev — kmetijskih organizaciji, ljudskih oblasti in drugih — in sicer tako pri žetvi in mlačvi, kakor tudi glede izredne uporabe vseh prikladnih prostorov, da bi žito začasno spravili. Poudarjam, je rekel Mijalko Todorovič, da je bila pomoč vojske zelo dragocena in da je treba z njo računati povsod, kjer je položaj težaven in ta pomoč nujno potrebna.
Čeprav je še prezgodaj govoriti o celotnih uspehih kmetijske proizvodnje v letošnjem letal, lahko rečemo, da bo ne le presegla planirano raven in rekordno letino 1957, marveč bo dosegla in bržčas tudi presegla raven, planirano s petletnim planom za leto 1961. Prvi sadovi žetve potrjujejo dosedanje
centove, da bomo pridelali kake 4 milijone ton pšenice in ržiali približno za 25 % več, kakor smo planirali oziroma za kakih 600 tisoč ton ali za 18 % več, kakor v rekordnem letu 1957. Povprečni donos pšenice na hektar bo znašal kakih 18,5 merskih stotov. Tako visoko narodno povprečje pa smo dosegi predvsem z donosi na družbenih posestvih, na katerih je znašal donos italijanskih sort pšenice povprečno 50 metrskih stotov, in na poljih, ki so jih obdelale kmetijske organizacije v kooperaciji z individualnimi kmeti. Na teh poljih znaša donos italijanskih vrst pšenice kakih 55 metrskih stotov.
Ne mislim zdaj govoriti o cenitvi donosa drugih poznih kultur, pripominjam pa, da strokovna kmetijsko-statistična stužba zdaj ocenjuje na primer pridelek koruze, ki bo morda presegel rekorden pridelek v letu 1957, ko smo je pridelal 5.7 milijonov ton. Tudi pridelek sladkorne pese bo letos rekorden. Isto velja za sadje in grozdje. Glede živinoreje je treba omeniti, da nekatere cenitve kažejo na možnosti, da bi se proizvodnja mleka in mesa povečala v primerjavi z letom 1957 mailone za tretjino.
Na podlagi take cenitve pridelka krušnega žita in presežkov iz lanske žetve in iz uvoza je ZIS ugotovil da bodo razpoložljive količine zadostovale, da bomo v prihodnjem letu v celoti krili potrošnjo in da bomo imeli še nekaj žita za ustrezne prehodne rezerve. Zato je ZIS sklenil, da prihodnje leto pšenice ne bomo več uvažal.
Kakor vam je znano, je rekel Mijalko Todorovič, smo zadnja leta primanjkljaj pšenice, ki je znašal približno milijon ton letno, krili z uvozom iz ZDA prek dolgoročnih kreditov, ki jih odplačujemo v naši valuti. Tudi ob tej priložnosti bi' rad poudaril polno razumevanje, ki ga je izpričala vlada ZDA za te naše potrebe, s čimer je nudila naši državi dragoceno pomoč. Ker je bila pšenica pomembna postavka v našem uvozu iz ZDA, smatramo za potrebno in bomo storili v prihodnjem gospodarskem letu ustrezne gospodarske ukrepe, da raven naših medsebojnih gospodarskih vezi ne bo občutno padla, marveč da se bo tako sodelovanje nadaljevalo v novih obojestransko koristnih oblikah.
Iz istih razlogov smo predlagali vladi ZSSR, naj bi v blagovnih seznamih, dogovorjenih za letošnje leto, v redni menjavi predvideni uvoz pšenice zamenjati z drugim, našemu gospodarstvu potrebnim blagom, da se predvideni obseg menjave med obema deželama ne bi zmanjšal. Razgovore o tem je že začela v Moskvi mešana jugoslovansko-sovjetska komisija in se ugodno razvijajo.
Povečanje pridelka krušnega žita na takšno stopnjo, da bi lahko stabilno urediti preskrbo
prebivalstva in industrije z lastno proizvodnjo, je bilo — iz povsem razumljivih gospodarskih in političnih razlogov — eden izmed važnih ciljev naše gospodarske politike. Ko smo sestavljali zadnji petletni plan, smo predvideli uresničenje tega cilja nekako dve leti po zaključku sedanje planske petletke.
Za leto 1961 smo planiral: pridelek 3.5 milijona ton. Kakor vidite, pa smo takšen pridelek letos že presegli za pol milijona ton. Mislim, da moramo ob tej priložnosti tudi s tega mesta izreči priznanje delavcem in strokovnjakom v kmetijskih organizacijah, na kmetijskih posestvih in v zadrugah, kakor tudi	drugim
strokovnim in znanstvenim ustanovam in organizacijam, zbornicam, zadružnim zvezam itd. ter sto tisočem delovnih kmetov, ki so v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami našli pot naglega večanja proizvodnje in svojega vključevanja v splošni napredek.
V tem sklopu, itn to bi rad tudi ob tej priložnosti posebej poudaril, naša politika (teorija in praksa razvoja socialističnega kmetijstva tako rekoč vsak dan in znova potrjuje svojo izredno učinkovitost. S temi uspehi pa ne moremo biti več zadovoljni. V prihodnjih letih moremo in moramo v kmetijstvu, kakor tudi na drugih področjih, še bolj napredovati.
Parma pri Glavačevih (Hancovih) v Trnju, kjer je delovala v letu 1941 partizanska tehnika. Na tej parmi se je stalno zadrževal Štefan Kovač in ostali ilegalci, Na sliki je tudi Glavačev Štef.
MURA je spet poplavila
Zaradi dolgotrajnega deževja je pričela Mura v torek lin sredo spet močno naraščati. V Radgoni so zabeležili vodostaj 375 cm, kar je 2,05 m več kot običajni nizki vodostaj Mure. Visok vodostaj so povzročila velika neurja na Gornjem Štajerskem.
Voda je poplavila nižinski predel od Šratovec navzdol. Pri lem ni povzročita večje škode. Pač pa je ogrožala brod na Meleh, ki pa so ga pravočasno obvarovali.
Naj višji vodostaj Mure so zabeležili v Radgoni leta 1938 in
sicer 530 cm.
Posvetovanje o investicijah
V sredo, 1. julija je bilo v Murski Soboti posvetovanje o investicijah v nekaterih pomurskih podjetjih. Posvetovanju so prisostvovali predstavni-
ki OLO. nekaterih občinskih ljudskih odborov in podjetij ter zastopnik investicijske banke v Mariboru.
Z OBČNEGA ZBORA OKBAJNE ZADRUŽNE ZVEZE
Lani močna gospodarska krepitev kmetijskih zadrug
V torek, 30. junija je bil v Murski Soboti občni zbor Okrajne zadružne zveze, ki so se ga poleg 71 delegatov udeležili tudi član upravnega odbora GZZ Slovenije Jože Novinšek, predsednik OLO Rudi Čačinovič, načelnik Sveta za gospodarstvo Peter Vujec, predsednik ObLO Murska Sobota Karel Lutar in drugi.
Iz poročila je bilo razvidno, da so se kmetijske zadruge po izločitvi nekmetijskih dejavnosti v večji meri preusmerile na samo kmetijsko proizvodnjo in tudi boljše poslovale. To velja posebno še za liste, ki imajo sposoben vodilni in strokovni kader. Število kmetijskih zadrug se je v lanskem letu močno zmanjšalo, bodisi da so bile ukinjene ali združene z močnejšimi. V kmetijske zadruge je bilo ob koncu lanskega leta vključen,ilh 12.6% kmečkih gospodarstev, to je 55% vseh gospodarstev v okraju. Nov sistem upravljanja v kmetijskih zadrugah se je skoraj povsod izkazal za zelo dobrega. V zadružnih svetih je 83,1 % zadružnikov, 16.9 % delavcev in uslužbencev KZ im, 10,8 % žena. Da bi člani zadružnih svetov in upravnih odborov dobro opravljali odgovorne družbene naloge, so v zimskem času zanje organizirali obširen program izobraževanja. Zadruge pa o imajo še vedno težave s kad-
rom in ne toliko s pomanjkanjem, pač pa s pomanjkljivo šolsko ali strokovno izobrazbo. Podobne težave so ponekod z računovodskim in finančnim kadrom. Zadruge so si v lanskem letu močno povečale število traktorjev im drugih kmetijskih strojev. Zadruge skupaj z OZZ in ZHP dajejo razmeroma malo štipendij.
Poslovne zveze so kot gospodarska združenja postale že pomemben činitelj pri pospeševanju in preusmerjanju kmetijstva. Dobro so se uveljavile tudi pri odkupu kmetijskih pridelkov in lesa. V lanskem letu se jim je pridružilo še nekaj bivših zadružnih podjetij in to kot Obrati s samostojnim obračunom. Takrat je bila ustanovljena Gozdarska poslovna zveza s sedežem v Murski Soboti, ki ima nalogo, da skupaj z zadrugami skrbi za napredek gozdarstva in odkup lesa. Notranja organizacija poslovnih zvez je različna in prilagojena pogojem, v katerih po-
samezne poslujejo Tudi poslovne zveze so imele doslej težave zaradi pomanjkanja potrebnega kadra, kar velja še posebno za kmetijski strokovni kader.
Za zadruge je v minulem letu posebej značilna močna gospodarska krepitev, ki je brez dvoma nujna za večje naloge, ki jih imajo zadruge pri razvoju kmetijstva. Tako so si na primer zadruge lani povečale svoje sklade za 231 milijonov dinarjev in so biti i ob koncu leta za 118 mil din večji kot v začetku, enako so se tudi povečala osnovna sredstva in sicer za 214 milijonov din. Lani so zadruge nakupile tudi precej raznih kmetijskih strojev, med njimi 72 traktorjev. Za traktorje je pa še vedno značilno, da so še vedno precej uporabljen: v nekmetijskih dejavnostih. Tako je lani 48traktorjev opravilo v kmetijstvu 38.949 ur in v nekmetijstvu 26.604 ure. Temu je deloma vzrok tudi majhno število traktorskih priključkov.
Na zboru so razpravljali tudi o živinoreji, kjer je prav tako opaziti viden napredek, sprejeli proračun za leto 1959 ter izvolili novi 17-članski upravni odbor.
NEKAJ DOGODKOV 12 DELAVSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA
od 3.-9. julija
1919
Julija je Izšla prva in edina številka prvega slovenskega komunističnega glasila »Bakla«.
1922
3.	julija se je na Dunaju začela prva konferenca KPJ.
1923
9. julija je bil v Ljubljani II. kongres SKOJ.
1934
Od 3. do 5. julija je bila v rudniku v Trbovljah dvainsedemdeset-urna gladovna stavka- Prvič je prišlo do akcije enotnosti med tremi strokovnimi organizacijami.
1935
7. julija je bil izlet »Svobode« v Celju. To je bila velirazreda Slovenije v »namenja gesel KPJ.
1940
6.	julija je v Beograd prispelo osebje prvega poslanstva SZ v Jugoslaviji. Ob tej priliki so bili delavske manifestacije v Beogradu.
,1941
4.	julija je bil v Beogradu razširjeni sestanek Politbiroja OK KPJ na katerem je ja OK KPJ, na katerem je bilo sklenjeno, da maj partizanski odredi takoj začno z oboroženimi akcijami proti okupatorju. Istega dne je bil formiran glavni štab partizanskih odredov Srbije.
7.	julija začetek oborožene vstaje.
5.	in 8. julija so bije demonstracije na ljubljanski postaji ob preseljevanju Slovencev z Gorenjske.
V POMURJU
Meseca julija 1941. leta je Okrožni komite organiziral ciklostilno tehniko, ki je najdalj časa delala v Trnju pri Glavačevih, pozneje pa tudi v Strigovi v zidanci lekarnarja Kovača.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
MISIJA DOBRE VOLJE V LATINSKI AMERIKI
Prejšnji teden je odpotovala iz Beograda v Latinsko Ameriko misija dobre volje, ki jo vodi Vladimir Popovič. Naša misija bo obiskala Mehiko, kamor je že prispela, Venezuelo, Kolumbijo, Kubo, Ekvador, Honduras, Kostariko, Haiti in morda še druge latinsko ameriške države.
Odhod te misije je nadaljevanje dosedanjega prizadevanja za zbliževanje z deželami Latinske Amerike in poglobitev stikov, ki jih naša država že ima z njimi. Doslej so bile s temi deželami izmenjane razne delegacije, kar je vse prispevalo k boljšemu poznavanju zemljepisno tako oddaljenih držav. Vendar pa obstajajo še razne možnosti za še tesnejše odnose in to ne samo na gospodarskem področju, kjer se poslovni in prijateljski stiki lepo krepijo. Za dežele Latinske Amerike je značilen boj za osamosvojitev tako v gospodarstvu kakor tudi v političnem pogledu. Jugoslavija pa je takim težnjam na vseh mednarodnih forumih vedno dajala podporo — tudi narodom teli dežel — in zato ni nič čudnega, da je prišlo v Združenih narodih tudi do pogostih skupnih nastopov pri obravnavanjih vprašanj obrambe miru, ekonomske pomoči nerazvitim deželam idr.
Brezatomsko področje na Balkanu
Predlog sovjetske vlade za za ustanovitev brezatomskega področja na Balkanu in če posežemo še nekoliko nazaj, odnosi in akcije izvenbalkanskih sil, ki zagovarjajo graditev raketnih oporišč, češ da so potrebna balkanskim narodom, da se bodo izognili vojnemu opustošenju in si ohranili neodvisnost — vse to je povzročilo, da je Balkan zopet na prvih straneh svetovnega tiska.
Jasno je, da težnje izvenbalkanskih sil, ki nastopajo v tem prostoru, da bi na plečih balkanskih narodov in na njihov račun poravnavale medsebojna nasprotja, ne morejo koristiti miru na Balkanu in v svetu. Takšno početje ni Balkanu nikoli prineslo koristi. Poseg tujih sil ni nikoli pripomogel k zgladitvi kakega balkanskega spora, marveč ga je le še zapletel. Znano je dalje, da raketna oporišča le kompromitirajo varnost na Balkanu in v
svetu, ker ostrijo odnose ter poglabljajo nezaupanje med balkanskimi deželami in omogočajo velikim izvenbalkanskim silam ,da se vgnezdijo na našem polotoku in ga spremenijo v svoje vojaško vežbališče.
Naša država se je v skladu s svojo izvenblokovsko politiko aktivne, miroljubne koeksistence vedno zavzemala za izključitev Balkana iz igre velikih sil ter za sodelovanje in prijateljstvo balkanskih držav ne glede na razlike v družbeni ureditvi in v pojmovanju raznih vprašanj. Nedvomno bi pomiritev na Balkanu mnogo koristila ne le našemu polotoku, temveč tudi Evropi in Bližnjemu vzhodu, s tem pa vsemu svetu. Zato je FLR Jugoslavija pozdravila sovjetski predlog za ustanovitev brezatomskega področja na Balkanu kot konstruktiven in koristen, vendar pa bi morala ustanovitev brezatomske balkanske cone zajeti tudi Italijo.
ČUDNO ZBOROVANJE na Dunaju
Zadnjo nedeljo se je zbralo okrog 20.000 vojakov in oficirjev stare habsburške in nemške vojske. To je bilo eno največjih povojnih zborovanj na Dunaju. Mnogi udeleženci so nosili na prsih črne križe ter razna odlikovanja, ki so jih dobili »za hrabrost in zasluge« v drugi svetovni vojni. Po zborovanju so udeleženci dveh svetovnih vojn korakali z zastavami po dunajskih ulicah, spremljale so jih pa vojaške in druge godbe.
Morda ne bi bilo nič čudnega, če se tega zborovanja ne bi udeležili in ga pozdravili predstavniki vlade in višji oficirji sedanje avstrijske vojske. Tako pa je imel avstrijski obrambni minister Graff pozdravni govor, v katerem je dejal, da so očetje, bratje in sinovi, ki so med drugo vojno nosili vojaško uniformo, samo opravljali svojo vojaško dolžnost in niso storili ničesar slabega. Vodja avstrijske zveze bivših vojakov pa je zahteval, da dovolijo javno nošenje vseh odlikovanj iz druge svetovne vojne. Zahteval je tudi vrnitev ostalih ujetnikov dz inozemstva, predvsem pa SS majorja Frederja, ki so ga kot vojnega zločinca obsodili v Italiji na dosmrtno ječo.
Brez dvoma ti in podobni izgredi, med njimi tudi proti slovenski manjšini na Koroškem, ne prispevajo k ugledu Avstrije, še manj pa k miroljubnim težnjam.
Ing. MARIJA SKLEDAR:
Zapisek s poti po Severni Italiji
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov v Murski Soboti je organiziralo v mesecu juniju (petdnevno strokovno ekskurzijo po sev. Italiji z namenom, da si ogledamo pridelovanje italijanskih pšenic, hibridne koruze in sodobno sadjarstvo ter vinogradništvo.
Ko smo v zgodnjih jutranjih urah prestopili državno mejo v Gorici, nas je pot vodila proti Conveglianu, kjer smo si ogledali Inštitut za sadjarstvo in vinogradništvo in Srednjo kmetiijsko šolo. Šola je stara nad sto let in je specializirana za sadjarstvo in vinogradništvo, v manjšem obsegu pa se poučujejo tudi druge panoge. Za praktičen pouk učencev ima lepo urejeno posestvo in dobro mehanizirano klet ter številne laboratorije za raziskavo vin, bolezni vinske trte itd. Pouk je teoretičen in praktičen. Tudi inštitut za sadjarstvo in vinogradništvo je zelo dobro organiziran in bogato opremljen. Kakor šole, so tudi inštituti v Italiji specializirani n. pr. za pšenico, koruzo itd. Tudi mu smo obiskali inštitut za pšenico v Lonigu in inštitut za koruzo v Bergamu. Naloga teh inštitutov je, iskati primerne sorte za posamezna področja, ugotoviti najboljši način gnojenja, primeren čas setve, zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ker ima Italija podobno kakor naši kraji zelo raznolike podnebne in talne razmere, je ta naloga za praktično kmetovanje zelo važna. Poleg inštitutov smo si ogledalu tudi nekaj večjih posestev v okolici Milana, Bologne in Ferrare.
