Jurij Perovšek1 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti Izvleček: Lenina so v celotnem slovenskem političnem prostoru ocenjevali  kot  izjemno  osebnost  svetovne  zgodovine.  Taki  po- udarki so bili najbolj pogosti ob njegovi smrti, 21. januarja 1924, ko so se na Slovenskem najceloviteje izrekli o voditelju ruske boljše- vistične revolucije. V njegovo revolucionarno delo so se poglobili v vseh slovenskih političnih taborih – katoliškem, liberalnem in marksističnem. Revolucionarni del marksističnega tabora ga je po- zdravljal, za njegov nerevolucionarni del pa je bil Lenin mož raz- kola in sovraštva, velik v dejanju in silen v rušenju, postavljenem zunaj veljavnih moralnih zakonov. Podobno so menili liberalci, za katere  je Lenin predstavljal svet, zrasel  iz revolucije, ki usodno ogroža obstoječe razmerje družbene in politične moči. V katoli- škem taboru so ga nekako občudovali. Seveda je bil zanje diktator, demonski genij z etičnim nagibom socialne pravičnosti, sloneči na zanikanju posameznika ter brezobzirni, ateistični, “džingiskansko” krvavi marksistični revoluciji. A imeli so ga tudi za moža dejanj ter energije, ki ga ne prekašata ne Peter Veliki in ne Napoleon. Šteli so ga med največje slovanske osebnosti. To je bilo v času, ko je slo- venski politični katolicizem v komunizmu še videl družbeni pojav, ki lahko tudi drugim socialnim gibanjem ponudi nekatere druž- bene in gospodarske rešitve.  Sredi dvajsetih let so v slovenski politiki poudarili izjemnost Le- ninovega pojava in njegov skrajni revolucionarni nastop, zrasel iz 7 Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 7–31 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik, je raziskovalec na Inštitutu za no- vejšo zgodovino v Ljubljani. E-naslov: jurij.perovsek@inz.si. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 7 velikanske politične sposobnosti ter neusmiljenega nadgrajevanja doseženega cilja. Izrazili so tudi zgodovinsko razumevanje razvoja, ki je utemeljil nastale razmere. Dejstva, ki so se v Rusiji zgodila, so sprejemali taka, kot so bila, s tem pa so živeli tudi ruski begunci, ki so svoj drugi dom našli na zahodnem robu slovanskega sveta. Ključne besede: Lenin, revolucija, slovenska politika, izjemna oseb- nost svetovne zgodovine, demonski genij UDK: 323: 341.43(47)“192” Russian Refugees and Posthumous Evaluation of Lenin in Slovenian Politics Abstract: Throughout the Slovenian political arena, Lenin was seen as an extraordinary world-historical figure. This was emphasised most frequently on the occasion of his death (21 January 1924), which prompted the most comprehensive Slovenian statements about the leader of the Russian Bolshevik revolution. Lenin’s revo- lutionary work was analysed by all three Slovenian political camps: Catholic, Liberal, and Marxist. The revolutionary part of the Marxist camp welcomed it, while its non-revolutionary part perceived Lenin as an embodiment of schism and hatred, a man of great deeds and terrifying destruction, standing outside all accepted moral laws. The opinion of the Liberals was similar: for them, Lenin represented a world born from revolution, fatally threatening the existing bal- ance of social and political power. The Catholic camp, on the other hand, harboured for him a peculiar admiration. To be sure, he was seen as a dictator, a demonic genius ethically inclining towards a social justice which was based on the denial of individualism and on a ruthless, atheist, ‘Genghis Khan-like’, bloody Marxist revolu- tion. However, he was also perceived as a man of action and energy, unmatched by either Peter the Great or Napoleon, and counted among the greatest Slavic personages. This was taking place at a Jurij Perovšek 8 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 8 time when the Slovenian political Catholicism