i
i
“Legisa” — 2017/9/21 — 7:36 — page 106 — #3 i
i
i
i
i
i
Vesti
Zlorabe sistema recenziranja
V postopku, znanem pod angleškim imenom »peer review« (ocenjevanje,
ki ga izvedejo strokovnjaki enake usmeritve in ranga), članek, poslan re-
viji, oceni znanstvenik (ali dva) s tega področja in ga predlaga za objavo
(pogosto s popravki) ali pa zavrne. Pri matematiki gre to nekako takole.
Vrhunski strokovnjak lahko hitro opazi morebitne napake: Glavni izrek je
denimo preveč lep, ekspert najde protiprimer in članek zavrne. Lahko pre-
sodi, da članek ni dovolj inovativen in ga prav tako zavrne. Lahko ga tudi
podrobno pregleda. Ali pa recimo po pol dneva pregledovanja oceni, da je
članek videti korektno napisan, rezultat je verjeten in zanimiv. Tako da
pozitivno mnenje. Običajni smrtniki lahko preverjamo vrstico za vrstico
in tako skoraj nezgrešljivo ločimo zrno od plev. To pomeni veliko (skoraj
zmeraj neplačanega) dela, pa tudi odkritje še tako majhnih napak. Vendar
veliko matematičnih recenzentov dejansko dela tako podrobno, kot vem iz
izkušenj z mojimi članki. Zato so v matematiki članki s huǰsimi napakami
zelo redki. Brž ko se pojavi preprint z res zanimivimi rezultati, dobi skoraj
gotovo kak podiplomski študent na bolǰsi univerzi nalogo, da članek preštu-
dira in ga na seminarju podrobno predstavi. To dodatno preverjanje ima
veliko vrednost in lahko prinese popravke, preden članek resnično izide.
Če ocenjevalec najde napako v članku bolj proti koncu, avtorju predlaga,
da članek poskusi popraviti. Včasih ni enostavno presoditi, ali so rezultati
dovolj novi in zanimivi za objavo.
V eksperimentalnih znanostih je nemogoče pričakovati, da bo recenzent
ponovil vse meritve, ki so zahtevale veliko ur dela skupine ljudi, drago
opremo itd. Strokovnjak lahko vseeno najde napake, neujemanje z dru-
gimi rezultati, slabo teoretično utemeljitev itd. Rezultate meritev lahko
požene skozi statistične programe, ki precej zanesljivo odkrijejo podatke, ki
so bili prirejeni, izmǐsljeni . . . (Poglejte si recimo članek [3], v katerem je lepo
opisano, kako so, sicer šele dolgo po objavi, razkrili veliko število sleparij
nekaj avtorjev na področju medicine.) Ocenjevalci lahko zavestno ali ne-
hote upoštevajo (tudi pri matematiki) ugled avtorjev in njihovih institucij.
Ovira objektivnosti so prijateljstva, zamere, predsodki, politika in ideologija
. . . Soustanovitelja spletne strani Retraction Watch, sicer urednika medi-
cinskih revij, sta zbrala v [2] nekaj primerov drzne, včasih pa tudi zabavne
zlorabe procesa selekcije znanstvenih člankov.
Fizika Bill Moran in William G. Hoover, zaposlena v uglednem Lawrence
Livermore National Lab, sta pred kakimi tremi desetletji zaman poskušala
z objavo svojih člankov s precej revolucionarnimi idejami v dveh vodilnih
revijah. Tako sta članka malce spremenila in dodala izmǐsljenega soavtorja
106 Obzornik mat. fiz. 64 (2017) 4
i
i
“Legisa” — 2017/9/21 — 7:36 — page 107 — #4 i
i
i
i
i
i
Matematične novice
z Institute for Advanced Studies v Palermu. To zveni podobno znanemu
Institute for Advanced Study v Princetonu. In glej, stvar je delovala – ali
pa je časovni odlog pomagal, da so njune ideje postale bolj sprejemljive.
Članka sta bila objavljena v Journal of Statistical Physics in Journal of
Chemical Physics. Edini problem je, da je soavtorjevo ime bilo Stronzo
Bestiale. Tega raje ne bomo prevajali, da nas ne obtožijo vulgarnosti. Ho-
over je ta vzdevek slǐsal večkrat v pogovoru dveh Italijank v Parizu. Po
objavi je od urednika revije J. Chem. Phys. italijanski novinar hotel po-
datke o nenavadnem avtorju. Urednik se je pozneje opravičil bralcem, ker
je nasedel »neumnosti preostalih dveh avtorjev«. Takratni predsednik Itali-
janskega fizikalnega društva pa je bil mnenja, da šala žali celotno italijansko
znanstveno srenjo. Stronzo Bestiale še zmeraj nastopa v znanstvenih bazah
podatkov.
Nekatere revije omogočajo, da avtor predlaga recenzente. Korejski znan-
stvenik s področja botanike in medicine je to izkoristil. Uporabil je deloma
izmǐsljena imena, deloma znana imena. Naslovi pa so bili taki, da je članek
v recenziranje prǐsel k njemu samemu.
Veriga tajvanskih strokovnjakov je organizirala nekaj podobnega in re-
cenzije pripravila vnaprej. Vendar je urednik opazil, da je ocena prǐsla že
nekaj minut po tem, ko je članek poslal recenzentu.
Poudariti moramo, da so hude zlorabe, kot smo jih navedli v zadnjih
dveh primerih, zelo redke, posledice za storilce pa so lahko težke, tudi konec
kariere. Revije v primerih razkritja neznanstvenih praks, razumljivo, nerade
naknadno umikajo (preklicujejo) že objavljene članke. To spremlja prej
omenjena stran Retraction Watch. Tako je recimo ugledna medicinska revija
The Lancet umaknila članek, ki je sugeriral zvezo med cepivi in avtizmom;
avtor članka pa je izgubil zdravnǐsko licenco v Veliki Britaniji. Vseeno
take afere škodijo ugledu znanosti; za očrnitev znanosti pa jih s pridom
izkorǐsčajo vsi, ki jim rezultati raziskovalcev ovirajo donosne posle.
LITERATURA
[1] P. Sorokowski, E. Kulczycki, A. Sorokowska in K. Pisanski, Predatory journals
recruit fake editor, Nature 543, 481–483, dostopno na: www.nature.com/news/
predatory-journals-recruit-fake-editor-1.21662, ogled: 23. 3. 2017.
[2] A. Marcus in I. Oransky, Why Fake Data When You Can Fake a Sci-
entist? Making up names and CVs is one of the latest tricks to
game scientific metrics, Nautilus, dostopno na: nautil.us/issue/42/fakes/
why-fake-data-when-you-can-fake-a-scientist, ogled: 24. 11. 2016.
[3] A. Marcus in I. Oransky, How the Biggest Fabricator in Science
Got Caught, Nautilus, dostopno na: nautil.us/issue/24/error/
how-the-biggest-fabricator-in-science-got-caught, ogled: 21. 5. 2015.
Peter Legǐsa
Obzornik mat. fiz. 64 (2017) 4 107