Posevki pšenic, za katere smo se poljedelci najbolj zanimali, so bili povsod lepi, sicer precej redki, na rodovitnejših zemljah in tam kjer je sklop rastlin večji , pa so tudi polegli. Polegli so že po cvetenju, kljub temu pa pričakujejo dobre pridelke. Povprečni večletni pridelek pšenice v sev. Italiji je okoli 45 q/ha. Dosegajo pa tudi 60 q in več. Pšenicam gnojijo z 100—200 kg čistega fosforja (PsOs), to je 500 do 1200 kg superfosfata, 150—350 kg čistega kalija (KO), kar je 400—900 kg kalijevih gnojil na ha in 100—200 kg čistega dušika (N), kar je 500—1000 kg dušičnih gnojil. Skupna količina gnojil bi torej bila 1500 do 3000 kg umetnih gnojni na hektar. Dušikova gnojila trosijo nekaj pred setvijo, ostalo pa v obliki zimske nitratacije v več obrokih, tako da dajo zadmji obrok v mesecu februarju. Vse sejejo trakasto. to je v razdalji 27 + 8 + 27 cm.
da pride do rastlin čim več zraka in svetlobe. Posevke obvezno okopavajo in to ročno. Optimalno število klasov na kvadratni meter je 450 do 500. Od sort prevladujejo San Pastorc, Mara in IProduttore. Videli smo tudi nekaj novejših sort, ki imajo veliko beljakovin im dajejo zato dobro moko. Ker pa so te sorte slabo odporne proti mrazu, bi jih morali mi še preizkusiti, ker ne vemo, če bi prenesle naše zimske toplotne pogoje.
Poleg lepih pšenic smo videti tudi precej koruze in sladkorne pese, ki so pritegnile pozornost nas vseh, posebno zato, ker nikjer niso bile zapleveljene, čeprav smo prepotovali skoraj vso sev. Italijo. Italijani poleg pšenice pridelujejo največ koruze. V severni Italiji gojijo največ hibride in to Wiisconssiine, ki jih v zadnjem času uvajamo tudi mi, in nekatere svoje hibride, vzgojene na Inštitutu v Bergamu. Poleg hibridov gojijo tudi nekaj trdink, predvsem za polento im konjski zob za krmo. Pri koruzi dosegajo v Italiji povprečen pridelek 75—90 q/ha. Zemljo pred zimo do 50 cm globoko obdelajo in gnojijo z 1000 q hlevskega gnoja ter z okoli 2000 kg umetnih gnojil. Del dušikovih gnojil trosijo tudi v časa rasti. Sklop rastlin je gost, tako da pride na hektar 50.000 — 60.000 rastlin.
Tudi sladkorna pesa je gosta,, na kvadratnem metru raste okoli 8 rastlin. Je pa popolnoma brez plevela in zelo lepega izgleda. Pri sladkorni pesi dosegajo povprečen pridelek okoli 600 q/ha.
Že iz samih navedenih številk, še bolj pa iz izgleda posevkov sklepamo, da je poljedelstvo severne Italije zelo intenzivno in da zato lahko krije potrebe domačega prebivalstva, oziroma viške pridelkov še izvažajo. Ker imamo tudi mi isti cilj, to je brez uvoza s povečano proizvodnjo zagotoviti prehrano delovnim ljudem, moramo samo pozdraviti gledanja naših gospodarskih krogov, ki po italijanskem vzgledu priporočajo povečanje hektarskih donosov. Da smo v tem že tudi nekaj dosegli, nam potrjujejo izjave italija skih strokovnjakov, ki so se v zadnjem času mudili v Jugoslaviji in so se zelo ugodno izražali o naših posevkih italijanskih pšenic in predvideli visoke pridelke. Tudi v Pomurju so kmetovalci, ki so sejali Italijanke, z njimi kljub letošnjim neugodnim vremenskim razmeram zelo zadovoljni in marsikdo, ki je imel lani še nezaupanje vanje, jih bo letos rad posejal.
POMURSKI VESTNIK. 2. JUL. 1959
2
Ob zaključku IV. kongresa ZKS
ZBOR
NA VISOKI RAVNI
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	bogati razpravi v ideološki komisiji sta govorila tudi Franc Škoberne to Miško Kranjec. V splošnem so delegati govorili o ideološki vzgoji in študiju programa ZKJ, o delu ideoloških komisij pri okrajnih in občinskih komitejih, o predavateljskih aktivih, o publicistični dejavnosti komunistov, o partijskih in političnih šolah, o načrtni kadrovski politiki, o potrebah poglobljenega študija o mednarodnem delavskem gibanju, o vlogi znanosti v današnji družbi, o idejni vzgoji vajenske mladine, o reformi in problemih univerzitetnega študija, o vzgoji ljudi v duhu socialističnega humanizma, o oblikah ideološkega dela v Ljudski mladini, o idejni rasti in izobraževanju komunistov, o idejnosti v publicistiki iin založniški politiki, o idejnem oblikovanju prosvetnih delavcev, o idejno-političnem boju na področju kulture, prosvete in znanosti itd.
V	komisiji za delavsko in družbeno upravljanje, kjer je govoril v razpravi tudi Milan Frančiškin, so bila v ospredju naslednja vprašanja: uveljavljanje mladine v organih delavskega in družbenega upravljanja, vloga komunistov v organih občinske samouprave, delo krajevnih odborov, delavsko upravljanje na železnici im pošti, obratni delavski sveti, boj komunistov proti birokratskim pojavom, zbori proizvajalcev, samouprava v socialnem zavarovanju, uveljavljanje kmečkih žena v družbenem življenju, družbeno upravljanje v stanovanjskih skupnostih, izkušnje v delu zborov volivcev, vloga družbenih organizacij in društev v razvoju komunalnega sistema, izobraževanje članov delavskih svetov in upravnih odborov, upravljanje v zbornicah in združenjih, delo komunistov v organih upravljanja na področju zdravstva, vloga strokovnjakov v delovnih kolektivih, problemi upravljanja v manjših podjetjih itd.
Četudi samo bežno .pregledamo delo IV. kongresa ZKS, moramo ugotoviti, da je bili kongres slovenskih komunistov dejansko zbor na visoki ravni. Po izčrpnih referatih in koreferatih, ki so dejansko sinteza vseh uspehov im zmag komunistov v naši republiki kakor tudi, problemov in nalog, ki čakajo komuniste v prihodnosti, so delegati iz podjetij, vasi in komun v obširni razpravi s pr meri in neposrednem opisom zelo slikovito prikazali malone
vsa napredna družbena gibanja.
O vseh problemih se je na kongresu govorilo in razpravljalo s stališča družbene vloge komunistov. Četrti kongres je lahko ugotovil, da se je zelo povečal vpliv Zveze komunistov Slovenije na vseh področjih življenja, da so se številne organizacije bolj široko usmerile k pomlajevanju svojih lastnih vrst, čeprav vse pomanjkljivosti v tem pogledu še niso bile odpravljene, v posameznih krajih pa celo niso bile ugotovljene. Vendar so največjo pozornost posvetili problemom podjetij in komun. Zdi se in tako je tudi res, da je kongres zelo kompleksno zajel razvoj teh dveh temeljnih celic naše družbe. Pri tem je šel še celo dalje, nekatere stvari so bide proučene z novih vidikov in so lahko prispevek V praksi, čeprav objektivno pomenijo nadaljnjo obdelavo posameznih načel, ki so izražena v programu Zveze komunistov.
Predvsem je zeilo velik prispevek IV. kongresa ZKS k obravnavanju združevanja v gospodarstvu. Izhodišče tega razpravljanja je bila dejansko kritika sedanjega stanja, opozarjanje na velike možnosti, ki jih še nismo izkoristili. Kakor so številni delegati poudarili, je združevanje še premalo razvito, kar je v precejšnji meri tudi 'krivda posameznih gospodarskih organizacij in komun, ki ne gledajo na združevanje kot nujnost sodobne proizvodnje, marveč gledajo nanj, iz svojega ozkega lokalnega in celo sebičnega kota. Odtod pojav »proizvajanja vseh mogočih stvari«, ker je premalo dogovorov med tovarnami in premalo kooperativnega sodelovanja. Opisane so bile tudi nekatere negativne strani že delujočih združenj, proizvajalcev.
Tudi na račun investicijske politike so se slišali očitki. Namreč očitki na račun premočno uveljavljajoče se težnje ,po koncentraciji industrije v že obstoječih močnih gospodarskih centrih. Taka politika dejansko povečuje že tako velik pritisk na sklade razvitih komun, ker se gradijo novi objekti običajno na tistih področjih, kjer ni proste delovne sile. To povzroči, kar je razumljivo, podražitev investicijske graditve, ker v tem primeru ne investiramo samo v novo tovarno, marveč tudi v ustanove in druge komunalne objekte za potrebe delavcev, ki jih je prav ta nova graditev potegnila iz vasi v mesto. Res pa je, da se taka politika opušča.
Iz poročila Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Močan porast proizvajalnih sil
Poročilo CK ZKS uvodoma ugotavlja, da se je med III. kongresom ZKS v maju 1934 in sedanjim IV. kongresom zaključilo obdobje vel likih investicij za graditev bazične industrije, ki so bile nujne, da se postavijo temelji za hiter razvoj proizvajalnih sil in da se odprava gospodarska nerazvitost dežele. Ta politika, ki jo je Zveza komunistov zavestno vodila, je nujno porajala v našem gospodarstvu neskladnosti, ki so se izražale v relativnem zaostajanju proizvodnje predmetov za široko potrošnjo in v zaostajanju kmetijske proizvodnje. To je povzročalo začasno zastajanje življenjskega standarda delovnih množic, zlasti, v mestih in industrijskih središčih.
Toda s sklepi, sprejetimi na razširjeni seji Izvršnega komiteja OK ZKJ v septembru 1955 in na IV. plenumu zveznega odbora SZDL v novembru istega leta, ki so določali, da naj nadaljnji gospodarski razvoj postopoma zagotovi postopno zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi skladno s splošnim naraščanjem proizvajalnih sil, se je precej spremenila gospodarska politika. Postopno so se zmanjševale investicije za velike industrijske Objekte in hkrati večale investicije v družbeni standardi postopno je naraščala proizvodnja potrošnik dobrin in se povečevala osebna in skuipna potrošnja ter realne plače v gospodarstvu napredovalo je kmetijstvo in se izpopolnjeval gospodarski sistem. Hkrati s tem je delavsko in družbeno upravljanje postajalo vse bolj uspešna družbeno-politična osnova socialistične demokracije.
Zboljšanje življenjskega standarda predvsem prebivalstva v mestih in industrijskih središčih, kot osnovno politično nalogo na ekonomskem področju je morala Zveza komunistov obravnavati kompleksno. Trudila se je, da so njene organizacije in člani pravilno razumeli postavljeno nalogo ter ob-
jektivne možnosti zanjo in se zavzemali za ustrezno politiko investiranja, za razvijanje tistih panog gospodarstva, ki neposredno vplivajo na življenjski standard, za pravilno komunalno politiko in predvsem za povečanje proizvodnosti dela. Svojo nalogo je Zveza komun, listov v glavnem uspešno uresničila v premagovanju objektivnih težav in subjektivnih slabosti, ki so se pojavljale pri konkretnem idejno-političnem delu.
Največ za široko potrošnjo
Na osnovi take politike so od Ul. kongresa močno narasle proizvajalne sile. Osnovna sredstva so se povečala od 512 milijard v letu 1951 na 688 milijard v letu 1958, torej za 34 odstotkov. V istem času se je število zaposlenih povečalo od 274.000 na 329.000, zaradi naraščanja proizvajalnih sil pa se je narodni dohodek povečal za 47,5 odstotka. Zvišanje narodnega dohodka je predvsem plod hitrega naraščanja industrijske proizvodnije, ki se je letno povečala povprečno za 9,9 odstotka. Tako veliko povprečno letno naraščanje industrijske proizvodnje je bilo možno zaradi boljšega izkoriščanja že obstoječih zmogljivosti in zaradi industrijskih investicij v prejšnji obdobjih.
Pri odpravljanju nesorazmerij med posameznimi industrijskimi panogami je največji uspeh pač ta, da se je proizvodnja za široko potrošnjo povečala mnogo bolj kot druga proizvodnja. Tako je v obdobju 1954—1958 proizvodnja sredstev za delo narasla za 41 odstotkov, proizvodnja reprodukcijskega materiala za 39 odstotkov, proizvodnja za široko potrošnjo pa za 63 odstotkov, remenjena struktura industrijske proizvodnje je omogočita skladnejši razvoj celotnega gospodarstva, zagotovita je hitrejši porast osebne potrošnje
ter prispevala k naporom za stabilizacijo tržišča. Se vedno pa niso dovolj izkoriščena osnovna sredstva. Boljša povezanost, tesnejše sodelovanje in širša kooperacija med proizvodnimi organizacijami: bi gotovo pripomogli k bolj smotrnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti.
Določena smer gospodarskega razvoja je določala tudi politiko investiranja. Več sredstev je bilo vloženih v gospodarske panoge, kr so prej zaostajale, torej v kmetijstvo, promet, trgovino in obrt, in v tiste dejavnosti, ki zvišujejo družbeni standard. Z zmanjševanjem deleža gospodarskih investicij pa narašča delež negospodarskih.
Pri uveljavljanju takšne investicijske politike je morala Zveza komunistov premagovati različne nasprotne težnje. Upravna vodstva gospodarskih organizacij in gospodarskih združenj, upravni aparat .ljudskih odborov in ljudski odbori sami so marsikje vodili politiko investiranja, ki je bila v nasprotju z načrti gospodarskega razvoja. Vendar se komunisti, osnovne organizacije n vodstva Zveze komunistov ter druge poklicne organizacije proti takim težnjam niso borile dovolj odločno in so bili komunisti in komiteji v posameznih primerih celo pobudniki in nosilci takih teženj. Niso se dovoli zavedali, da je sistematičen in konkreten boj za zboljšanje življenjskega standarda ena od osnovnih političnih nalog Zveze komunistov, da zaostajanje življenjskega standarda ovira celoten gospodarski razvoj in da
povzroča tudi politične težave.
e naprej so podpirali ekonomsko neupravičene investicije, češ da so velike investicije v industrijo edina pot k zboljšanju življenjskega standarda. Zanemarjali so investicije v druge gospodarske panoge, zlasti v tiste, ki lahko v kratkem času neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskega standarda, kot so na primer kmetijstvo, obrt, trgovina, turizem in gostinstvo, stanovanjska in komunalna izgradnja itd.
Vključevanje novih ljudi v gospodarstvo je povzročili o, da se je spremenila socialna struktura prebivalstva. V letu 1953 je bilo v Sloveniji 41.2 odstotka kmečkega prebivalstva, v letu 1958 pa že 38,9 odstotka. Spreminjanje socialne sestave prebivalstva pa je povečalo težave pri zboljšanju družbenega standarda, ker je povzročalo nove stanovanjsko-komunalne probleme, povečalo pomanjkanje šolskih prostorov in terjalo obsežnejšo preskrbo prebivalstva z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami. Tako daje za gradnjo stanovanj družba v obsegu dejanskih možnosti sorazmerno velika sredstva, vendar gradnja stanovanj ne napreduje dovolj hitro, ker nimamo dovolj gradbenih zmogljivosti in ne dovolj razvite industrije gradbenega materiala.
ZKS je od spočetka opozarjala, da lahko napori za zboljšanje življenjskega standarda dajo trajne rezultate samo v daljšem razdobju in pod pogojem, da se bodo množice trudite za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti ter za boljše izkoriščanje notranjih rezerv podjetij, vendar pa mnoge organizacije delovnim ljudem tega problema niso dovolj temeljito pojasnjevale. Zato se je med delavci in nameščenci marsikje širilo mnenje, da se bodo lahko njihove življenjske razmere v kratkem bistveno zboljšale. Mnogi so mislili, da je to stvar samih instrumentov gospodarskega sistema, ne pa odločnih naporov za povečanje delovne storilnosti.. Zapostavljali so pomen organizirane akcije zavestnih socialističnih sil, ki
bi za to nalogo mobilizirale delovne ljudi. Kjer so vladala taka pojmovanja, so našle plodna tla razne anarhodemokratične težnje ter so se pojavljala celo protisocialistična gledišča.
TRGOVINA
Z naraščanjem osebne potrošnje se je povečal tudi blagovni promet in sicer za 65 odstotkov V obdobju 1954—1958. Zlasti se je zboljšala trgovina na drobno, ki je za neposredno preskrbo prebivalstva najpomembnejša. Ustanovljeni so bili novi in modernizirani stari trgovski lokali. Hkrati se je povečalo število trgovin z neprekinjenim poslovanjem. Vendar pa doseženi rezultati ne zadostujejo za vse večje potrebe prebivalstva. Nasploh ima trgovina še prešibko razvila tehnična sredstva. Poleg modernih prodajaln primanjkuje prevoz-
Jan Ros — novoi član CK ZKS
Miško Kranjec — novi član CK ZKS
Marija Levar — novi član revizijske komisije
nih sredstev, primernih skladišč, hladilnic itd. Zaradi organizacijskih pomanjkljivosti ter neodgovornosti določenega dela trgovskega osebja pa trgovina ne opravlja svojih nalog niti v okviru obstoječih možnosti. Niso bili redki primeri, da je v trgovinah v mestih in industrijsikih središčih primanjkovalo blaga, ki ga je bilo sicer dovolj na slovenskem ali jugoslovanskem trgu. Preveliko število posrednikov, zlasti pri prometu z nekaterimi industrijskimi izdelki, in prešibka družbena kontrola sta često povzročila nepotrebno zviševanje cen.