still credited com- munism with an ability to provide certain social and economic so- lutions for other social movements as well. The Slovenian politics of the mid-1920s emphasised both the extraordinary nature of the Lenin phenomenon and his radical rev- olutionary acts, which sprang from a monumental political ability and relentless pursuit of the envisioned goal. This emphasis was accompanied by an understanding of the historical forces underly- ing the past events. The developments in Russia were accepted as facts, and this was what the Russian refugees had to come to terms with as they looked for a new home on the western edge of the Slavic world. Keywords: Lenin, revolution, Slovenian politics, world-historical figure, demonic genius 0 0 0 Uvod Begunci, ki so se po revolucionarnem preobratu v Rusiji in razbur- kanem času, ki mu je sledil, zatekli v tujino, so se tam srečali s po- vsem  novim  življenjskim  položajem.  Poleg  bolečine  ob  izgubi domovine in dotedanjega družbenega ter političnega statusa so se morali soočiti z vrsto drugačnih okoliščin, ki so opredeljevale nji- hovo nadaljnjo bivanjsko pot. Ob tem je ruski begunski spomin na nekdanjo  domovino  odločilno  zaznamovala  njena  spremenjena stvarnost. Poosebljal jo je boljševistični voditelj Vladimir Iljič Ulja- nov – Lenin, o katerem je govoril ves svet. O njem je tekla beseda tudi v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) in v njenem okviru prav tako na Slovenskem. Kakor drugod so se ruski 9 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 9 begunci tudi tu srečali z različnimi pogledi na dejanskega in sim- bolnega povzročitelja njihove tedanje usode. Marksisti o Leninu Lenina so v celotnem slovenskem političnem prostoru ocenjevali kot izjemno osebnost svetovne zgodovine. Taki poudarki so bili naj- bolj pogosti ob njegovi smrti, 21. januarja 1924, ko so se na Sloven- skem do tedaj najceloviteje izrekli o voditelju ruske boljševistične revolucije. Pri tem je bilo presenetljivo, da so se v Leninovo oseb- nost in delovanje najmanj poglobili njegovi idejni privrženci – ko- munisti. Očitno so menili, da je dovolj, če ga ocenijo kot največjega teoretika revolucionarnega socializma, Mojzesa, ki je delavstvu po- kazal pot v obljubljeno deželo, svojega velikega učitelja in povelj- nika revolucionarne armade. Spomnili so še, da ga  je vodil duh uničenja vsega in da je bil človek, ki ni poznal nobene ovire, nobe- nega dvoma, nobene težave. Zgraditve III. internacionale si ni za- mislil iz mrtvega lesa in opeke, temveč iz železa in betona.2 Ob Leninu so se ustavile tudi Delavske novice, glasilo nekda- njega sekretarja Pokrajinskega sveta Komunistične partije Jugosla- vije Lovra Klemenčiča, ki so ga leta 1923 izključili iz komunističnih vrst.3 Poudarile so, da je umrl največji duh ruske revolucije, ki je s svojo energijo in voljo ustvaril rusko sovjetsko republiko. Ta je danes močnejša kot kadar koli. “To je Lenin dočakal in lahko mirno zatisnil oči.”4 Leninu so posvetile še članek, v katerem je avtor “Ruski” po- udaril naslednje pridobitve oktobrske revolucije pod njegovim vod- stvom: grožnjo imperializmu, ki je prispevala k hitrejšemu koncu svetovne vojne, vpliv na razmah osvobodilnega boja zasužnjenih in Jurij Perovšek 10 2 “Lenin”, “Življenje in delovanje sodruga Lenina”, GS, 25. 1. 1924, 1, 2. 3 O tem podrobneje Perovšek, 2012, 67–69.  4 “Vladimir Iljič Uljanov Lenin mrtev”, DN, 25. 1. 1924, 1. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 10 potlačenih narodov, oživitev mednarodnega delavskega gibanja, pre- buditev mrtvih  sil  in  latentnega  bogastva  Rusije  v  njeno  bujno ustvarjanje, ukinitev vseh fevdalnih ostankov in s tem rešitev agrar- nega vprašanja, ter nacionalizacijo velike industrije in velikih denar- nih zavodov, ki  je Rusijo rešila  iz krempljev zahodnoevropskega imperializma. Avtor je še opozoril, da bo Leninov vpliv na razvoj člo- veštva objektivno in izčrpno pokazala šele zgodovina. Pripomnil pa je, da je lahko dober opazovalec videl “iz njegove izrazite fizionomije, potencial izredne intuicije, energije in doslednosti, ki ga dosežejo geniji le po dolgotrajnem, neumornem, požrtvovalnem delu za bla- gor občestva in napredka”.5 V okviru marksističnega tabora so se Leninu bolj posvetili na socialnodemokratski oziroma socialistični strani. T. i. Bernotova skupina, ki je delovala zunaj Socialistične stranke Jugoslavije (SSJ) in  je  ohranjala  socialnodemokratsko  kontinuiteto,  je  opozarjala predvsem na odgovornost, ki zadeva Leninove častilce. Od njih je zahtevala dejansko pripravljenost slediti njegovi politični akciji. Bernotovci so namreč verjeli, da bi, če bi bilo Leninovo delo zmožno odrešiti proletariat, ali če bi bil proletariat že odrešen po njegovi zaslugi, množice – masa – tudi že izvršeno odrešenje uničila, kakor so kristjani uničili odrešitev, ki jo je izvršil Jezus. “Kajti s tem, da so ga napravili za Boga, so se otresli dolžnosti posnemati ga.” To je tudi nevarnost, ki ogroža uresničevanje Leninovega hotenja. Ber- notovsko glasilo Naprej je zapisalo, da bo zato masa odgovorna, “če bo tudi Ljeninovo delovanje enako neplodno, kakor Jezusovo. V tebi sami je odrešenje, je učil Jezus, sama se moraš rešiti, je učil Ljenin; oba sta se pa svojega nauka tudi zvesto držala. Tudi ti (masa – op. J. P.) ponavljaš dan na dan Marksove besede, da je rešitev proleta- riata le v delu proletariata samega, toda nič ne storiš za to rešitev, 11 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 5 Ruski, “V. I. Uljanov Lenin”, DN, 14. in 21. 2. 1924, 2–3. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 11 tvojega dela manjka. (…) Jezus je učil, da si moraš odrezati prst, ki te pohujšuje, Ljenin je učil, da se moraš odreči oportunizma, če te zavira pri napredku – oba sta bila revolucionarja, ker sta izvršila, kar sta za prav spoznala.”6 Ob zahtevah po razredni doslednosti so na nerevolucionarni strani delavskega gibanja opozorili tudi na vprašanje, kako vredno- titi dejanja, ki so Lenina postavila za predbojevnika marksizma. To oznako so mu dali v slovenski pokrajinski organizaciji SSJ. Po nje- nem prepričanju je Leninu pot kazala demonska sila, kje je tisto polje, kjer je padla na rodovitna tla in izvršila zgodovinsko delo, in kje polje, kjer je morala pasti kot seme na kamen, pa bo lahko po- jasnila le zgodovina. Ob Leninovem pojavu namreč molčijo merila našega razuma in veljavnih moralnih zakonov. Vseeno pa so socia- listi ocenili, da je bil Lenin, diktator sovjetske Rusije, mož razkola, mož sovraštva, hraber in velik v dejanju, silen v rušenju, “pravo po- osebljenje dobe, ki je vrgla od sebe doktrino, logiko in vse razloge in stopila z demonsko silo k dejanju”. Ali so bili on in njegov ožji krog veliki tudi v graditvi, bo pokazal čas.7 Liberalci o Leninu S pomikanjem od marksističnega k liberalnemu in katoliškemu taboru8 se srečamo s čedalje bolj obširnimi in poglobljenimi raz- Jurij Perovšek 12 6 “Ljenin – Jezus – masa”, N, 27. 1. 1924, 1. 7 “Lenin umrl”, So, 28. 1. 1924, 1. 8 Ob Leninu so se kratko ustavili tudi zunaj tradicionalnih slovenskih po- litičnih taborov. Združenje slovenskih avtonomistov ga je ocenilo kot eno od največjih osebnosti moderne dobe. (“Dnevne vesti. Vodja ruskih komu- nistov Lenin”, A, 26. 1. 1924, 2.) Podobno je menila tudi vsedržavna Na- rodna  radikalna  stranka  (NRS)  na  Slovenskem.  