Pomemben napredek v idejni rasti komunistov
Ko je razpravljal o kulturnem in prosvetnem delovanju, je kongres izhajal iz tega, da mora postati kultura last širokega kroga delovnih ljudi. Opozoril je tudi na idejne slabosti na tem področju, zlasti na pojave malomeščanskih pojmovanj in anarhizma. Kongres je posvetil posebno pozornost tudi problemom znanosti. Usmeritev k praksi naj bo ključ za napredek znanstvene misli. Govorniki so opozarjali na kritičen odnos do buržoaznih družbenih ved in na intenzivnejše sodelovanje v obče jugoslovanski diskusiji o družbenih problemih. Nesporna je ugotovitev kongresa, da je bil zlasti od VII. kongresa ZKJ dosežen pomemben napredek v idejni rasti komunistov, v razširitvi torišč njihovega dela, v usmeritvi k delavskemu razredu, k
marksizmu, v odločnejšem reagiranju na antisocialistične pojave in recidive nacionalizma in malomeščanstva. Enotni smo si lahko v tem, da nam doseženi uspehi komunistov v izvajanju socialistične kulturne politike tudi na tem področju zagotavljajo nadaljnje uspehe.
Na IV. kongresu ZKS so se problemi izluščili bolj kakor kdajkoli naloge so postale jasne. Bodoče naloge, ki jih ni malo, čeprav težke in zahtevne, bodo postale lažje, bodo jasnejše, ker je poti, po kateri gremo, znana, jasna. Bodoče naloge, ki jih je nakazal VII. kongres ZKJ, so dobile s IV. kongresom ZKS še mnogo bolj konkretno obliko. Zdaj bo delati še mnogo laže. Tega se zavedajo delegati:, tega se zavedajo prav vsi člani Zveze komunistov Slovenije.
Delavsko samoupravljanje
V minulem obdobju je delavsko samoupravljanje postalo eden poglavitnih nosilcev našega političnega in gospodarskega razvoja. Z gospodarskimi uspehi in naraščanjem materialnih sil socializma se je vse širše uveljavljal tudi ves delavski razred, ki prav s pomočjo delavskega samoupravljanja zavzema vodilno vlogo v sistemu socialistične demokracije. Med III. in IV. kongresom so delavski sveti	vsebinsko
obogatili, izboljšali in razširili svojo dejavnost. K temu je pripomoglo prizadevanje organizacij Zveze komunistov in sindikatov, vedno večje pravice in dolžnosti delavskih svetov pri
odločanju v proizvodnji, razdelitvi dohodkov, urejanju delovnih razmerij itd. ter čedalje večja sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije.
V podjetjih, ki imajo več kot 30 zaposlenih, sodeluje v delavskih svetih 21.113 članov. Delavski sveti so se v praksi pokazali ne samo kot nepogrešljiv organ gospodarskega samoupravljanja, marveč tudi kol najboljša šola socializma, v kateri se delavski razred v vsakdanjem boju za demokracijo in socializem usposablja za poglabljanje socialističnih odnosov med Ljudmi in za premagovanje negativnih pojavov ter
pomanjkljivosti. Hkrati se v tej šoli kujejo in vzgajajo kadri Zveze komunistov.
V minulem obdobju se je povečal tudi vpliv delavskega samoupravljanja na gospodarsko in družbeno življenje v širšem obsegu, zlasti v komunah.
Razvoj delavskega samoupravljanja je bil ves čas v središču pozornosti Zveze komunistov in pojasnjevanje njegovih sklepov, številni sestanki in konference organizacij ZK ter sindikalnih organizacij, skrb za šolanje in še vsa druga aktivnost komunistov ter drugih zavestnih socialističnih sil
(Nadaljevanje na 5. strani)
Razvoj kmetijstva
Splošni napredek gospodarstva je zahteval hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Pri tem pa ni bilo dovolj jasno dejstvo, da sta socialistična preobrazba vasi in napredek kmetijske proizvodnje pri nas neločljiva. Proizvodnost v kmetijstvu je mogoče pospeševati le v socialističnih oblikah, hkrati pa je mogoče socialistične oblike razviti samo s pospeševanjem proizvodnje. Marsikje pa so se zadovoljevali samo z doseženimi uspehi v kmetijski proizvodnji nasploh in so zapostavljali sistematično krepitev kmetijskih posestev, kmečkih delovnih zadrug, zadružnih ekonomij in drugih socialističnih gospodarskih organizacij. Premalo odločno so iskali primernih oblik, s pomočjo katerih bi se individualna kmečka gospodarstva postopoma vključevala v sodobni družben; proizvajalni proces. Zapostavljali so utrjevanje organizacij ZK Slovenije in SZDL na vasi, zadrug, sindikalnih organizacij kmetijskih delavcev in drugih družbenih organizacij in društev. Skratka, zapostavljali so razvoj socialističnih sil in tistih činiteljev na vasi, ki delujejo v uresničevanju socialistične preobrazbe vasi.
Rezultati, ki so bili doseženi v kmetijski proizvodnji, pa so pomembni, saj je proizvodnja od leta 1954 do 1958 narasla za 54 odstotkov. K doseženim uspehom pri kmetijski proizvodnji je mnogo prispeval napredek socialističnih kmetijskih gospodarstev in kmečkega zadružništva. Zadružne organizacije uspešno vplivajo na proizvodnjo privatnih proizvajalcev.
V letu 1955—1956 so osnovne organizacije ZK, aktivi komunistov — kmetijskih inženirjev In tehnikov, ljudski odbori in politične ter zadružne organizacije temeljito obravnavali probleme kmetijske politike. Po tem obdobju pa so se začele močneje krepiti socialistične pozicije v kmetijstvu, zadruge im zadružni fondi, kmetijska posestva, naraščati so začele investicije, uvajati se je začela kooperacija z individualnimi proizvajalcu
Velik pomen za razvoj zadružništva imajo novoizvoljeni zadružni sveti. Z njimi so dobile kmetijske zadruge samoupravne organe z novo družbe-no-polilično vsebino. Občinski
in okrajni komiteji so se trudili za boljšo sestavo zadružnih svetov in vodstev zadrug. Zavedali so se, da je od njih v precejšnji meri odvisen nadaljnji razvoj zadružništva. Ugotoviti pa je treba, da bodo morale organizacije Zveze komunistov z vztrajnim delom v glavnem še doseči, da bodo novoizvoljeni zadružni sveti poslali močna vodstva za politično in ekonomsko preobrazbo vasi.
Ob koncu poglavja o gospodarstvu je rečeno, da so razvoj celotnega gospodarstva zavirale razen objektivnih težav tudi nekatere šibkosti v idejnem In političnem delu Zveze komunistov in družbenih organizacij. Te subjektivne šibkosti je Zveza komunistov pravočasno spoznala. Centralni komite in druga vodstva so temeljito in podrobno analizirala škodljive pojave v gospodarstvu, dajala pobudo za odpravo napak, opozarjala na pomanjkljivosti v delu in nakazovala smer za nadaljnje delo. ZK si je prizadevala, da bi mobilizirala vse sile za uresničevanje začrtane poti gospodarske politike. Kljub tem pomanjkljivostim so končni rezultati vendarle veliki. Boj proti pomanjkljivostim je bil uspešen tako zaradi splošnih gospodarskih uspehov Jugoslavije, ki so omogočili večjo skrb za življenjske razmere delovnih ljudi, kot tndi zaradi tega, ker je Zveza komunistov premagala svoje notranje šibkosti ter se idejnopolitično in organizacijsko okrepila.
Napredek delavskih svetov in komunalnega sistema
Kongres je ugotovil tudi velik napredek v razvoju delavskega in družbenega upravljanja na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Slovenski komunisti so dosegli na tem področju morda največje rezultate med dvema kongresoma. Delavski sveti so zelo napredovali, komunalni sistem pa se je zelo razvijal in okrepil. Komune v Sloveniji so se dejansko razvile v močne samoupravne skupnosti, njihove izkušnje pa lahko koristno služijo tudi komunam v drugih krajih. Čeprav se kljub temu govori o nekaterih težavah pri njihovem razvoju, moramo upoštevati, da gre za zapletene probleme, ki jih poraja bolj razvita sredina. Dalje je bila zlasti poudarjena potreba po čim učinkovitejšem izobraževa-
nju kadrov, ki sodelujejo v delavskem in družbenem upravljanju in proizvajalcev na sploh. Glede tega je treba smiselno združiti izobraževanje proizvajalca in upravljavca in temu prilagoditi sistem našega splošnega izobraževalnega šolstva kakor tudi različne oblike izobraževanja odraslih.
Hkrati je kongres nakazal potrebo po ustvarjalnem delu komunistov pri razvijanju vseh oblik družbenega upravljanja, njihovo naglo reagiranje na vse družbene procese in pojave, tki se uveljavljajo skozi družbeno upravljanje in na nenehno skrb komunistov za ak-ivizacijo in seznanjanje najširših delovnih množic z delom organov družbenega upravljanja.
POMURSKI VESTNIK, 2. JUL. 1959
POMURJE
ZA DAN BORCA IN DAN VSTAJE
V MURSKI SOBOTI bo na predvečer Dneva borca svečana povorka vseh organizacij in kolektivov z baklado k spomeniku narodnega heroja Štefana KovačaMarka, kjer bo zborovanje. Nata bo kresovanje in ognjemet. Ker je dosedanja lo-
kacija spomenika Š. Kovača pred soboškim gradom neprimerna, ga bodo do 4. julija preselili v ulico Š. Kovača pred zgradbo kina »Park«.
Najdednji dan bodo predstavniki občinskega ljudskega odlbora sprejeli in obdarili otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Sprejem bo v prostorih hotela »Zvezda«. Na sprejemu bodo tudi znani politični aktivisti itn. partizanske matere iz soboške občine.
Pod pokroviteljstvom občinskega odbora Zveze borcev bodo 4. julija v Murski Soboti športna tekmovanja v 4 disci-
plinah in ob 10. uri v dvorani TViD Partizan« svečana akademija s pestrim sporedom. Nastopil bo pevski zbor in mali harmonikarji iz Ljutomera, soboška godba na pihala, zvrstile se bodo recitacije in deklamacije. Po končani akademiji bo ljudsko rajanje.
Občinska organizacija Zveze borcev v GORNJI RADGONI bo v počastitev Dneva vstaje 23. junija odkrila dive spominski plošči v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja in sicer: na poslopju cenovne šole Negova in na poslopju osnovne šole na Spodnji Ščavnici. Na predvečer praznika bo svečana akademija. Drugi dlan pa bo množičen odhod na Pohorje, kjer bodo prisostvovali odkritju spomenika legendarnemu Pohorskemu bataljonu.
Tudi v LJUTOMERU bodo
na dostojen način proslavili praznik vstaje. Dne 22. julija bodo odkrili spominsko ploščo 19 ustreljenim talcem v Bučkovcih, ki so izkrvaveli na pragu svobode dne 8. marca 1945.
V LENDAVI bodo to pomembno obletnico proslavili skupno z »belimi rudarji«, ker je dan prej rudarski praznik. Na Dan borca bo predsednik občine sprejel otroke padlih borcev in ŽFN, kot tudi znane partizanske borce. Težišče proslave bo v Pince marofu, kjer bodo na poslopju bi vsega zadružnega doma odkrili spominsko ploščo v spomin padlim borcem in žrtvam internacije. Okupator je namreč iz teh krajev dne 5. julija 1942 odpeljal v internacijo 668 mož. žena, starčkov in otrok. Iz taborišča se ne več vrnilo 35 ljudi.
Občinska organizacija ZB v BELTINCIH bo 4. julija odkrila spominsko ploščo v Melincih na zadružnem domu. Plošča bo posvečena spominu padlih borcev in ŽFN. Tudi občinska organzacija ZB NOV PETROVC-ŠALOVCI, čeprav maloštevilna, ne zaostaja za dogodki. Za Dan borcev bodo pripravili kulturno prireditev. Poleg tega bodo odkrili spominsko ploščo v Gornjih Petrovcih pokojnemu Aleksandru Peršu. znanemu bojevniku,, ki je Junaško padel v sklopu ruskih partizanskih odredov.
Spomenik padlim prosvetnim delavcem v soboškem parku pred gradom.
Povezava narodnoosvobodilnega boja
v Pomurju z osrednjim vodstvom
Že 11. aprila 1941 je postavil Centralni komite KPS na zgodovinski seji v Trebnjem pred člane Komunistične partije organizacijo vstaje proti okupatorju do njegovega dokončnega izgona. Najvažnejše naloge v tem času so bile: pozivati vojake razpadle jugoslovanske vojske in civilno prebivalstvo, naj obdržijo in zbirajo orožje in strelivo, in pripravljati prebivalstvo na boj proti okupatorju. S tega sestanka je bil poslan na Štajersko Slavko Šlander, kot sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za štajersko.
Organizacijsko delo na vzhodnem Štajerskem je bilo zelo težko, saj sta ljubljansko pokrajino, kjer je bi sedež OK, delili od ostalih predelov dve meji, ena pri Lazah on druga na Muri. Že meseca maja je Hitler določil preseljevanje Slovencev z Gorenjskega in Štajerskega in 4. junija so se domači izdajalci zmenili z Nemci na nemškem poslaništvu v Zagrebu, koliko ljudi in kako jih bodo preselili. Okupator je pokazal svoj fašistični obraz.
22. junija nekaj ur po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je Generalni komite sklenil, da je treba takoj poklicati v oborožen boj proti okupatorju in ustanoviti:	partizanske enote.
Dober mesec pozneje so že bile form rane prve slovenske partizanske čete. V mesecu juliju in avgustu so partizanske in sabotažne akcije zajele že vso Slovenijo. Z akcijami je rasel tudi sovražnikov teror. Med prvimi žrtvami so Nemci pobili skupino devetih skojevcev iz Krškega, ko so jih dobili na sestanku.
Kljub težkim okoliščinam so imele perferne pokrajine, med nijimi Prlekija in Prekmurje, v prvih mesecih okupacije stalno povezavo z vodstvom v Ljubljani. Navodila za akcijo, prve številke Slovenskega poročevalca in ostali propagandni material so prinašali iz Ljubljane domači študentje, ki so še študirali na univerzi.
Pod vodstvom Štefana Kovača, sekretarja Okrožnega komiteja za Prekmurje, je bilo izvršeno v juliju in avgustu večje število sabotažnih akcij. Po akciiji v Šalovcih, ko so mladinci razbili: madžarske kažipote, se je moral Štefan Kuhar-Bo-jan, ki je vodil to akcijo, umakniti v Prlekijo. Dobil je nalogo, da organizira OF v Slovenskih goricah. Ustavil se je pri Špindlerjevih v Moravcih. Sem je prišel tudi ilegalec Kerenčič in sta oba pomagala domač in pr pospravljanju žita, da bi bila
okolici manj sumljiva. Odbore OF in aktive SKOJ sta postavljala po Prlekiji od Radgone do Tomaža, Mote in Štrigove.
Okrog 20. julija je prišel Bojan spet k Špindlerjevim z novico, da se bo v prihodnjih dneh oglasil pri njih terenec iz Savinjske doline pod imenom »Slave«. Cez tri dni se je ta res pripeljal s kolesom. To je bil Slavko Šlander. Proti večeru so prišli še Štefan Kuhar-Bojan, Jože Kerenčič, Vinko
Megla in ing. Jože ITedže-t. Z veliko slastjo so povečerjali in nato pozno v noč na seniku obravnavali obstoječe organizacijsko stanje in delo Partije in Osvobodilne fronte. Na senu jim je bilo precej nerodno radi kajenja. Posebno Šlander je mnogo kadili, če je debatiral. Razgovor je trajal dozore in v jutranjih urah so se organizatorji vstaje razšli vsak na svoje delovno področje: v Radgono, Medimurje in Prekmurje. Slavko Šlander se je vrnil v Maribor. Tu so ga ujeli gestanovici, ko jim je hotel iztrgati Slavo Klavorovo. Skupaj s Slavo je bi ustreljen kot talec Franc Veber, ne da b izdal svoje pravo ime. To je bil prvi velik udarec za osvobodilno gibanje na tem področju.
Omenjeni sestanek v Moravcih je bil velikega pomena, saj je na njem dal član Centralnega komiteja in sekretar Pokrajinskega komiteja za Štajersko Šlander navodila za nadaljnje delo pri organizaciji upora. S centrom so se močneje povezal, tudi predeli, ki so bili ped madžarsko okupacijo, to je Prekmurje in Medjimurje.
Organizacijsko delo v juliju, avgustu in septembru prikazujejo kratke originalne beležke, ki so ohranjene v zgodovinskem arhivu CK. Na lističih je zabeleženo, da je Osvobodilna fronta imela odbore in svoje ljudi pri Mali. Nedelji (9 ljudi), Bolehnečicah (5 1judi), Ivanjcih (4 ljudi), Žihlavi, sv. Duhu (5 ljudi), Bolfenku. Močna postojanka je bila Radgona z dvema odboroma OF in 10-članskim aktivom SKOJ. Nadaljnje postojanke so bile Ljutomer, Cven, Mota, Pristava, Stročja vas in Slamnjak. Zabeleženih je tud i nekaj kandidatov K P. Beležka vsebuje tudi kratek oris politične situacije v Prekmurju in registrira dve akciji sekanja žic v Prekmurju in zažig žita v Lendavi.
Ob prvi večji izdaji je v Mariboru gestapo ujel večje število prvoborcev in takrat so zaprosili za pomoč Centralo komite. V poročilu je napisano: Pošljite Vero in vse Štajerce, ki jih imate tam, »brzovozno«. Kot posebna naloga je v beležki zapisano, da je Medjimurje nujno povezati z Ljutomerom.
Vera Šlander je kmalu nato prišla na Štajersko. V začetku novembra, ko je organizacija v Pomurju že padla se je oglasila v Moracih in odtod šla dalje na postojanko na Moti, da bi ponovno uredila povezavo. V
rinih goricah na Razkrižkem vrhu. Prihajali so tudi drugi naši sodelavcu Večkrat sem Štefana Kovača svarila, ko je preveč korajžno hodil po vasi:
»Ne tako, Štefan! Preveč se upaš. to ne bo dobro.«
Madžari so bedasti, ne bodo nas dobili! mi je govoril.
Ko so hoteli ilegalci čez mejo, so se pozno zvečer zbrali pri nas. Okrog 11. ure zvečer so odhajali. Do Ljutomera je bilo 3 km. Angela jih je vodila po njivah, čez Pristavo. Povsod so se izogibali vasi. Brez težave jih je vedno spravila čez. Štefan ji je tudi dajal pošto za šerbeca v Soboti in za Puconce. Štefanu je pomagalu spraviti sinčka čez Muro. ko sta z Meglom šla po njega v bolnico. Angela je nesla otroka do broda. tam pa ga je izročila Mišku.
Oktobru, malo prej ko je Štefan padel, je prišla Mirna z otrokom za nekaj časa h Kosejevim v Razkriško grabo. Tudi Štefan se je zadrževal tu. Pomagal je Koseju pri delu, da ne bi bil sumljiv. Ob večerih sta oba prihajala k nam na pogovor. Kmalu pa je to postalo sumljivo.
slabem vremenu, vso premočeno, jo je vozil na motorju študent Jože Holc.
Špindlerjeva dekleta Dana, Cirila in Zora so opravljale predvsem kurirske posle, Dana tudi organizacijske. Koncem julija je Cirila spremljala Bojana v štrigovo, kjer je imel sestanek v Senčarjevi zidanici z Elo, Dušanom in Bogdanom Špindlerjem..
V avgustu so prihajali k Špindlerjev in v Moravce pogosto Štefan Kuhar-Bojan, Jože Kerenčič, Vinko Megla in Jože Hedžet. Koncem avgusta se je pojavil tu nudi Štefan Kovač, kmečko oblečen s starimi marelami pod pazduho in je delal bučno reklamo za svojo marekarsko obrt. Ob tej priložnosti je šel do Ptuja, kjer je v bolnici obiskal svojo ženo Mimo, ki je tam pod tujim imenom rodila malega Štefana.
Svoj zad.nji sestanek pr; Špinderjevih v njihovi hišici Križariji je imel Bojan v začetku oktobra. Organizirail je mladinsko organizacijo. Bojan se je zibal v Prlekiji dokaj varno. Zapustiti pa jo je moral po padcu Kovača n organizacije v Prekmurju. Obvestilo o tem strašnem dogodku je prinesel v Moravce ing. Hedžet. Naprej ga je nesla v Renkovce mati Pepilka Špindler. Kerenčič in Bojan sta se tedaj umaknila s tega terena, vendar sta prišla kmalu v roke okupatorju.
Že v prvih mesecih boja proti okupatorju in nekoliko pozneje je gibanje v Prlekiji in Prekmurju utrpelo veliko izgubo s padcem prvoborcev — narodnih herojev Štefanom Kovačem. Jožetom Kerenčičem, Vinkom Meglam in prvoborcem Štefanom Kuharjem-Bojanom.
Mimo so spravili k Erni Regoršek pri sv. Mariji v Dol. Medjimurju.
Dobro se spominjam tistega dne, ko je padel Štefan. Moj sin Jože je bil ravno doma, ko je ves krvav in preplašen na kolesu pridirjal Megla. Padci je v sobi na klop in rekel: »Jože, Štefan je padel! Ti imaš kolo, pelji se takoj k Mali Nedelji, tam ima za nocoj Štefan napovedi sestanek!«
Sin se je zmuznil mimo nemške straže pa k Mali Nedelji!. Zvečer so gestapovci že obkolili špindlerjevo hišo.
Štefan je imel v beležnici napisana vsa naša imena. Tako so tudi nas dobili.
Oktobra so mojega sina in hčerko prijeli v Središču, a mene doma. Bili smo prve žrtve po padcu Štefana Kovaču. Prišlo je pet žandarjev in šest detektivov, vodil jih je domačin. Ko so vse premetali, so me gnali v Štrigovo na žandarmerijo. Z menoj so gnali tudi tri Kosejeve iz Razkriške grabe. Dva dni so nas tam zasliševali. Bili nas še niso, samo kričali so. Sina pa so v soboškem gradu zverinsko mučili . . .
Narodni heroj Štefan Kovač — Marko
Piše: Sida Podlesek
Katja Špur:
Hedežetova mama pripoveduje
Kljub temu, da se je z družino izredno težko prebijala skozi življenje, se je Terezija Hedžetova, revna kmetica iz Razkrižja, že v letih pred vojno vključita v napredno gibanje pod vodstvom KP. Njena in njenih pot — sina Jožeta, ki je kljub revščini doštudiral pred vojno, hčerke Angele — vodi dalje v aktivno sodelovanje v času NOB: sin Jože je moral za svobodo žrtvovati svoje mlado in mnogo obetajoče življenje, mati in hčerka pa sta se znašli v objemu silnega terorja okupatorja. Sicer pa nam Hedžetova mati o tem sama najlepše pripoveduje.
Bilo je 1. septembra 1945. leta na predvečer velikega demonstrativntga shoda v Ljutomeru. Moj sin Ježek klicali smo ga Pepi  je ta večer prinesel od svojega sošolca študenta Kerenčiča v cekarju 100 letakov. To letake sva mož in jaz zjutraj rano nesla iz Razkrižja v Ljutomer. Ob drugi uri zjutraj sva šla od doma in sva letake na celi poti obešala na drevje, natikala sva jih na trne akacij. Bila je še tema. ko sva prišla v Ljutomer. Ostala sva na shodu. Zbrali smo se na Glavnem trgu. cela množica viničarjev in drugih ljudi, žandarji so nas tirali sem pa fja po mestu, bežali smo za zastavo, ki jo je nosil .Kerenčič, z gnojnico so nas polivali. Videla sem, kako je blizu mene padel Mavrič, ki je držal kolo Kerenčiču, da nam je s kolesa govoril. Ustrelil ga je žandar narednik, (ki sem ga poznala.
V ponedeljek so bili žandarji že zjutraj pri nas. Spraševali so po letakih. Od nas so se obrnili k sosedu. Prek potoka sem zaklicala sosedu, da so me žandarji slišali: »Sosed, nič se ne boj. kateri politik ni bil zaprt, ni nič vreden!« Z možem sva odšla v gorice in se tam skrivala. Takrat je že rasel v nas odpor. Kako težko je bilo takrat šolati otroke nam siromakom. Nn občini v Strigovi so rekli, da ne dajo štipendije, naj siromak pase krave. Vsak dan sem nesla 7 km daleč na trg v Ljutomer, da je bilo na največjo silo, največ pa si je sin pomagal z inštrukcujami. Bil je vedno odličen, študiral jc rudarstvo. Tako sva mu s hčerko pomagali, da je doštudiral. Dne 2. aprila 1911 je diplomiral za rudarskega inženirja. V takih težavah je v nas rasla zavest, da smo Slovani in bi nam moralo biti bolje. Sin mi je iz Ljubljane vsak dan pisal, vse mi je razložil, kako bo, da bodo nas preganjali in selili. Vse se je lako zgodilo, kot je pisal: »Mi bomo padli, a na naših kosteh bo zrasla lepša domovina. Vsa njegova pisma sem spravila v velik lonec in tega zakopala v gozdu, a po vojski jih nisem več našla.	
Zato smo s strahom in trepetom čakali okupatorja. Ko je priletelo prvo nemško letalo, sva s hčerko bridko jokali. V velikih skrbeh sem bila za sina, ki je bil v Ljubljani. Tu pa je 25. aprila pribežal domov. S kolesom je pobegnil pred Italijani.
Domu so takoj začeli prihajati k nam ilegalci: Miško Kranjec. Stefan Kovač, Vinko Megla, Kerenčič, Nada Rajhova, Babič, Kuhar, Cvetko . . . Najprej se je moj sin povezal z Miškom in Štefanom.
Ker je bila meja blizu nas, so se dogovorili, da bo pri nas prehodna postaja za Nemčijo. Kakih 50 ra od nase hiše, tik ob gozdu, je bila očetova kovačnica. Iz nje si lahko samo v šumo stopili pa šel. V njej bi bilo primerno skrivališče za ilegalce.
Naše delo se je začelo zdaj v maju 1941. leta. Nekega dne sem v našem listnjaku našla cekar letakov, ki so pozivali v partizane. Vprašala sem sina, kaj to pomeni. Razložil mi je, da se v gozda zbirajo ljudje in branajo domovino, kaj so partizani 'in kaj so komunisti, da ne bo več kraljevine. Naročil ml je: »Daj, mama, vsakemu jesti, kdor ti pove naše geslo. Ne smeš vprašati, kako se kdo piše in od kod je.«
Od malega sem rada brala knjige. Moja želja je bila. da bi osebno spoznala katerega pisatelja. Nekega dne pride domov moja hčerka in z njo moški, oblečen v kmečko obleko in s cekarjem v roki. Ko sta skočila prek jarka pred hišo in sta me zagledala, je moja hčerka dejala: Mama evo vam pisatelja Miška Kranjca !«
Miško je ostal pri nas en teden. Skrivale smo ga v kovačnici. Nemci
so prišli tako močni, da sem rekla Miško, ki nas je bodril: »Deca moja, te nemške moči vi nakdar ne boste zlomili!« Miško pa je trdil: »Bomo jo bomo!« Kmalu sen tudi sama začela verjeti.
Dne 22. maja je bil prvi sestanek pri nas. Bili so Štefan Kovač. Megla, Dušan in Bojan Špindler. Miška, jaz in moja otroka. Prišla sla tudi dva tovariša iz Maribora, ki sta bila potem vedno povezana z nami.
pa nismo vedeli, kdo sta. Moja mati, takrat stara 78 let, je dve uri stala na straži. Tudi pri naslednjih sestankih nam je ona stražila. Štefan je dal vsakemu naloge: moji hčerki Angeli, da bo spravljala ilegalce preko meje. Geslo je bilo »Viktorija«. Moj sin jc moral najti sredstva.
posebno tekstil in zdravila. Tako smo delali do jeseni; v oktobru je bila naša postojanka izdana.
Moj sin je bil najprej zaposlen v Ljutomera na cestnem odboru, kjer je lahko dobival informacije. Ko pa so prijeli Babiča, ni šel več v Ljutomer. Dobil je službo v Murskem Središča kot inženir v premogovniku. Tam se je takoj povezal z delavci zaradi sabotažnih akcij.
Da bi dobili sredstva, smo se povezali z Ivom Kovačem, apotekar-jem v štrigovi, in z Metodom Senčarjem, trgovcem v Ljutomera. Moja hčerka je dobila od apotekarja celo nitroglicerin za bombice, ki so jih delali v njegovih goricah. Tam so tudi letake tiskali. Te stvari smo mi spravljali do Ptuja z vlakomImeli smo dogovorjeno, da 'je eden iz Maribora na polaji čakal, ko se
je Angela pripeljala s kovčkom. Vzel je od nje kovček in takoj sed dalje. Te stvari so opravljali na Pohorje. Stvari smo spravljali tudi do Male Nedelje k Špiotdlerjevim. Tja je hodil Megla. Mu smo imeli največ sestankov z Dušanom in Bogdanom Špindlerjem. Sestanki so bili v Kla-
Hedžetovoa domačija o Razkritju — shajališče prvoborcev.
Angela Hedžet o bratovi in svoji aretaciji
Pravkar sem bila pri bratu v Murskem Središču, ko so prišli k njemu orožniki in detektivi. Aretirali so naju. Sprva so bili vljudni. Bralu so rekli: »Gospod inženir, šli boste v Soboto, tam vas bodo samo nekaj vprašali, pa vas bomo takoj odpeljali nazaj.« S tem so hoteli uspavati najino budnost, da ne bi skušala pobegniti.
Pripeljali so naju v soboški grad.
Tu so me ločili od brata. Sunili so me v celico, kjer sem že našla Sido Perš, sedaj poročeno Podlesek, in Marijo, dekle Alija Kardoša. Med njima je sedel stražnik. Nismo se smele pogovarjati. Samo gledale smo se . . .
Začeli so me zasliševati. Takoj so mi do kraja zlomili roko, ki sem jo imela v gip.su.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK. 2. JUL. 1959
4
IZ POROČILA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Razvoj komunalnega sistema
Tretji kongres ZK Slovenije je poudaril družbeni pomen komunalnega sistema ter naloge komunistov in zavestnih socialističnih sil pri njegovi graditvi. Napori pri porajanju nove družbene skupnosti, ki utira pot socialističnim družbenim odnosom, so bili za komuniste preizkušnja organizacijskih
sposobnosti, zvestobe in marksističnega znanja. To je bila za komuniste šola, v kateri so bili hkrati učitelji n učenci.
Pri pripravah za uvedbo novega komunalnega sistema so se močno angažirali komiteji ZK. Pri razpravljanju o vsebini, pomenu in vlogi občin je sodelovala ogromna večina delovnih ljudi. Akcija za formi-
ranje komun je bila ena izmed najbolj množičnih političnih akcij v tem obdobju, kar dokazujejo številni predlogi in načrti, ki so izražali želje delovnih ljudi.
Z novim komunalnim sistemom se je septembra 1955 število okrajnih ljudskih odborov zmanjšalo od 22 na 11, število občinskih ljudskih odborov pa od 386 na 130.
Razvoj komunalnega sistema je pokazal, da so potrebni novi popravki pri teritorialnem obsegu komun. Največje spremembe so bile izvedene lani, ko se je število občin zmanjšalo za 30. Tradicija, navezanost prebivalstva na občino, nezadostno razumevanje spremenjene vloge občine v komunalnem sistemu, lokalistične težnje in včasih celo osebna prizadetost posameznih funkcionarjev in uslužbencev so poglavitni subjektivni razlogi, ki so zavirali ali še zavirajo. hitrejše oblikovanje posameznih občin.
O sestavi ljudskih odborov velja splošna ugotovitev, da se je med odborniki zvišalo število uslužbencev in delavcev, da pa je delavcev v ljudskih odborih še premalo.
V občinskih ljudskih odborih je komaj 12.6% odbornikov, ki so mlajši kakor 30 let. To dokazuje, da se komunisti še premalo zavedajo, kako važno bi bilo vzgajati mlade ljudi s
praktično dejavnostjo v družbenih, političnih in oblastvenih organih.
Zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov, ki so bili izvoljeni jeseni 1957, so se doslej bolj uveljavili v industrijskih kakor v kmetijskih občinah.
Z novim komunalnim sistemom je postalo delo zborov volivcev bogatejše in povečal se je njihov pomen v življenju komune. Politične organizacije se niso vselej zavzemale za sklicevanje zborov volivcev, ampak so se največkrat zanašale samo na pobudo predstavnikov ljudskih odborov.
Boljše je delo svetov ljudskih odborov, ki imajo vse več pravic. V svetih okrajnih in
občinskih ljudskih odborov sodeluje blizu 12.000 državljanov. V posameznih občinah so vsi člani svetov komunisti, kar priča o politični ozkosti, ker bi bilo treba v svete in komisije pritegniti širok krog državljanov.
Določen napredek je bil dosežen pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Predvsem se je utrdila zavest, da so stanovanjske skupnosti socialistični koncept reševanja sodobnih problemov družine, ki ne bodo samo razbremenile delovne žene, ampak bodo tudi močno zboljšale skrb za otroke, zdravstveno službo, trgovino, družbeno prehrano ipd.
Sedmi kongres ZKJ je poudaril dolžnost komunistov, da se
zavzamejo za delovanje komun, od katerih je v največji meri odvisen razvoj vsega našega sistema. Organizacije ZKS so se za to nalogo zavzele, vendar bo
treba' še veliko več prizadevanja za nadaljnje utrjevanje komune kot temeljne institucije neposredne socialistične demokracije.
ŠOLSTVO
V	razdobju med III. in IV.
kongresom je vsklajevanje šolskega sistema z našimi družbenimi potrebami zajelo celotno šolstvo, od osnovnih in srednjih šol do univerze. Reformo šolstva so terjali družbeni faktorji, kajti težnja socialistične družbe je, združevati s funkcijo proizvajalca tudi funkcijo upravljavca, kar je prvi pogoj za premagovanje razlik med fizičnim in umskim delom. To pa zahteva drugačno izobrazbo in vzgojo delovnih ljudi. Tudi sodobni delovni procesi v industriji, in kmetijstvu terjajo višjo raven izobrazbe vseh državljanov. Delovnim ljudem je zato treba omogočiti, da si pridobivajo vedno višjo izobrazbo, vključno univerzitetno. Še vedno je premalo delavske mladine na srednjih in visokih šolah. Hiter gospodarski razvoj terja, da dobimo čimprej in čimveč kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov, hkrati pa poraja veliko število novih poklicev, ki zanje doslej nismo imeli šol. Zato je treba — pravi poročilo — ustvariti delovnim ljudem možnost, da si bodo v najrazličnejših oblikah pošolskega in izvenšolskega izobraževanja ob proizvajalnem delu pridobivali višje in najvišje kvalifikacije ter dostop v višje redno šolstvo.
Zveza komunistov Slovenije je dajala pobude za vrsto ukrepov v tej smeri in je podpirala vse ustrezne težnje.
S šolskimi odbori, k; so bil. osnovani leta 1955, je začela šola preraščati iz državne v družbeno ustanovo. Šolski odbori so se kmalu lotili razmeroma velikih materialnih težav, hkrati pa so se morali ob šolski reformi ukvarjati z bistvenimi problemi pouka in šolskega režima. Pri tem so jim močno pomagali prosvetni organi komun, v katerih so se zlasti uveljavljale družbene organizacije in s tem pospeševale proces šolske reforme.
V	osnovnem šolstvu je uveljavljeno načelo obveznega in enotnega osemletnega šolanja. Obvezno šolstvo bo moralo v višjih razredih upoštevati potrebe kraja ter posebni interes in nadarjenost učenca. Pot di reformirane šole ni bila in ne bo lahka. V marsičem jo ovirajo materialne težave. Nekatere težave odpravljamo s hitrejšo zidavo šol in z usmeritvijo v višje organizirane šole, ki imajo pogoje za boljše delo. Sredstva, ki jih družba za šolstvo že lahko da, še ne zadostujejo za razvito šolstvo, čeprav izdatki. za šolstvo nenehno naraščajo. Reformirano šolo pa ovirajo tudi še mnoga nerešena vsebinska vprašanja.