Zanjo  je  bil  ena najmarkantnejših osebnosti v svetovni zgodovini, mož dejanja in silne energije, s katero je obdržal na površju sovjetsko Rusijo. “Njegova prilju- bljenost pri širokih masah je bila radi njegove nesebičnosti, osebne skrom- 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 12 mišljanji o voditelju boljševiškega prevrata v Rusiji. Tako, kot je bil Lenin za ruske begunce simbol za njihovo spodneseno življe- nje, je za nemarksistični pol simboliziral njegovo radikalno na- sprotje. Predstavljal je svet, ki je zrasel iz revolucije, ta pa je za večino slovenske (in svetovne) politike usodno ogrožala obsto- ječe razmerje družbene in politične moči. Marksisti so ga želeli porušiti, drugi pa na podlagi razjasnjene zavesti o svojem na- sprotniku, ohraniti. Če se najprej posvetimo tedanjemu prvemu nasprotniku boljšev- izma, ki ga je najbolj vznemirjala gmotna plat revolucionarne druž- bene in politične usmeritve – liberalizmu –, je bil zanj Lenin “veliki mojster revolucije”. Meščanski del liberalnega tabora mu je priznaval veliko politično razsežnost, železno voljo in vidno mesto v zgodovini človeštva, ki ga bodo lahko povsem razčlenile in nepristransko oce- nile šele poznejše generacije. Štel ga je med največje slovanske oseb- nosti. Hkrati pa je opozarjal na njegovo fanatično prepričanje in skrajno anarhistično radikalno teorijo komunizma. Tako je pisalo lju- bljansko Jutro, vodilno glasilo slovenskega dela vsedržavne Jugo- slovanske  demokratske  stranke  (JDS)  –  najmočnejše  liberalne politične organizacije na Slovenskem.9 V njej so se o Leninu precej 13 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti nosti brezmejna. Lenin je bil genij, kar mu bodo tudi njegovi največji na- sprotniki priznali.” (“Lenin umrl”, R, 28. 1. 1924, 3.) O Leninu je pisal tudi Narodni dnevnik, ki so ga v začetku leta 1924 ob svojih političnih glasilih ustanovile obnovljena liberalna Narodno napredna stranka, slovenska or- ganizacija NRS ter liberalni Samostojna kmetijska in Narodno socialisti- čna stranka. Gibalna sila Narodnega dnevnika je bil nekdanji liberalni “starin”, od pomladi 1924 pripadnik NRS, dr. Vladimir Ravnihar. Narodni dnevnik je Lenina označil za močno osebnost in vélikega doktrinarja, ki ga je vodila neizprosna doslednost, s katero je osvobodil ruski narod vseh spon, zato da mu je pozneje nadel še močnejše vezi. (“Ob smrti Ljenina”, ND, 24. 1. 1924, 1).  9 “Lenin umrl”, J, 23. 1. 1924, 2.  01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 13 razpisali. To sta storila mariborsko glasilo JDS Tabor oziroma “Igno- tus”, avtor članka, ki ga je Tabor objavil o Leninu. Po “Ignotusu” je bil Lenin drugi Peter Veliki, izpolnjevalec revo- lucionarnih sanj, ki so v ruski duši tlele vse zadnje stoletje. Njegovo osebo obdajata prekletstvo in oboževanje. To je dokaz, da je bil velik in da nič več ne izbriše njegovega imena. Njegovo ime bo ostalo kot simbol časa in dogodkov, ki bodo tudi za poznejša stoletja imeli važnost in pomen.10 “Razumemo, zakaj Lenina preklinjajo in zakaj ga obožujejo,” je pisal “Ignotus”. “Toda zgodovine ne smemo meriti po osebnih simpatijah in antipatijah. Kako strastno je Evropa približno pred sto leti mrzila Napoleona! Izgledal ji je kot krvolok, ki je zakrivil neizmerno gorja, vrgel stotisoče ljudi v prezgodnji grob, opustošil deželo in uničil milijone eksistenc. Koliko zla je povzročil domo- vini in koliko zla ostali Evropi! – Kdo pa danes sovraži Napoleona? Kdo vprašuje, zakaj je moralo biti tako in čemu se je pojavil Na- poleon? Ali more človek urediti preteklost po lastnem ukusu in po svojih nazorih?”11 “Ignotus” je na boljševistično revolucijo gledal kot na stvar pre- teklosti in zgodovine. “Tudi ona je eden izmed pojavov, pred kate- rimi  je  človek  tako  brez  moči[,]  kakor  pred  potresom  ali  pred velikimi epidemijami.” Ko se je leta 1917 revolucija razmahnila v vsem svojem obsegu, je bilo Leninovo ime znak, okoli katerega se je zbrala revolucionarna vojska. Lenin je bil gonilna moč ogrom- nega socialnega vrtinca, ki je na razvalinah tradicionalnega ruskega imperija ustvaril novo državo s povsem novo družbo in gospodar- skimi temelji, ki so do tedaj živeli le v teorijah.12 Jurij Perovšek 14 10 Ignotus, “V. I. Uljanov-Lenin”, T, 25. 