Srednje šolstvo se je po osvoboditvi močno razvilo, vendar hitreje gimnazije kakor pa srednje strokovne šole, čeprav potrebujemo predvsem v proizvodnji kar največ kvalificiranih delavcev. Zaradi pomanjkanja prostorov so strokovne šole v Sloveniji odklonile 1515 učencev v letu 1958/59, ki so bili prisiljeni oditi v proizvodnjo z manjšo kvalifikacijo, ali pa so se vpisali v gimnazijo.
Napredovalo je tudi področje pošotskega izobraževanja, ki je v letu 1958/59 zajelo v vseh šolah 6020 kandidatov. Z organizacijo .izobraževanja odraslih pa smo šele v začetni fazi.
Naši kongresi Zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kongresov neke politične stranke. To so v svojem bistvu delovni dogovori najzavednejših sil delovnih ljudi, ki izvršujejo velike naloge, pomembne za življenje vseh delovnih ljudi in za življenje vsakega delovnega človeka. Merilo uspehov so storjeni koraki na poti takega materialnega in družbenega razvoja, ki pomenijo približevanje postavljeni nalogi, izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Ti koraki se ne merijo samo z merili utrjevanja lastne partije, temveč se merijo predvsem z merili, koliko je napredoval splošni materialni razvoj, kako žive delovni ljudje pri tem. in predvsem. koliko ljudi je udeleženih pri upravljanju svojih zadev, pri upravljanju gospodarstva. pri delitvi dohodka. pri upravljanju vseh sektorjev družbenega življenja.
Ko komunisti Slovenije na svojem IV. kongresu polagamo račun o svojem delu in razpravljamo o svojih bodočih nalogah, se nam ni treba sramovati. V preteklih štirih letih smo prav tako pošteno in častno kakor v preteklih štirih desetletjih dajali svoje sile za izvrševanje tistih nalog, ki smo jih smatrali kot neposredne na poti k velikemu cilju osvoboditve dela. osvoboditve človeka in človeštva.
MIHA MARINKO na IV. kongresu ZKS
Množično kulturno-prosvetno delo
Množična ku1turno-prosvetna dejavnost se je v razdobju med III. in IV. kongresom ZKS prilagajala našim družbenim potrebam in je bila bolj vsestranska, čeprav se število društev v tem času ni bistveno povečalo. Kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev v januarju 1958 je sprejel navodilo III. kon-
gresa, »da je osnovna metoda kulturnega dviganja naših delovnih ljudi ta, da se razvije njihova lastina kulturna aktivnost«.. V zadnjih letih je vse več društev, ki se čutijo soodgo-
vorna za celotni kulturni razvoj na svojem območju. Hkrati s širšo dejavnostjo se je močno zboljšal tudi program nastopov kulturno-prosvetnih društev in njihova kvaliteta.
Medtem ko kulturno-umetnostno aktivnost organizacijsko v glavnem zajemajo društva, včlanjena v Zvezi Svobod in
prosvetnih društev, pa je izven-šoliko izobraževalno delo brez prave koordinacije, ker se razvija v mnogih organizacijah in raznih oblikah. Zato rezultati zmerom ne ustrezajo naporom. Vse večji razvoj ljudskih oziroma delavskih univerz kaže, da je bo ena izmed oblik, ki ustrezajo našemu sedanjemu družbenemu stanju. Tak razvoj jev skladu s smernicami III. kongresa, vendar organizacije ZKS v celoti še nimajo kulturnoprosvetnih društev in ljudskih ali delavskih univerz za eno najvažnejših torišč za družbeno usposabljanje državljanov, kjer se komunisti idejno in kulturno vzgajajo, boreč se za idejni vpliv na množice. Društva imajo tudi še premalo članov, med izobraženci pa se na tem področju močno trudijo prosvetni delavci, a še vedno le redki umetniki in znanstveniki.
V naši socialistični stvarnosti prodira kultura vedno bolj v delovne kolektive.
pevski zbor del. kolektiva soboške tovarne perila »Mura«
Na sliki:
(Nadaljevanje s 3. strani)
so dokaz, kako so se organizacije ZK trudile za čimboljše delo delavskih organov in za njihovo usposabljanje pri izpolnjevanju nalog.
Tako so bili doseženi vidni uspehi, ki pa so jih spremljale tudi nekatere pomanjkljivosti in napake. V nekaterih podjetjih še zmerom podcenjujejo pomen delavskega samoupravljanja. Tehnokratsko podcenjevanje se kaže zlasti pri upravnih vodstvih, ki si dostikrat ne prizadevajo dovolj, da ibi s pomočjo organov delavskega samoupravljanja na preprost in razumljiv način seznanila slehernega delavca s poglavitnimi problemi in nalogami podjetja. To nalogo podcenjujejo tudi mnog upravni odbori in delavski sveti, ki delavskemu kolektivu ne poročajo o svojem delu in ga ne seznanjajo z vsemi važnejšimi problemi	pod-
jetja.
Ce zavestne politične sile, zlasti. Zveza komunistov, ne pojasnjujejo dovolj ekonomskih in političnih nalog ter sc za njihovo uresničevanje ne trudijo z vso odločnostjo, se lahko v delavskih vrstah zaradi razvojnih težav začasno močneje pojavljajo zaostala pojmovanja. Ostanki birokratizma in z njim povezana politična demagogija, sistem delitve vsakomur po njegovem delu«, ki je v sedanjem obdobju edino možen in pravilen, ki pa posamezne dele delavskega razreda nujno spravlja v neenak materialni položaj — vse to lahko ustvari določene nesporazume v odnosih med posameznimi delavci in organi upravljanja ali med kolektivi in višjimi družbenimi organi.
Delo komunistov v SZDL
Poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ugotavlja, ko govori o delu komunistov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, da si je Zveza komunistov med III. in IV. kongresom prizadevala, da bi se SZDL Slovenije čim bolj uveljavila kot vseljudska politična organizacija, kot množični nosilec socialistične graditve, ki vnaša socialistično zavest med. najširše množice delovnih ljudi in organizira ljudstvo za pomembne družbene akcije. Zveza komunistov je usmerjala svoje člane k delu v Socialistični zvezi in se sploh trudila, da bi bilo delovanje organov SZDL čim uspešnejše im samostojnejše.
Z idejno političnim delom pa so organizacije SZDL na drugi strani bistveno pripomogle, da so delovne množice bolje razumele politiko Zveze komunistov in posamezne konkretne ukrepe. Razlagale so tudi našo zunanjo politiko in njena načela, naš boj za mir, neodvisnost in sodelovanje na temelju aktivnega sožitja, kar je utrjevalo politično zrelost in razgledanost državljanov.
Organizacije SZDL postajajo vse bolj občeljudska tribuna za razpravljanje o sodobnih problemih in o nalogah pri, socialistični graditvi naše dežele. Vse bolj uveljavljajo s tem socialistične težnje na vseh področjih družbenega življenja. Organizacije razpravljajo o gospodarskih in kulturnih problemih, o razvoju šolstva, zdravstva in socialne politike, proučujejo družbene načrte komun in odločilno vplivajo na politiko ljudskih odborov. Vedno bolj se ukvarjajo tudi s problemi društev in drugih družbenih ali strokovnih organizacij SZDL na vasi ,pa se je trudila predvsem za razvijanje zadrug in kooperacije ter za krepitev socialističnih odnosov na vasi sploh.
Jedro SZDL so bili ves čas komunisti, ki so bili z zgledom in prepričevanjem, z organizacijskim delom in znan jem vodilna sila SZDL. Vendar to še ne velja za vse člane ZKS. ker mnogi med njimi še vedno podcenjujejo to delo. Krog aktivistov SZDL se ni širil tako hitro kot so naraščale naloge.
Nekateri komiteji ZK so si za enotno akcijo s SZDL prizadevali s tem, da so večino svojih članov kandidirali v odbore SZDL, hkrati pa so prepočasi sprejemali zavedne in aktivne člane SZDL v Zvezo komunistov. Posamezne člane so tako preveč obremenili, jim naložili preveč funkcij hkrati in s tem tud:	preprečevali rasi novih
kadrov. Prepočasi dobiva SZDL nove aktiviste iz vrst Ljudske mladine.
Komunisti in družbene organizacije
Pomen družbenih organizacij v sistemu družbenega samoupravljanja in deloma tudi tradicija društvenega življenja sta povzročila, da se je v minulem obdobju zelo povečalo število družbenih organizacij, društev in združenj na vseh področjih. Lani je bilo v LR Sloveniji registrirano blizu 6000 družbenih organizacij ali društev.
Družbene organizacije in društva so s svojo dejavnostjo mnogo prispevala k mobilizaciji ter usposabljanju državljanov za splošno družbeno, prosvetno, kulturno, znanstvenovzgoj., zdravstveno, socialno, zabavno, telesnovzgojno in športno udejstvovanje ter s tem tudi k uspešnemu uveljavljanju komunalnega sistema. Družbene organizacije in društva imajo velike zasluge za razmah vsega našega družbenega razvoja in za rast družbene zavesti delovnih ljudi.
Napori za socialistično usmerjenost društev in organizacij so v obdobju med III. in IV. kongresom vodili k precejšnjim uspehom. Še vedno pa komunisti v društvih in družbenih organizacijah ne nastopajo dovolj pripravljeni in dejno enotni. Premalo je stalnih aktivov komunistov, zlasti v velikih društvih, kjer je med člani sicer precej komunistov, vendar njihovega vpliva zaradi neorganiziranega in neenotnega nastopa ni dovolj čutiti.
Pomembno vlogo pri vnašanju in uveljavljanju socialističnih gledišč v društvih in družbenih organizacijah je imela SZDL, ki je vsklajevala programe društev s splošnimi družbenimi interesi, tako da je hkrati varovala načela demokratičnosti in svobodnega razvoja posameznih organizacij ter društev.
Naloga Zveze borcev je, da ohranja žive in nepopačene tradicije narodnoosvobodilnega boja, ki bodo le tako lahko trajno vplivale na nove generacije. Zveza borcev navaja člane, da bi vplivali na naš družbeni razvoj z vse kvalitetnejšim delom v družbenih organih. Pri reševanju socialnih problemov borcev in zlasti še otrok padlih borcev, dobiva Zveza borcev vso podporo komunistov in naše celotne družbe.
Zveza borcev sistematično zbira in objavlja gradivo, ki osvetljuje naš narodnoosvobodilni boj, skrbi za muzeje in spomenike NOB. pripravlja predavanja ih organizira izlete v partizanske kraje. Zveza borcev je skrbela za splošno in strokovno izobraževanje borcev in za njihovo vključevan je v različne poklice. Dala je pobudo za organizacijo tečajev in šol za borce. Tako delujejo kmetijske, gozdarske in ekonomske srednje šole ter posebna dopisna šola, v kateri se šola veliko
število borcev. Razvit sistem štipendiranja omogoča mnogim borcem študij v rednem šolskem sistemu.
Organizacije Zveze borcev pa ob posameznih negativnih pojavih, ki spodkopujejo pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ali pačijo podobo narodnoosvobodilnega boja, ne nastopajo vselej dovolj odločno.
Večina borcev aktivno dela za socialistično graditev in je našla sebi ustrezno področje. Posamezniki pa se včasih še sklicujejo samo na svoje zasluge med vojno in menijo, da jim daje to pravico do nekaterih materialnih privilegijev in do izjemnega položaja v družbi. Ti se lahko demoralizirajo in ne propadajo samo politično, marveč tudi osebno.
V zadnjih letih je množični razmah telesnovzgojnih, športnih in planinskih društev spremljalo razčiščevanje idejnih pogledov na to področje. Razprave so potrdile, da družbeni pomen telesne kulture ovirajo tako profesionalistične težnje v športu kot tudi poskusi povezovanja naših telesnovzgojnih organizacij s tradicijami nekdanjih strankarskih društev.
Še vedno nekateri komunisti n organizacije ZK podcenjujejo vlogo telesne vzgoje. To dokazuje dejstvo, da v društvih
in klubih opravljajo glavno breme dela samo najbolj požrtvovalni telesnovzgojni aktivisti in komunisti. Ponekod delo telesu o vzgojnih organizacij in društev v precejšnji meri ovirajo različne pomanjkljivosti, kot so toge oblike telesnovzgojne dejavnosti, enostranska usmerjenost v vrhunske športe ipd. Zlasti pa je na tem področju pereče vprašanje strokovnih kadrov, ki se vzgajajo predvsem strokovno, premalo pa se uveljavlja socialistični lik družbenega telesnovzgojnega delavca.
Resna pomanjkljivost telesnovzgojne dejavnosti je tudi dejstvo, da vajenska, delavska in vaška mladina pri telesni vzgoji sodeluje mnogo manj kot študentska in dijaška.
Socialno varstvo in zdravstvo je področje dejavnosti številnih družbenih in strokovnih organizacij. med katerimi se je kot množična organizacija zlasti uveljavil Rdeči križ, ki ima 224.560 članov, med katerimi je blizu 70% žensk.
Področje otroških in mladinskih socialnovzgojnih problemov zajemajo predvsem organizacije Zveze prijateljev mladine, Zveze pionirjev Slovenije, Počitniška, zveza itd. Te organizacije se zmerom bolj razvijajo in so zato potrebne še večje skrbi članov ZK.
Družbeno uveljavljanje žena
Problemi, ki zadevajo ženo v našem družbenem življenju, v družini, podjetju, ustanovi, komuni in javnem političnem življenju postajajo vse bolj splošno družbeni. Vendar pa je še premajhno razumevanje za probleme žene, ki opravlja svoj poklic in je družbeno aktivna. Sorazmerno počasen razvoj stanovanjskih skupnosti, v katerih bi se žena lahko začela osvobajati pritiska zaostalega gospodinjstva, je v neki meri dokaz za podcenjevanje velikega ekonomskega, zlasti pa družbeno političnega pomena, ki bi ga imelo širše vključevanje žena v proizvodni proces in večje uveljavljanje v javnem življenju.
ZKS se je trudila, da bi pre-
magala predsodke in odpravila druge ovire za sodelovanje žen v celotnem sistemu družbenega upravljanja, ki je pomembno zato, ker s svojo prisotnostjo v družbenih samoupravnih organih pomagajo osvetliti različna vprašanja tudi s stališča zaposlene žene in matere, kar vsebinsko dopolnjuje celotno družbeno upravljanje.
Zveza komunistov si je sicer prizadevala pri reševanju tega vprašanja, vendar je bila dejavnost na tem področju često nesistematična, največkrat pa ni temeljila na jasno izdelanih stališčih. Zato so našla in še najdejo plodna tla razna zaostala malomeščanska gledanja na vlogo in položaj žene.
POMURSKI VESTNIK, 2. JUL. 1959
5
Slike iz naših krajev
V BOGOJINI JE GLAVNO -
gradnja šole
Že dalj časa razpravljajo v Bogojini o gradnji nove šole, saj je pouk v takih prostorih, ki niso več šoli podobni. Prav zato so se Bogojinčani odločili: pričeli bomo graditi novo šolo in za to bomo priskrbeli tudi sredstva.
Letos, nekako v začetku leta, so na zboru volivcev sklenili, da bodo pričeli z gradnjo. Posekali so les za žganje opeke in pred nedavnim so
opeko že pričeli žgati. Prebivalci pomagajo s prostovoljnim delom. Pa ne samo Bogojinčani, marveč tudi okoličani, ki si prav tako želijo novo šolo. Gradbena dela organizira poseben odbor. V odlboru sta med najbolj prizadevnimi upravnik pošte in ravnatelj šole Pleteršek.
•
Bogojinsko prosvetno društvo ima tri sekcije: pevsko, dramsko in tamburaško. Društvo šteje 68 članov. Tudi TVD »Partizan« je po dveletnem premoru združil v svojih vrstah 30 telovadcev. Razen lega je v Bogojini še strelska družina, gasilsko društvo itd. Za vsa društva je značilno to, da si poskušajo predvsem z uprizoritvami iger pridobiti finančna sredstva za urejanje igrišč, prostorov itd.
•
Ureditve je potreben tudi prosvetni dom. Tega se v Bogojini prav dobro zavedajo. Toda trenutno je prva na vrsti šola. Kasneje predvidevajo, da bodo uredili ostrešje na prosvetnem domu, oder in še kaj. Za vse to bodo potrebovali tudi pomoč v obliki dotacije. Za poslopjem kmetijske zadruge bodo pričeli v kratkem urejati športno igrišče. Pri vse tem je najbolj aktivna mladina.
Doslej so v Bogojini odigrali
preko 90 iger. Zato je tudi razumljivo, da je nova odrska dela težko izbirati. Razen tega pa so bogojinski gledalci v tem pogledu zelo zahtevni in se ne zadovoljijo s čimer koli.
Zdaj, ko se je pričela žetev in je precej dela tudi doma, je društveno življenje nekoliko v zatišju. Zagotavljajo pa, da bodo v jeseni in pozimi vse to nadoknadili. Od 120 tisoč zidakov, ki jih bodo pripravili za gradnjo šole, bo po mnenju Bogojinčanov ostalo še kaj opeke za gradnjo stanovanj za učitelje.
Tudi mladina je pridna pri pogozdovalnih delih Na sliki: pionirka Z. Temlin iz Doline
Zapustili so šotore
V gozdiču nad Ljutomerom je bilo zadnje tedne zopet živahno. V njem so se utaborili mladinci — obvezniki predvojaške vzgoje. Ves čas je prevladovala vojaška disciplina, vendar pa so imeli poleg vojaških vaj in predavanj tudi politična predavanja, predvsem iz kmetijstva in kooperacije. Prosti čas pa so izkoristili predvsem v športu odbojki, šahiranju in streljanju. Mladinci so se močno usposobili tudi v streljanju z vojaško puško, saj so v taboru sestavili okrajno strelsko ekipo, ki se je udeležila republiškega tekmovanja. V taboru so imeli tudi redne vojaške kino predstave, preko radia in časopisov pa so lahko spremljali dogodke doma in po svetu.
Letos so poskrbeli za to, da so posamezne občine dale svo-
je predavatelje za politična predavanja in se je to izkazalo zelo pozitivno. Letos so taborile samo štiri izmene, njihova disciplina in uspeh pa sta se znatno izboljšala od prejšnjih let. Včeraj je odšla zadnja izmena in življenje pod šotori se je za letos zopet končalo.