1. 1924, 1. 11 Prav tam. 12 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 14 Koliko je to uspelo, pa je drugo vprašanje. O tem se še ne da so- diti, ker ena generacija ne more oceniti svoje dobe. Pozna samo danes in včeraj, ne pozna pa jutrišnjega dne in ne ve, kaj bo ta pri- nesel. “Ignotus” je tu vprašal, kdo je dosegel svoj cilj, katero gibanje, katera revolucija? Ali ga je doseglo krščanstvo? Ali ga je dosegla ve- lika francoska revolucija ali ruska komunistična revolucija? Odgo- voril je, da mora pri tem vprašanju moderni človek zavreči staro jezuitsko geslo, če je cilj svet, je vsako sredstvo sveto. In Leninu so bila sredstva podrejena cilju, tu in tam neizogibna, tu in tam docela zgrešena. Predvsem pa so se jih boljševiki cinično posluževali za do- sego svojega cilja. Napeljali so revolucionarni nagon množic na svoj mlin – “Lenin je postal diktator ruske komune, ,rdeči car’. Začela se je strahotna meščanska vojna, ki je dosegla vrhunec v nastopu lakote in ljudožerstva. Vse, kar je bilo pred tem in kasneje, tvori zgodovino ruske boljševiške države. Lenin je bil skupaj s Trockim spiritus agens in je tudi sokrivec vseh strahot. Priznati pa je treba: prilastil si ni ni- česar, ni se bogatil, tako kot srednjeveški diktatorji.”13 Drugačen pa je bil njegov vpliv na zrevolucionarizirane mno- žice. Boljševiki so v njem imeli “najaktivnejšo baterijo, ki je bila v stanu raziskriti tisoče duhov in pretvoriti ovce v grabežljive vol- kove”. In tako bo “vesoljni zemeljski proletariat (…) v njem [častil] svetnika svoje trdno organiz.[irane] cerkve. Ljudje izven te cerkve pa bodo stali na njegovem grobu s čustvi, ki navdajajo nekatoličane na grobu Ignaca de Lojola, neukrotljivega fanatika ideologije, ki je tudi hotela osrečiti svet in napraviti človeka boljšega.”14 Ob  razumevanju  za  Leninov  zgodovinski  pojav  in  kritičnih ostéh, ki mu jih je namenil “Ignotus”, so se o njem opredelili tudi v drugih liberalnih strankah. Stranka ljubljanskih liberalnih pridobi- 15 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 13 Prav tam.  14 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 15 tnih krogov, Narodno napredna stranka (NNS), je menila, da je s svojo magično osebnostjo povzročil največjo revolucijo svetovne zgodovine. A to ne bi bilo mogoče, če ne bi pred svetovno vojno iz- klesal teoretične ideologije boljševističnega gibanja, ki jo sedaj sre- čujemo v praksi ruske sovjetske države.15 Leninov teoretični oris je NNS predstavila skozi pogled na so- cialistično doktrino, ki naj bi se izčrpala pred prvo svetovno vojno. “Marxistične sentence o historičnem materijalizmu, o mehaničnem razvoju kapitalističnega gospodarskega reda k socijalističnemu so se ponavljale kot zadnja modrost nemških socijalističnih učenjakov. Slovanska intuitivnost ter občutje realnih sil družabnega reda pa je Vladimirja Ljenina v tisti teoretični suši navdihnilo s popolnoma novo in izvirno socijalno teorijo. Navezal [se] je na neke postranske stavke Marxovih del, v katerih piše ta veliki socijalni pisec o pomenu revolucije za socijalni in gospodarski razvoj. – Proti enostavnosti par- lamentarnega principa je razlagal Ljenin, da si mora delovni narod, proletarijat s silo osvojiti državno oblast ter preko državne oblasti in z njeno neposredno pomočjo izvesti socijalistično družbo bodo- čnosti. Ljenin je zavrgel principe demokratizma in zapadnega par- lamentarizma”, je poudarila NNS. “Njegova socijološka kritika teh pojavov je sila ostra in deloma točna. Marsikaj je pozneje uporabljal italijanski fašizem in kopiral idejno borbo proti parlamentarnemu in demokratičnemu principu po knjigah ruskega boljševika.”16 Ker sta po Leninovem učenju demokratizem in parlamentarizem podvržena vplivu kapitala, je bilo po razumevanju NNS zanj nesmi- selno čakati na pravično notranjo evolucijo. Svetovna vojna in zrah- ljanost starega družbenega in avtoritarnega reda v Rusiji sta Leninu omogočili, da je z lahkoto izvedel znane državne prevrate in se po- Jurij Perovšek 16 15 “Vladimir Iljič-Uljanov-Ljenin”, SN, 24. 