-ko
Kmetijska Tribuna
SUŠIMO SENO NA SUŠILIH!
Pridelke travnikov in košenic je mogoče spraviti za kasnejšo uporabo le, če jih posušimo ali okisamo.
Pri nas spravljamo pridelke travnikov in košenic skoraj izključno v suhem stanju. Pri tem sušimo krmo na najbolj preprost način, 1. j. na tleh. Le prav redki so kraji, kjer suši živinorejec seno tudi v kozolcih, na ostrnicah ali drugačnih stogih. Na tleh bi smeli sušiti le tedaj, kadar lahko zanesljivo računamo z lepim vremenom. Če smo ukrenili vse za skrbno in hitro sušenje, lahko upamo, da bomo spravili dobro seno, ne da bi bila pri tem močno prizadeta njegova vrednost.
S sušenjem na tleh dobimo dobro seno le ob izredno lepem vremenu. Zgolj zaradi varčevanja z delovno silo smemo ob takem vremenu tudi opustiti zmetavanje sena v kopice. Za to delo žrtvujemo sicer okroglo 20 delovnih ur za 1 hektar travnika. Ob količkaj nezanesljivem vremenu pa moramo zložiti seno čez noč v kopice.
Vsiljuje se vprašanje, ali ne bi bilo bolje ob nezanesljivem vremenu enkratno delo. namreč obešanje krme v stoge?
Splošno pravilo je, da bi morali sušiti krmo na stogih vedno tedaj, kadar s sušenjem na zemlji preveč tvegamo. Ta čas pa nastopi, kadar je vreme nezanesljivo.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je sušenje na stogih ukrep proti škodi, ki nastaja, če odlašamo s košnjo ob pričakovanju boljšega vremena. Vedeti moramo, da bomo nasušili na stogih ob vsakem vremenu boljšo krmo, kot pa s sušenjem na tleh. Zategadelj je neumestno vsako odlašanje s košnjo in vsaka nezaupljivost do sušenja na stogih.	Ing. L. J.
LJUTOMERSKI VAJENCI NA ODRU
Vajenci Vajenske šole v Ljutomeru sozad. petek priredili v Domu kulture Frana Lipah a trodejanko »Glavni dobitek«, v režiji Hede Grilec. Igra ponazarja nekdanje življenje v naših mestih in vsebuje predvsem v tretjem dejanju, ki prinese novi čas, velike moralne vrednote, ki skoraj popolnoma zamašijo oziroma spremenijo negodovanja, pohlep in nazadnjaške nazore, ki jih je zaslediti v prvem in drugem dejanju.
Upokojenega profesorja Brvarja je igral Andrej Repija, njegovo ženo — Majda Sčavničar, sina Branka — Slavko Krajnc, privatnega uradnika Kocijančiča — Milan Marič,
njegovo ženo — Milica Sedlak, bančnega ravnatelja Babiča — Jože Blatnik, njegovo hčerko — Irma Strmšek, branjevko — Anica Blagovič, Krištofa — Jože Zabavnik, Brvarjevo služkinjo — Mirka Vajs im študenta — Marjan Kosi.
Vsi igralci so dobro obvladali
svoje vloge in zaslužijo skupno z režiserko vse priznanje, posebno še za to, ker jih je bila večina prvič na odrskih deskah. Če bi že hoteli kaj kritizirat, potem lahko le to, da bi se Ljutomerčani lahko udeležili upri. zoritve v večjem številu.
-ko
NOVI GASILSKI DOM V SLAPTINCIH
Gasilko društvo v Slaptincih pri Vidmu je v nedeljo odprlo novi gasilski dom.
Po povorka, ki so jo sestavljali gasilci, vaščani in ostali udeleženci,
IZ PETROVSKE OBČINE
uspehi zadružnega
SEMINARJA
Iz občine Petrovci-Salovci se je nedavnega zadružnega seminarja v Radencih udeležilo 26 zadružnikov. Izkušnje kažejo, da zadružniki, ki so bili na tem seminarju, kjer so dobili širšo podobo razvoja zadružništva, dobro vplivajo na ostale zadružnike.
Take seminarje bodo morali še organizirati in to čez zimo, ko imajo kmetje več časa.
V	PETROVCIH
DVA PORAVNALNA
SVETA
V	Petrovcih so pred nedavnim ustanovili dva poravnalna sveta. Enega za šalovsko, drugega pa za petrovsko območje. Oba sta pričela z delom pred nekaj dnevi.
MLADI ZADRUŽNIKI
V	PETROVCIH
Mladi zadružniki v KZ Petrovci so se odločili, da bodo v sodelovanju sejali tobak in urejali plantažni sadovnjak. V čepinski zadrugi pa si bodo mladi zadružniki v sklopu šolske zadruge v Markovcih uredili nasad črnega ribeza.
je poveljnik prebral poročilo in društveno kroniko. Iz kronike je razvidno, da to društvo obstaja že od leta 1922 in je sodelovalo pri mnogih požarih. Stara lopa za gasilsko orodje ni več ustrezala današnjim potrebam, zato so se gasilci odločili za gradnjo novega gasilskega doma, ki so ga z majhnimi sredstvi in seveda tudi s prostovoljnim delom zgradili v razmeroma kratkem časa. Čim bo gasilski dom dokončno urejen, bodo morali še nabaviti motorno brizgalno.
Za poveljnikom je govoril predsednik ObLO Gornja Radgona Branko Zadravec, ki je nato odprl novi gasilski dom. Ob tej priložnosti so imenovali tudi častne člane in podelili diplome nekaterim prizadevnim lin ustanovnim članom.
-ko
Sektorske vaje V OTOVCIH
Predzadnjo nedeljo so bile sekt. gasilske vaje v Otovcih, za področje Mačkovci. Ob tej priložnosti so izvedli gasilsko vajo v verigi. Delo v verigi zahteva točnost in veščino. Svojo nalogo so gasilci dobro opravilu Gasilska društva so tokrat pokazala prebivalstvu, da se da s skupnimi močmi, z večimi društvi pogasiti požar tudi v krajih s slabimi vodnimi razmerami.
Vajo so zaključile članice s prostimi vajami, s katerimi bodo nastopale na mladinskem gasilskem festivalu v Ptuju. Vaje so v celoti uspele. Sodelovalo je okrog 200 gasilcev iz 9 društev.
Podobne vaje so bile tudi v Brezovcih za sektor Puconci. Teh vaj so so udeležila vsa društva tega sektorjo.
V G. Radgoni pravijo, da imajo najmanjšega gasilca o Pomurju
Drobiž iz Ormoža
Pred nekaj dnevi so končali v Ormožu enoletni vrtnarskosadjarski tečaj. Tečajniki, ki jih je bilo 21, so pokazali ob kanon šolskega leta kar zadovoljiv uspeh. Ker so že vsi opravili določeno prakso, bodo opravljali tudi kvalifikacijske tečaje. To je izjema, saj je običaj tak, da delajo kvalifikacijske izpile šele po dveh letih šolanja. Med tečajniki so naredili med letom izbor in tako ugotovili kateri tečajniki naj se posvetijo praktičnemu delu v vrtnarstvu in sadjarstvu in kateri naj nadaljujejo študij. Vsi tečajniki, ki so naredili lepit z odličnim uspehom, bodo nadaljevali študij v posebnih tečajih. Take tečaje bosta or-
ganizirali okrajni zadružni zvezi Murska Sobota in Maribor. V Soboti se bo tečaj pričel prihodnjo soboto. Udeležilo se ga bo 7 tečajnikov, ki so absolvirali ormoško sadjarsko-vrtnarsko šolo.
*
Pred nekaj dnevi so priredili ormoški pionirji tekmovanje posebne vršite. Tekmovati so namreč z letališkimi modeli. Tekmovanje je pripravila učiteljica ročnega dela Marta Izlakar. Ob tej priložnosti je obiskalo ormoške pionirje dvokrilno letalo iz Ptuja.
*
Predsednik ormoske občine Štefan Joha je priredil preteklo
soboto najboljšim prosvetnim delavcem ormoške občine poseben sprejem. V prijetnem razgovoru so se menili v problemih šolstva in o bodočih nalogah prosvetnih delavcev na območja občine.
ZBORI VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI
V zvezi z zbori volivcev, ki so ta teden na območju radgonske občine, je bil predzadnjo nedeljo v Radgoni sestanek kluba odbornikov. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi republiški, poslanec Joško Slavič, so se pogovorili o problematiki, ki jo obravnavajo sedaj na zborih volivcev. Med drugim volijo
STO TISOČ ZIDAKOV
ZA KULTURNI DOM
Negovčani so se odločili, da bodo naredili brezplačno sto tisoč zidakov za gradnjo kulturnega in zdravstvenega doma v Negovi. Za novogradnjo imajo pripravljen tudi les.
POZDRAV BRIGADIRJEV
Mladinci iz občine Petrovci-Šalovci, brigadirji II. brigade »Ivana Kavčiča«, udeleženci mladinske akcije pri gradnji cestnega odseka Paračin —Niš, pošiljajo vsem domačim, znancem in mladim Pomurja prav lepe pozdrave.
POZDRAVI IZSELJENCEV
Svoje starše v D. Bistrici, kakor tudi ženo in hčerko, ki živita v Ljubljani, lepo pozdravlja MATIJA ŽIŽEK.
Roditeljema sorodnikom in znancem v D. Bistrici pošilja prav lepe pozdrave IRMA BALAŽIČ.
tudi nove člane šolskih odborov ter člane poravnalnih svetov. Obravnavajo še novi način odkupa živine in mleka ter razne krajevne probleme.
Ika
Prekmurje — pokrajina dvokoles. Nekatere družine jih imajo celo po štiri, pet... To dokazuje tudi prizor z ene soboških ulic
Našim kmetovalcem se včasih zgodi tudi tako
Prva »WEEKEND« hišica pri KUNOVI
Pred kratkim so postavili pri kunovskem ribniku prvo »weekend« hišico. To pomeni nekak začetek urejanja negovskega in kunovskega ribnika in okolice v prijetno letovišče. Poznavalci obeh ribnikov sodijo, da je kopanje v kumorskem ribniku mnogo bolj prijetno kot
v Muri. saj je voda v ribniku mnogo bolj čista.
V STAVEŠINCIH SO UREDILI DVORANO
Občinski ljudski odbor Radgona je dal prebivalcem Stavešitnec nekaj denarja za ureditev dvorane. V vasi, ki ima le ne-
kaj čez 100 volivcev, je precejšnje zanimanje za odrske uprizoritve. Pred kratkim so uprizorili igro »Ženska kmetija«. Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Pri delu
dramske skupine je zanimivo tudi to, da so zadnje čase pritegnili k delu precej mladih igralcev.
Junijska številka revije »Otrok in družina«
To je zadnja številka te vzgojne revije v tem šolskem letu. Zato je tudi vsebina takšna, da je v pomoč staršem zdaj ob zaključka šolskega leta in prinaša obenem nekaj vzgojnih napotkov za počitniške mesece.
Gotovo bo vzbudila revija zanimanje pri bralcih, če naštejemo nekaj praktičnih vprašanj iz te številke. Na primer:
Od katerega leta naprej lahko ostaneta fant in dekle z doma v poznih urah, recimo do 9. in 10. ure? Otroci se nam smejejo, če jim bra-
nimo, češ da so v dobri družbi in da ne počno nič slabega in da smo starokopitni. Svetujte nam!
Ali pa: Zakaj se otrok boji bolnišnice? Ali je za otroka dobro, če pozna določene črke, številke itd. (predem začne hoditi v šolo? Menimo, da to ni dobro. Nekateri prosvetni delavci pravijo, da je to delno do-
bro, drugi temu nasprotujejo. Kaj je torej prav?
Prosim vas za odkritosrčen nasvet: Imam dečka, ki hodi letos v prvi razred. V razredu ne uspeva. Učiteljica mi svetuje, naj ga pošljem v pomožno šolo. Meni se otrok ne zdi slabo razvit. Lahko ga pošljem tudi v trgovino po kakšno reč.
Ali škodujejo otroku tudi naj-
manjše količine alkohola?
Imam otroka v starosti pol in pol drugo leto. Moja mati pravi, da je treba mlajšemu dajati do enega leta v glavnem zdrobove jedi, jaz pa slišim od drugih ljudi, da ni tako. Ali mi lahko poveste kaj o pravilni prehrani otroka do dveh let?
Na vsa ta vprašanja revija izčrpno odgovarja.
»Sodobno gospodinjstvo« štev. 4
Četrta številko »Sodobnega gospodinjstva« se v uvodu spominja pokojne Angelce Ocepkove, ki je veliko svojega času žrtvovala borbi za razbremenitev delovne žene in matere.
Ančka Čerin piše o tečaju, ki ga je organiziral Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani za kuharice v menzah in obratih družbene prehrane, Dana Voden pa poroča o podobnem tečaju, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju.
Tudi ta številka prinaša prispevek strokovnjaka o ravnanja z električnim štedilnikom. Zanimiv pa je tudi prispevek o različnih materialih, iz katerih je narejena kuhinjska posoda in njihovem vplivu na hrano.
Za pozdraviti je praktičen nasvet o preoblekah tapeciranega pohištvu, ki nezaščiteno postane kmalu umazano in oguljeno.
Kdor rad s svojim delom sam prispeva k olepšanju svojega stanovanja, bo vesel nasvetov, ki jih bo bral v članku o polaganju linoleja, zlasti še, ker so stroški za to tako visoki. Koristen prispevek pomenijo tudi članki v nadaljevanjih o otrošških nesrečah v gospodinjstvu, ki bi jih morala brati vsaka mati.
Številka prinaša tudi prispevke o higieni in oblačenju, zlasti bogato pa je zastopano področje prehrane. Tu najdemo nasvete za shranjevanje različnih vrst živil, navodila za prehrano starejših ljudi, in veliko receptov za konserviranje rabarbare,
jagod, kosmulj, borovnic, ribeza, češenj in graha.
Zdaj, ko primanjkuje mesa, bodo zelo dobrodošli recepti za pripravo ribjih jedi pa tudi recepti za pripravo zelenjave so zelo pestri in omogočajo gospodinji, da obogati jedilnike.
Kot v vsaki, je tudi v tej številki nekaj za tiste, ki rade pletejo, in tiste, ki imajo vrt.
Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4-II. Letna naročnina je zelo nizka, saj znaša samo 400 dinarjev.
NAROČNIKOM IN BRALCEM SPOROČAMO. DA STA SE UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POMURSKEGA VESTNIKA« PRESELILA V KOCLJEVO ULICO 7 (ZRAVEN TISKARNE)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »POMURSKEGA VESTNIKA«
POMURSKI VESTNIK, 2. JUL. 1959
6
Prvo presenečenje:
30 nagrad
Ženski balonski plašč Samska postelja Taborniška postelja Moška obleka
Volneno blago za žensko obleko Fantovska obleka Ženska jopica
in 23 drugih lepih nagrad ste lahko deležni, če se udeležite nagradnega žrebanja, hi ga pripravljamo za Trgovsko podjetje
„ZARJA“ - Ljutomer
Prvo žrebanje bo 31. avgusta
Hranite vsak blok, ki dokazuje nakup v katerikoli izmed navedenih poslovalnic Trgovskega podjetja „ZARJA“ Ljutomer, zlasti tistega, ki dokazuje
NAKUP V VREDNOSTI NAD 500 DINI
RADIO M. SOBOTA
SPORED
Relejne radijske postaje M. Sobota Četrtek:
2. VII. ob 17.00 Oddaja v madžarskem jezika;
17.15 »Želeli ste, poslušajte«. Nedeljo:
5. VII. ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila;
12.15 .»Želeli ste, poslušajte«;
15.00 Oddaja v madžarskem jeziku.
Torek:
7. VII. ob 17.00 Lokalna poročila in obvestila;
17-10 Oddaja v madžarskem jeziku.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 18.00 do 25.00 ure.
»ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage žene, zlate mamice
HELENE BOKAN. roj. Zrinski
iz Murske Sobote,
se prisrčno zahvaljujem kolektivu »Vrba« za pismeno sožalje in venec, duhovniku in, pevskemu zboru, kakor tudi vsem dobrim sosedom, ki so sočustvovali z nami,. Vsem sorodnikom ter znancem za darovanje vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Murska Sobota, 29. junija 1959.
Žalujoči mož Janez, hčerka Elizabeta in ostalo sorodstvo
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan
razpisuje sprejem na sledeča delovna mesta:
1.	REFERENT ZA ŽIVINOREJO — inženir agronomije, ki bo
predaval tudi na Srednji kmetijski šoli;
2.	SKLADIŠČNIK na delovišču Murska Sobota — absolvent
nižje kmetijske šole (moški);
3.	SADJAR na delovišču Kramarovci — absolvent Dvoletne
sadjarske šole v Svečini (moški);
4.	DELAVEC-KRAVAR z družino, na delovišču Murska Sobota;
5.	TRAKTORIST na delovišču Murska Sobota — kvalificiran
traktorist s strokovnim izpitom.
Za delovna, mesta pod (toč. 1., 2., 3. in 5<. so zagotovljena samska stanovanja, za delovno mesto pod toč. 1. prihodnje leto družinsko stanovanje v bloku. Za del. mesto pod toč. 4 zagotovljeno manjše družinsko stanovanje.
LASTNIKI MLATILNIŠKIH LOKOMOBIL, POZOR!
Inšpektorat parnih kotlov v Ljubljani obvešča vse lastnike mlatilniških IokomobiI, da bodo notranji pregledi lokomobil od 7. do 11. julija t.l.
Inšpektorat naroča vsem lastnikom, da temeljito pripravijo kotle za pregled. O točnem času in dnevu pregleda bodo mlatilničsji obveščeni s posebno okrožnico tekom tedna.
Inšpektorat parnih kotlov Ljubljana
Proizvajalcem žitaric!
Obveščamo kmetijske proizvajalce, da odkupujemo žitarice vseh vrstpo dnevnih cenah. Žitarice odkupujemo po kmetijskih zadrugah, zato se za vsa potrebna pojasnila obračajte na zadruge svojega območja!
»MLIN IN TESTENINE«, pooblaščeno podjetje za odkup žitaric in odkup ter prodajo mlevskih izdelkov Maribor
MALI OGLASI
MOTORNO KOLO NSU 250 ccm, generalno popravljeno in registrirano za leto 1959, ugodno prodam. Informacije pri fotografu v Murskem Središču.	M-564
STABILNI MOTOR 8 KS v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Gomboc, Pečarovci 42, ,p. Mačkovci.
M-585
MOTORNO KOLO znamke »PUCH« 150 ccm v dobrem stanju, ugodno prodam. Alojz Hajdinjak, sodar, Jurij 7, p. Rogaševci.	M-588
OTROČKI VOZIČEK, globok, v dobrem stanja, kupim. Anton Suhadolnik. Kopitarjeva 11. Murska Sobota.	M-605
OPREMLJENO SOBO išče .novinar. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV.	M-607
OPREMLJENO SOBO ali brez nje z oskrbo išče uslužbenec. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-608 4 ha .ZEMLJE, pol njive, pol gozda v G. Moravcih 117, prodam. Poizvedbe: Sukič, Šalinci, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-599
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, posestvo vseh kultur, 5,75 ha zemlje prodam. Cena po dogovoru. Ivan Markovič, Kocjan 15, p. Videm ob Ščavnici. M-600 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo s 4 ha posestva vseh kultur v bližini G. Radgone, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.
M-601
PEČARSKEGA VAJENCA sprejmem. Nudim hrano in stanovanje. Anton Zuman, pečar, Noršinci pri Ljutomeru.	M-602
ENODRUŽINSKO HIŠO v Slov. Bistrici, takoj vseljivo, z 20 ari. zemlje za 700.000 din in manjše vinogradniško posestvo, krasno, v Malečniku izredno ugodno prodamo. Ponudbe pošljite na ReaLitetno agencijo Maribor, Partizanska 24, tel. 2815.	M-605
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-604
Zdravstveni dom Lendava
razpisuje
2 štipendiji — za šolanje na srednji ali višji šoli za medicinske sestre Pravilno kolkovane prošnje je 'treba poslati’ najkasneje do 10. julija 1959 na Upravo zdravstvenega doma Lendava.
Petek, 3. julija — Nada Sobota, 4. julija — Dan borca Nedelja, 5. julija — Ciril in Metod Ponedeljek, 6i julija — Lučka Torek, 7. julija — Vilko Sreda, 8. julija — Spela Četrtek, 9. julija — Tomaž
MURSKA SOBOTA - od 3.-5. julija ameriški barvni film:	»Mož
brez zvezde«; od 7.-9. julija ameriški barvni film: »Poletno potovanje«.
G. RADGONA — 3. in 4. julija jugoslovanski film: »Poslednji tir«; 4. in 5. julija franc.-jugoslovanski cinemaskopski film:	»Gubijah«;
8. in 9. julija itailijanski film: »Hči polka«.
LENDAVA — od 3.-5. julija francoski film. »Helena in možje«; 7. in 8. julija jugoslovanski film: »Premiera risanih filmov«.
LJUTOMER — 4. in 5. julija ameriški film: »Nežni akordi«; 8. in 9. julija ameriški film: »Gervaise«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 5. julija ameriški film:	»Deset ljubavnih
pesmi«; 8. in 9. julija angleški barvni film: »Človek, ki je ljubil rdečelaske«.
SLATINA RADENCI - 5. im 6. julija ameriški film: »Tarzan v puščavi«; 9. julija francoski film: »Zlosrečna srečanja«.
VERŽEJ — 4. in 5. julija jugoslovanski film: »Ne obračaj se sinko«; 8. julija ruski film: »Leningrajska simfonija«.
ČEPINCI — 5. julija film: »Dvoboj«.
VELIKA POLANA — 4. in 5. julija ameriški barvni kavbojski film: »Rdeče podvezice«.
GRAD — 5. julija angleški film: »Jaz in g. minister«.
PGD BOREJCI priredi 5. jul. 1959 VELIKE SEKTORSKE VAJE
s pričetkom ob 13. uri. Vajam sledi plesna zabava pri Karlu Benčecu v Borejcih. Na zabavo vas vljudno vabi odbor.	M-589
PREKLIC
Preklicujem neresnično vest, ki sem jo izrekel proti Valji. Štefan Lebar, Brezovica.	D-598

Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Murska Sabota razpisuje naslednja prosta mesta:
1.	DELOVNO MESTO MATIČARJA
Pogoji nižja izobrazba, 5 let prakse v matični službi in strokovni izpit.
2.	PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA na KO Prosenjakovci —
drugič
Pogoj: nižja Izobrazba, nekaj let prakse v pisarniški službi in strokovni izpit.
3.	REFERENTA PRI ODSEKU ZA NARODNO OBR.AMBO
Pogoj: srednja strdkoma izobrazba, rezervni oficir.
4.	HONORARNEGA USLUŽBENCA za opravljanje službe upravnika pri centru za izvenarmadno vzgojo ljudstva.
Pogoj: rezervni oficir.
Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom oziroma dokazili o priznanju strokovne izobrazbe in življenjepisom je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota v 15. dneh po objavi.	0-591
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ. St. 32-349/55) naslednje štipendije:
2 štipendiji za študij na pravni fakulteti 2 štipendiji za študij na medicinski fakulteti 1 štipendijo na šoli za socialne delavce 2 štipendiji za šolanje na administrativni šoli 5 štipendij za študij na učiteljišču 1 štipendijo za študij na srednji vzgojiteljski šoli
Prošnje je vložiti najkasneje do 20. julija 1959 na ObLO Murska Sobota — Komisija za štipendije.
Prošnji je priložiti prepis zadnjega spričevala odnosno potrdilo o položenih izpitim potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka.
Višina štipendije se določi v skladu z odlokom o višini štipendij, pri izbiri imajo prednost študenti višjih letnikov in z območja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota.
Po roku prispele prošnje ne bomo upoštevali.	0-591
Mlinsko podjetje Murska Sobota razprodaja naslednja odvisna osnovna sredstva:
1	valjčni stol, dvojni »SECK« 700 x 300, uporaben;
3 vrgači otrobov, uporabni, skoraj novi:
2	Stroja za izdelavo prosene kaše;
1 mlin. kladivar — šrotar;
1 centrifugalna pumpa na poseben pogon, 50001 v min.;
1 centrifugalna pumpa z vgrajenim elektromotorjem;
1 razdelilnik za testo (preš mašina);
1 trokrilna omara, trd les, v odličnem stanju:
3	diname za elektriko.
Prodajna cena po dogovoru. Prednost nakupa imajo socialistični obrati, če pa ne bo takih interesentov, se po 15. juliju 1959 prodajo privatnemu sektorju. Ogled dnevno od 6. do 14. ure.	0-592
VREMENSKA NAPOVED za čas od 3. do 12. julija Okrog 3. julija in med 8. in 10. julijem padavine z ohladitvijo, v ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
Bojan Šinko:
Mrlič v AVTU	34
»Vsega vam seveda ne bom jaz povedal«, je začel govoriti Maxwell,« kajti na ta naš sestanek sem povabil tudi Sira G. T., nosilca Nobelove nagrade in enega najvidnejših atomskih fizikov na svetu, ki bo morda vedel še kaj več povedati kot jaz. Žal pa je trenutno nujno zadržan in bo prispel nekoliko pozneje. Morda bi lahko kdo pripomnil, da mlatimo prazno slamo, ker nam točna formulacija zamisli prijatelja Parkerja ni znana. Navzlic temu pa sem mnenja, da bo tudi na podlagi doslej znanih dejstev in domnev naš pomenek koristen in če ne drugega, vsaj po svoje zanimiv. Kajti, gospoda moja. atomska energija je odprla nove, neslutene možnosti za razvoj človeštva. Poudariti pa moram, da je v tej smeri še zmeraj vkovana v politične okove, ki ji jih je vsilila, — vsaj po mojem skromnem mnenju —, politika blokov. Dve državi, ZDA in SZ, sta dosegli po vojni na področju atomske energije največje uspehe. To je bilo tudi naravno, glede na njune gospodarske možnosti. Na tem področju pa je nastala tudi tekma za monopol in mirno lahko trdim, da sta si obe državi tudi ustvarili monopol, ki je povzročil veliko potencialno nevarnost, da bi to največjo pridobitev znanosti izkoristili v politične namene, za morebitne vojne obračune. Iz tega vidika nam je tudi razumljiv glas vesti gospoda Parkerja, ker je nehote sam pripomogel do tega stanja, obenem pa tudi njegova malce nestrpna želja, da bi atomska energija čimprej koristila človeštvu, pri čemer si je želel tudi moje pomoči.«
»Ali bi mu nudili svojo pomoč brez pomislekov?« je vprašal Manzini.
>Zame kot znanstvenika je važna le moja vest in koristi človeštva in mnenja sem, da mi pri mojem dosedanjem delu nihče ne more ničesar očitati.«
»In potovanje pokojnega tajnika tvrdke Parker & Company Sovjetsko zvezo?« je hlastno vprašal Padovani.
»Kolikor poznam gospoda Parkerja, lahko samo izjavim, da to potovanje gotovo ni bilo niti v škodo človeštva niti Amerike,« je mirno poudaril Maxwell.
»Nadaljevati moram tam,« je nadaljeval Maxwell,« kjer ste me pred nekaj trenutki prekinili. Seznaniti vas moram s tem, da je medtem, ko je prišlo človeštvo zaradi tekmovanja v oboroževanju v zadnjih letih v proizvodnji atomskega orožja do tiste točke, kjer človeški razum presenečen obstane, v mirnodobni uporabi atomske energije doseglo le skromne uspehe. Zato so nastala zelo pereča vprašanja. Narodi stoje pred težavno odločitvijo, kako preprečiti, da bi na dveh straneh sveta nakopičenih zalog atomskih in vodikovih bomb ter drugih vrst atomskega orožja ne uporabili za pustošenje, in kako doseči množično uporabo izumov v jedrski fiziki za ustvarjanje gmotnih dobrin, za krepitev miru in človeške blaginje.«
»Ne vem,« je oklevaje pripomnil Onič, »morda vas bom preveč vprašal. Ker ste že od te stroke, če lahko uporabim ta izraz, gotovo kaj veste, kako je z zbliževanjem stališč atomskih monopolov?«
»Glede zbliževanja stališč atomskih monopolov precej slabo kaže. Koliko sem obveščen, je sovjetska vlada mnenja, da bi bilo brez pomena in učinka ustanoviti takšno organizacijo pred splošno prepovedjo uporabe atomskega orožja. Po njenem mnenju izločitev manjših količin atomskega gradiva za mirnodobno uporabo ne bi zaustavila tekmovanja v proizvodnji atomskega orožja. Razen tega pa lahko takšno gradivo zmeraj uporabimo v proizvodnji vojnih sredstev. Zato sovjetska vlada vztraja na tem, da bi prej dosegli sporazum o prepovedi atomskega orožja. Naša, se pravi ameriška vlada, pa se je postavila na stališče, da so glede prepovedi atomskega orožja velike razlike, spričo katerih ne kaže, da bi v doglednem času dosegli sporazum. S tem, da bi začeli sodelovati v agenciji, čeprav v začetku z majhnimi sredstvi. hi najbrž okrepili zaupanje in ustvarili boljše pogoje za pogajanja in tako morda laže uredili tudi vprašanje oboroževanja. Morda so v približevanju nasprotnih stališč glede razorožitve in prepovedi atomskega orožja, kar je v tem oziru najbolj bistveno, skrite nekatere možnosti za začetek sodelovanja za mirnodobno uporabo atomske energije.«
Ali se vam ne zdi, da bi bilo koristno poiskati skupno pot, ki bi ustrezala potrebam vseli narodov, recimo, če bi postavili atomsko energijo na dnevni red Generalne skupščine OZN?« je menil Onič.
Vsekakor,« je odgovoril Maxwell. »Posebno majhne in nerazvite dežele so na tem zainteresirane. Razumljivo je, da atomski monopol dveh ali več dežel pomeni oviro v naglem razvoju v svetu. Ta monopol zdaj pojasnjujejo in opravičujejo z dozdevno potrebo, da bi atomsko skrivnost prikrili sovražniku. Kako pa je v resnici? Dva glavna nasprotnika in tekmeca na atom. področ., ZDA in SZ, imata bolj ali manj enak kapital atomskih odkritij. Če sovjetska, oziroma ameriška vlada ljubosumno čuva atomske skrivnosti, jih praktično ne čuva. da ne bi zvedeli zanje ameriški, oziroma sovjetski znanstveniki, ker so enim in drugim že znane. Tako gre pri atomskih skrivnostih praktično za skrivnosti, katerih ne bi smele poznati dežele, ki jih nimajo, torej manj razvite ali nerazvite. A prav tem deželam bi zelo koristilo, če bi poznale te skrivnosti. Zaradi tega bi se torej bilo treba zavzeti za to, da bi atomska energija postala praktično splošna ljudska imovina, kar po sami naravi stvari tudi je. Razume se, da je za uresničenje te ideje potrebna mednarodna pogodba in organizacija. Zato pa je OZN najprikladnejša organizacija. Države, ki imajo na področju atomske energi je glavno besedo, lahko nudijo drugim deželam dragoceno pomoč. To bi bilo pravilno razumevanje potreb naše dobe. Imam pa vtis, da je bil prijatelj Parker popolnoma svojega mnenja in da je hotel tudi na svojo roko ukrepati. Kaj in kako, tega natančno sicer ne vemo, marsikaj pa nam je navzlic temu znano.«
»Kar nam danes še ni, pa jutri mogoče že bo«, je dejal Padovani, misleč pri tem na drugi del pisma znanstvenika edinki Syl, ki ga je upal slejkoprej dobiti s pomočjo svojih ljudi v posest.
»Če bomo čakali na italijansko policijo, potem bomo do smrti čakali«, je dejal Barrymore na videz popolnoma mirno in poškilil z enim očesom proti Manziniju in Padovaniju. Slednji bi verjetno pošteno vzkipel, ker ga je milijonarjeva opazka zadela povsem nepričakovano, toda vtem so se vrata nenadoma odprla in na pragu je stal Sir G. T., nosilec Nobelove nagrade in eden najvidnejših atomskih fizikov na svetu. In namesto, da bi odgovoril milijonarju, je moral Padovani vstati in sprejeti znanstvenika, čigar minute prostega časa so bile mnogo bolj dragocene kot pri običajnih smrtnikih.
Sedaj je bil v ospredju zanimanja le še Sir G. T., ki se je Maxwellu najprej zelo vljudno zahvalil za povabilo.
»Vem,« je dejal in se ozrl po navzočih, »da vas predvsem zanima moje mnenje o mojem ameriškem poklicnem tovarišu Issacu Pankerju in njegovi zamisli, o kateri pa ne vem niti drobca več od vas. Zato o slednji ne bi želel niti govoriti. Zelo rad pa vam ustrežem s svojim mnenjem o atomski energiji, atomski bombi in ostalih stvareh, ki so s tem v najtesnejši zvezi, v kolikor bi me želeli poslušati.«
»Z veseljem vas bomo poslušali,« je v imenu vseh odgovoril Padovani, medtem ko so ostali odobravajoče zaploskali njegovim besedam.
Moje mnenje o tem. da je vodikova bomba kot uničevalno orožje že premočna in uporabljiva samo v teoretične namene, vam je verjetno že znano kot vsej svetovni javnosti, je spregovoril Sir G. T., zato o tem vprašanju ne bi želel izgubljati besed.
SGP »ZASAVJE« Trbovlje sprejme v delovno razmerje večje število nekvalificiranih
gradbenih delavcev
Plača po tarifnem pravilnilku oziroma akordu. Hrana in stanovanje je preskrbujemo po režijski ceni. Terenski dodatek izplačujemo.
POMURSKI VESTNIK. 2. JUL. 1959
7
Etnografska podoba KOBILJA
V ledinskih imenih, ki se nanašajo na orno zemljo, pašnike in gozd na območju .katastrske občine Kobilje, je zaslediti nekaj izročil iz srednjeveške preteklosti kraja in ostanke skupne gmanjske posesti, ki je po prvi svetovni vojni povsem izginila. Krajevni opis in njegova preteklost je dobro ohranjena v vaški kroniki. V njej najdemo najvažnejše podatke o nastanku kraja in o rasti prebivalstva. Zemljiško razdelitev v vasi in obliko naselbine je tu narekovala oblika tal in Kobiljski potok, ki tvori os celotnega naselja. Arhitektonske tvorbe v vasi govore o nagli modernizaciji vaške podobe v zadnjih 20 letih. Poslednje ostanke prvotnega cimpranega stegnjenega doma zamenjujejo opekaste »vceplene« oblike, kjer se stanovanjski del loči od gospodarskega dela hiše. Urbanistična podoba prvotne naselbine pa se v bistvu ni spremenila, ker so nastajale nove stanovanjske stavbe z nekaj redkimi izjemami na temeljih starih.
Posebno zanimiva je arhitektura vodnjakov. Vsak vodnjak je arhitektonski primerek zase, kar pa je ne-
dvomno posledica širše domače tesarske dejavnosti, ki je v poslednjih 60 letih izpodrinila starejšo in in prvotno hišno lončarsko obrt. Danes sta pa v vasi ostala le dva lončarja, ki krijeta samo domače potrebe. Preko sejmov prodirajo sem tuji lončarski izdelki in stare oblike keramike hrani še danes na podstrešju sleherna hiša. Ljudska prehrana je skromna in zelo enolična. Najti je nekaj kuhinjskih posebnosti, ki jih pripravljajo iz prosa. Posebno poglavje so domače žganjarne, ki so samostojne gospodarske zgradbe.
Poljedelsko orodje nima posebnosti. Lesene pluge so v Lončarovcih uporabljali še do leta 1900. Bolj zanimive so »trgle« za prenos gnoja in prenašanje bremen, ki je kombinacija prenosa s pomočjo »travnjače« in prevoza s »traglo«.