1. 1924, 1. 16 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 16 lastil ruske države. “Sledil je krvav obračun z vsemi grehi preteklosti. Boljševiki so iz načelnih vzrokov dovolili vsesplošen požig, razdeja- nje in uničenje takozv.[ane] meščanske kulturnosti in civilizacije, ra- čunajoč,  da  bo  na  razvalinah  preteklosti  sama  od  sebe  vznikla socijalistična družba bodočnosti.”17 Medtem so organizirali sovjet- sko obliko državnega življenja, ki je Leninova izrazita duhovna las- tnina. Prihodnost pa bo pokazala, ali se politični parlament lahko nadomesti s strokovnim (sovjetskim – op. J. P.). NNS je menila, da ideja sama po sebi sicer ni slaba, a zahteva dolgoletno preizkušnjo.18 Jedro liberalnega pogleda na Leninovo delo pa je pokazal raz- mislek o uspehih njegove revolucionarne prakse. NNS je izjavljala, da mu je revolucionarni prevrat popolnoma uspel, poskus obliko- vati socialistično družbo pa ponesrečil. Gospodarstvo je namreč po- kazalo, “da se ravna po svojih notranjih silah in da tudi organizirana človeška in državna volja ne more iti preko teh notranjih razvojnih zakonov”. Zmotnost in neizvedljivost socialističnih teorij se kaže v tem, da “ne vidijo pravega človeka pred sabo in (…) ne računajo z njegovimi povprečnimi razpoloženji  in nagibi. Najracionalnejša produkcija ostane tudi v bodočnosti poslovna in zasebna, ker je kljub vsem izrastkom najcenejša, najpopolnejša in najpodjetnejša. Socijalna vprašanja pa bodo tudi v bodočnosti spadala v delokrog razvitega srčnega življenja.” NNS je zato menila, da bo gospodarski razvoj v Rusiji šel v protisocialistični smeri, vendar bo usedlina so- cialnega čustvovanja iz boljševiške dobe učinkovala blagodejno in izravnavajoče, da bodo v prihodnjem kapitalistično produktivnem razvoju Rusije premostili nevarna nesoglasja, ki jih vidimo na Za- hodu. Tudi sovjetska oblika državnega življenja in vladanja se ute- gne razvijati v čisto socialno smer, ki ga na Zahodu ne poznamo. 17 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 17 Prav tam. 18 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 17 To bi bila velika pridobitev, ker ni rečeno, da se mora državno in javno življenje nenehno ponavljati po enem kopitu.19 NNS je spregovorila tudi o boljševiškem odnosu inteligence in kmetov. Ta se je izrazil v strašni obsodbi ruske intelektualne prete- klosti, temeljiti ozdravitvi nihilistične bolezni, ki je ruski narod z neko tajno, mistično silo potiskala v revolucijo in k asocialnosti. “Ruska revolucija je uničila stari ruski duh, deloma osvobodila po- ljedelca in mu dala svobodno politično življenje. (…) Koristila je predvsem v agrarnem in duševnem pogledu.” Zgodovinsko vpra- šanje pa je, kaj je Lenin storil za človeštvo s svojim epohalnim gi- banjem in ali imajo dejansko vrednost za obstanek družbe številne materialne in človeške žrtve, ki jih je prinesla in jih še bo rodila ruska revolucija.20 V liberalnem taboru so bili posebej strankarsko organizirani tudi kmetje in delavci ter malomeščanstvo. Zajemali sta jih Samo- stojna kmetijska in Narodno socialistična stranka. Stranki Leninu nista bili naklonjeni. Kmetijci so ob njegovem odhodu kratko zapi- sali, da je z Leninovo smrtjo sovjetska vlada izgubila svojega pogla- varja, ruski boljševiki svojega največjega misleca, rusko meščanstvo pa svojega največjega sovražnika.21 Narodni socialisti so o Leninu zapisali več. Zanje je bil predvsem izrazit zagovornik revolucio- narne diktature, diktature poklicnih revolucionarjev, organiziranih v centralnem komiteju, obstoječem iz samih navdušenih, za vsako žrtev pripravljenih pristašev. Pri tem mora strankino vodstvo stati nad njenim članstvom, stranka pa nad narodom.22 Jurij Perovšek 18 19 Prav tam. 20 Prav tam. 21 “Pregled tedenskih dogodkov. Torek, dne 23. januarja : Ljenin umrl”, KL, 30. 