Notranja oprema hiše kaže veliko preprostost. To so samo enostavni mizarski in tipizirani izdelki. Edino izjemo tvorijo tesane skrinje »lade«. Kobiljčani ne poznajo pečnice za sušenje lanu, ampak le pečnice za pranje perila. Zanimiv je poseben naciji beljenju preje v hlevskem gnoju, medtem ko sušijo lan le na soncu ali v krušni peči.
Običaji se dosti ne razlikujejo od običajev v ostalih predelih Prekmurja. Zanimivo je, da so »mlado« sprejeli na novem domu tako, da je morala najprej stopiti v obroč, češ da bo laže rodila, nato so ji ponudili piti. Krstitki so tu vedno pozimi, čeprav so otroka no&ili h krstu že poleti. Glede pogrebnih običajev velja, da so precej podobni pogrebnim običajem v ostali Sloveniji. Žetveni običaji so še tudi ohranjeni. Tako na primer na staro leto zvečer in pred 'tremi kralji hodijo še danes mlade deklice po vasi in pojejo.
Gradivo za ljudsko medicino, tako zdravljenje z naravnimi sredstvi, kot tudi s sugestijo je zelo skromno. Za zdravljenje urokov poznajo v Kobilju znano formulo zagovora z vodo in žarečim ogljem.
Noša je v začetku 20. stol. izginila. Obdržala se je le pri starejših moških. Po starem se oblači v Kobilju le en človek in to le poleti. V ženski noši je zaslediti madžarske vplive na okraševanje in poimenovanje posameznih delov. Veliko več posla kot z oblačenjem pa so si žene dale v Kobilju s pokrivanjem
glave in urejevanjem pričesk. Žene so še pred 30—40 leti nosile različne »pocive« in spočije«. »Džundž« (ogrlica), ki ga je nosila »mlada«, so verjetno prinesli doseljenci iz svoje domovine.
V socialni kulturi je potrebno posebno pozornost posvetiti sezonskemu delu in izseljevanju v treh obdobjih:	v stari Avstro-Ogrski,
med dvema vojnama in po osvoboditve Zanimiv pa je majhen naravni prirastek prebivalstva.
V. Koren
Tako »predpotopno vozilo, kot ga je lani o Soboti odkril in >zajezdil< naš bivši sodelavec BB, je v današnji dobi vztrajnih poskusov za polet na Luno tudi svojevrstno čudo.
Etnografska zanimivost: vodnjak v Prekmurju.
Ormoška dopustna panorama
V vročih poletnih mesecih se je tudi prebivalcev Ormoža polastila mrzlica dopustov. Kjerkoli se vpleteš v pogovor, poosod preideš od vremena in od vsakdanjih resnih pogovorov in čenčarij na dopust.
>Si že izkoristil letni dopust?<
>Še ne!<
j Lani si bil v Crikovnici, kam pa misliš letos?<
>Hm,... Najbolje bo, da se kar utaborim na dravskem otoku! <
>Kje na dravskem otoku? boš morda povprašal, če nisi na tekočem z ormoškimi dogodki.
Po tem ti bo ta ali oni Ormoža n, ki še letos ni izkoristil letnega dopusta, povedal, da pripravlja ormoški ,Partizan taborenje na slikovitem otoku na Dravi, v neposredni bližini Ormoža. Taborne prostore bodo uredili do 18. julija. Predvidevajo, da bodo taborile letos kar tri izmene po tri tedne V tem oziru pripravlja TVD >Partizan* osem članom društva presenečenje, saj bodo plačali taborniki za taborenje le po 2000 din za osebo, ostale stroške bo krilo društvo.
Če se pogovarjaš v Ormožu o TVD >Partizan*, ne moreš mimo nekaterih drugih zadev o katerih razpravljajo o Ormožu. Prav zadnji čas so se odločili, da bodo uredili Mestno grabo o sodobno športno igrišče. Z buldožerji so že preorali del zemljišča in kaže, da bo novo športno igrišče res ponos Ormoža. To igrišče bo s
pridom služilo tudi šolski mladini.
Sicer ti trenutno o Ormožu ne morejo postreči z ne vem kakimi novicami. Kako tudi, ko pa se vsi pripravljajo na letne dopuste ali pa o senci vsakdanjih dogodkov razpravljajo raje o repertoarju v kinu in o drugih vsakdanjih malenkostih.
Pogled na Ormož — prijetno obdravsko mestece.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Pred dnevi se je pred 5-članskim senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti zagovarjal Janez Cuš iz Dolgovaških goric zaradi poskusa uboja 20-letnega Ivana Pintariča ter oboja sovaščana Pavla Gaborja, ki ga je 28. aprila zvečer v podivjanosti pod vplivom alkohola zabodel z bajonetom v prsi Obtoženi Cuš je dejanje sicer priznal, vendar pa je zatrjeval, da tega ni storil namerno, ampak da ga je z nožem slučajno zadel.
Sodišče ga je z ozirom na nekatere olajševalne in obteževalni okoliščine zaradi poskusa uboja Ivana Pintariča obsodilo na 4 leta strogega zapora in zaradi uboja 19-letnega Pavla Gaborja na 13 let strogega zapora in mu na to izreklo enotno kazen 13 let strogega zapora.
To dni se jo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zagovarjala skupina organizatorjev nedovoljenih prehodov čez državno mejo. Organizatorji: Štefam Fujs iz Murske Sobote, Mladen Todorovič, bivši miličnik v Radencih, Geza Skaper in Vinko Zalokar so v razmeroma kratkem obdobju leta 1957, organizirali več nedovoljenih prehodov preko državne meje v Avstrijo.
Glavna organizatorja Štefan Fujs in Mladen Todorovič sta organizirala prehode v Gederovcih, pri čemer pa sta delno pomagala tudi Vinko Zalokar in Geza Škaper. Obtoženi Fujs se je iz takrat, ko je bil še v
zaporu v Ljubljani, povezal z nekaterimi ljudmi iz sosednjih republik, ki so ždeli prekoračiti državno mejo. Kmalu na to, ko je bil izpuščen, je prejel od nekih ljudi iz Hrvatske pismo, v katerem so ga prosili, naj jim ilegalno pomaga preko meje v Avstrijo. Fujs se je kmalu nato povezal s Todorovičem, ki je s tem soglašal in tako se je začelo . . . Vedno ko je prejel Fujs pismo, je to sporočil Todoroviču ter se z njim istočasno dogovoril, do kod naj jih pripelje. Iz dogovorjenega mesta pa sta skupine oba vodila do meje. Za Todoroviča je še posebno značilno, da je vedno dejal, da se pod 15.008 dinarjev »ploh ne splača opravljali tega posla. V nekem primeru je od skupine prejel 5.000 dinarjev ter takoj najaivl beg na karavli, kjer so graničarji dve osebi prijeli, enemu pa se je posrečilo pobegniti. Zaradi podobnih primerov se je Todorovič pred leti že zagovarja! pred Okrožnim sodiščem v Maribora. Skaper in Zalokar sta bila sicer tudi v povezali, veadar pa so bila njuna dejanja nekoliko milejše narave. Vsa ta dejanja pa so bila seveda podkrepljena z nagradami, ki so bile za osebo precej velike. To je bila sicer ugodna »kupčija«, vendar pa je bila »sezona« zelo kratka, saj je trajala le od julija do avgusta 1957, ko so jih zasledili. Za celo organizacijo pa je značilno, da je spravljala čez mejo samo Hrvate, po katere so »vodiči« hodili v Zagreb.
Sodišče je obsodilo Stefana Fujsa — upoštevajoč kot olajševalne okoliščine njegovo priznanje — na 1 leto strogega zapora, Mladena Todoroviča, ki je v tem zadnjem primeru izkorišča! svoj uradni položaj, na
Nadaljevanje
2 leti in 6 mesecev strogega zapora, upoštevajoč sodbo Okrožnega sodišča v Maribora, Geza Skaperja na 7 mesecev strogega zapora in Vinka Zalokarja na 6 mesecev strogega zapora.
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Ob tem, ko ugotavljamo najrazličnejše ovire in nevarnosti s katerimi grozi vesolj« bodočim medplanetarnim potnikom, moramo vsekakor misliti tudi na to, tako rešiti te potnike v primem poškodbe medplanetarne ladje. V takih primerih imajo letalci padala in v sodobnem letalstvu so znane posebne naprave, ki omogočijo pilotom rešitev iz poškodovanega letala, na ladjah imajo vedno pripravljene rešilne čolne in te sproti izpolpolnjujejo, da so brodolomci kolikor je le mogoče varni v njih. Toda kako bo z brodolomci vesolja? Znanstveniki so tudi o tem že razpravljati in pripravili nekaj zanimivih predlogov, ki pa jih bo treba preizkusiti še preden bo človek poletel v vesolje.
Jasno je, da so najprej mislil'] na rešitev medplanetarnih potnikov ob poškodbi ob sami izstrelitvi, torej zelo nizko nad Zemljo. Ob tem pride v poštev možnost esplozllje medplanetarne ladje. Ce upoštevamo dejstvo, da bo človek ali skupina ljudi v taki ladji na vrhu rakete, torej prav nad zelo močnim in učinkovitim eksplozivom, potem je potrebno imeti tamkaj tudi poseben elektronski stroj, ki bo odvrgel to bivališče ljudi zelo hitro in še pravočasno dovolj daleč, da eksplozija ne bo mogla biti uničujoča. Torej so potrebni zelo precizni instrumenti z bliskovitim delovanjem ob ugotovitvi bližajoče se poškodbe. Vsekakor pa bo morala imeti kabina, kjer bodo ljudje, tudi svoj lastni močan motor in razen tega posebno zelo veliko padalo, ki bo zagotavljalo siguren pristanek na Zemlji.
Toda čo pride do nesreče v višini 30 km. kjer se atmosfera praktično izgublja, ne bo niti to dovolj. Padalo v brezzračnem prostoru ali pa v prostora z zelo razredčenim ozračjem, nima nobenega koristnega učinka. Kljub padalu bi posebna raketa prehitro padla v ozračje in bi tam zategadelj nemudoma zgorela. Tedaj bi taka kabina morala imeti vsaj nekaj podobnega krilom Ln lastni reakcijski motor velike moči, razen tega pa še pomožne manjše motorje, s katerimi bi lahko upravljali letalo. To je potrebno zaradi tega, da bo pilot lahko letalo vod.il in počasi pristajal v vse bolj gostem ozračju. Toda ob tem je potrebno misliti tudi na popolno varnost vsemirskih brodolomcev. Morebiti ti ne bi bili sposobni upravljati letalo, zato bo potrebno zagotoviti avtomatično upravljanje z elektronskim strojem. Morebiti pa žir pilot niti ne bo kos takem manevriranju, zla-
sti ne v začetku, ko bodo vsemirski potniki še brez podrobnih izkušenj. Živ pilot bi prevzel vodstvo takega letala — vsemirskega rešilnega čolna — šele pri tleh, tik pred pristankom na Zemlji.
Toda če minejo na tej poti vse težave dobro, če medplanetarna ladja potuje še po 30 km višine nemoteno, ali to pomeni, da so tedaj medplanetarni potniki brez skrbr? Vsekakor nevarnost ne preneha.
Največ nevarnosti je neposredno po poletu v vesolje, kajti potem, ko leti medplanetarna ladja že  ugašenimi motorji, je tudi manj skrbi zaradi morebitnih eksplozij itd. Vendar, priporočajo znanstveniki, naj bo vsaka medplanetarna ladja opremljena z več kot enim samim vsemirskim »rešilnim čolnom«, torej z več »pomožnimi letali«.
Za ta »pomožna letala« bo vsekakor nujno, da bodo opremljena z lastnim pogonom, da se lahko
ločijo od poškodovanega medplanetarnega vozila in od njega čim dalje oddaljijo. To letalo mora biti sposobno vrniti se k Zemlji ali pa krožiti kot ss-telit in priklicati pomoč z Zemlje. Vsekakor je najbolj verjetno, da se ta pomožna letala ne bodo mogla sama vrniti na Zemljo, kajti za to bi potrebovali zelo močan motor kakršnega pa dandanes še ne poznamo. Ce je namreč tako pomožno letalo na krožni poti umetnega satelita, potem potrebuje za to, da se odtrga od te poti, prav toliko energije kot za pot v kroženje okrog Zemlje.
Toda sodeč po velikih načrtih zu medplanetarna potovanja, kot smo že o tem govorili, reševanje nf bo težko, kajti v vesolju bo prav tako močan promet, kot je dandanes po oceanih in vedno bo človek lahko računal na bližino ljudi, čeprav jih ne bo mogel videti. To pa pomeni, da bo tudi v vse mirju organizirano reševanje, kot je dandanes na primer na morjih. Rakete za reševanje bodo razmeščene po vsem svetu in vedno pripravljene pomagati. To ho potrebno tudi za mrežo umetnih satelitov, teh vsemirskih postojank, v katerih bodo znanstveniki spremljali vsemirskc in druge pojave, in lljudi, ki bodo opravljali tudi drugc naloge.
Takšno reševanje bo potrebno vselej, ko se bo nek umetni satelit, vsemirska postojanka, začel spuščati v ozračje, v katerem bo gotovo zgorel. Ljudi na njem bo potrebno pravočasno rešiti.
Razen tega bodo takšne reševalne postnje tudi v vesolju samem. Gre za velike umetne satelite, ki bodo imeli posebna letala za reševanje in bodo z njimi lahko posredovali. Lahko pa bodo ti veliki umetna sateliti preprosto pribežališče za vsemirske »reševalne čolne« s katerekoli medplanetarne ladje.
Seveda bodo moraLi biti takšni »rešilni čolni« opremil jeni prav tako kot medplanetarne ladje tudi x vsemi varnostnimi napravami. To ni niti eno»tavno še manj lahko. Uresničitev te naloge zahteva mnogo prizadevnosti in proučevanja in morda bo še minilo precej časa, preden bodo ljudje v vsemirju opremljeni z vsem. kar potrebujejo za morebitno reševanje. Brez take varnosti bi bil gotovo marsikateri polet v vesolje samomor. Tega pa ni mogoče dovoliti, pa čeprav gre za dragoceno znanstveno delo. Brez dvoma bo tudi na poti v vesolje ostal gotov odstotek tveganja, toda ta odstoten« bo smel biti večji od tistega, ki ga poznamo v letalstvu, na morju, na naših cestah in sploh v vsakdanjem življenja.
POMURSKA KRONIKA
19. t. m. se je utopil v Muri 43-letni Vendcl Tot iz Gaberja. Ko je usodnega dne odhajal iz mlina, se mu jc zlomila brv in je padel v vodo, od koder se več ni mogel rešiti.
Njegovo truplo so našli šele v nedeljo pri Murskem Središču.
*
23. t. m. je Jože Rantaša iz Kup-žinec med pretepom štirikrat zabodel sovaščana Štefana Sečka. Poškodovanega so kmalu nato prepeljali v soboško bolnišnico.
*
14. t. m. se je v potoku pri Dokležovju utopila dveletna Jožica Reberšek. Do nesreče je prišlo, ko »ta s starejšo sestrico Marjano na-
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
ČLOVEK	BREZ
Kirk Douglas je znan filmski igralec z zelo obširnim registrom ustvarjalnih sposobnosti. Uspel je že kot interpret boksarja, »fanta s trobento«, Vincenta van Gogha, a tudi z dragimi liki je že zaslovel po svetu. V Hollywood pa je zadnje čase navada, da »osvežujejo« proizvodnjo »vesternov in kavbojk prav z nastopom najbolj znanih zvezdnikov tovarne sanj. Tokrat si bomo lahko v filmu »Človek brez zvezde« ogledali Kirka Douglasa Ln lahko rečemo, da bbs bo prepričal. Prepričal namreč
v tem. da se je v tej svoji vlogi kar dobro znašel v družbi brezobzirnih ljudi, ki priznavajo le krute in nepisane zakone Divjega zahoda.
Film skuša opraviti	tudi svojo
vzgojno vlogo, vendar z manj uspeha, kajti s surovo silo pač ni mo-
goče priti daleč — tudi na filmske platnu ne. Barvna tehnika, v kateri je film posnet, je tudi tokrat prepričljivo sredstvo hollywoodskih proizvajalcev »vesternov in kavbojk, toda bolj razgledani gledalec bi jo zlahka pogrešal.
POLETNO POTEPANJE
Film pod gornjim naslovom je vsekakor prijetno presenečenje za filmsko občinstvo, pa čeprav prihaja na spored v časih kislih kumare. V filmu si bodo lahko tudi tisti, ki nikoli niso in ne bodo prišli v Benetke, ogledali do podrobnosti in v barvah to znano mesto na morskih lagunah. Ce k tema dodamo še ameriško turistko, ki hrepeni po romantičnih Ljubezenskih doživljajih (Katherin Hepburn) in njenega partnerja, ki ga poznamo že iz filma »Bosonoga grofica« kot »klasičnega ljubimca
našega atomskega stoletja« (Rossano Brazzi), postane film takoj še privlačnejši za staro in mlado.
žal pa je njuna ljubezen že od vjega začetka obsojena na neuspeh. To je tudi velika odlika tega uspelega filma, ki bi sicer izgubil svojo vrednost v dogajanju, kakršnega poznamo iz cenenih romanov in filmov. Kdor pa pričakuje v filma happy end, ga lahko opozorimo že sedaj, da bo razočaran . . .
bš
POMURSKI VESTNIK, 2. JUL. 1959
8
hirali jagode in jima je na bregu potoka spodrsnilo. Jožica je utonila in njenega trupla še niso našli, Marjano pa so prepeljali v bolnico.
To naj bo v opozorilo staršem, da ne bodo puščali otrok brez nadzorstva v bližini vode.
♦
24. t. m. se je v Gornji Bistrici obesil zaradi družinskega spora 46-lotni Štefan Zver.
*
27. t. m. je pri Jožetu Zveru v Beltincih izbruhnil požar. Vnelo se je gospodarsko poslopje in ostrešje, ki je bilo krito s slamo. Povzročeno škodo cenijo na okrog 200.000 din.
-ko