1. 1924, 2. 22 “Vladimir Iljič Ljenin”, NP, 26. 1. 1924, 1. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 18 Kar zadeva druge plati boljševistične revolucionarne prakse, so narodni socialisti opozorili na propadanje ruskega gospodarstva in negativni vpliv revolucije zunaj Rusije. Z zablodami ruskega ko- munizma so se namreč razdvojile do tedaj enotne delavske stranke, kar je oslabilo odporno silo proletariata. Kot edini trajni uspeh re- volucije pa so videli izvedbo agrarne reforme v agrarno zasužnjeni, fevdalni Rusiji. A to še zdaleč ne pomeni preoblikovanja kapitali- stičnega družbenega reda v socialističnega. Kljub ostremu načel- nemu odklanjanju Lenina, pa so narodni socialisti priznali, da je bil mož, “ki je brez primere v zgodovini vodil gigantski boj za pravice delovnega ljudstva. Neposredno je njegova borba vplivala na raz- mere v vseh državah na svetu in pripomogla delovnemu razredu do uspehov, ki bi jih brez ruskega pritiska nikdar ne doseglo.”23 Katoliški tabor o Leninu Najbolj zanimive, vsebinsko polne in zaznamujoče ocene pa so o Leninu izrekli v katoliškem taboru. Njegovi sicer nesporni idejni nasprotniki so ga nekako občudovali. Osrednje glasilo Slovenske ljudske stranke (SLS) Slovenec ga imel za največjega ruskega duhá po Petru Velikem, enega od najmarkantnejših pojavov moderne zgodovine človeštva. Seveda  je bil  zanj diktator, nosilec najbolj skrajnega marksizma, oblikovanega po ruskem načinu, in kot člo- vek železne energije in discipline voditelj brezobzirne protikapita- listične revolucije. Toda za Slovenca je bilo pomembno njegovo delo za politično in gospodarsko vzpostavitev Rusije po končani proti- revoluciji in zunanji intervenciji. Svoje poglede o Leninu je strnil takole: “Tudi največji nasprotniki bodo Vladimiru Ljeninu prizna- vali uprav sekularen pomen: bil je genij. Brez njega bi bila divja, ne- disciplinirana  in  nebrzdana  destruktivna  narava  Rusov  jedva 19 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 23 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 19 prebolela veliko proticaristično revolucijo. Znal je podirati, pa tudi graditi; sonarodnjaki so mu prisojali matematični talent. Prav zato pa je bil na zunaj videti skoro brez srca. Toliko žrtev kot njegova re- volucija ni zahtevala še nobena in ogromni potoki krvi zaznamujejo njegovo  zmagovito  pot.  Filozof  ni  bil:  Kanta  značilno  imenuje ,hlapca buržuazije’, kot pisatelj pomeni malo, njegove teorije ne zdržijo ostre kritike, toda svoje napake je vedno z vso odkritostjo javno priznaval in ni skrival velikih protislovij v svoji politiki. Bil pa je mož dejanja in glede energije ga ne prekašata ne Peter Veliki ne Napoleon. Kljub vsem zmotam in protislovjem se je v glavnem držal vedno ene smeri: sovjetske ideologije, naperjene proti juridični, bi- rokratski in meščanski državi, ni veroval v evolucijo, marveč v re- volucijo,  nekak moderni  Pugačov  (Jemeljan  Ivanovič  Pugačov, vodja vstaje proti carici Katarini II., samooklicani car Peter III. – op. J. P.) in v tem oziru pravi Slovan; od Nemcev ima marksistično me- todiko. Na ljudi je imel nepopisen, magičen, uprav demoničen vpliv; bil je psiholog in voditelj mas ter govornik, kakor jih zgodovina malo pozna. Velik v zmotah, je bil velik tudi v dobrem. Strašno pa kazi njegov značaj tisti tipični ruski inteligenčni ateizem, ki mu je po primeru  svojih  sodobnikov  že  zgodaj  kot mladenič  zapadel. Krasi pa ga zelo njegova velika nesebičnost in osebna skromnost, najlepša črta njegovega značaja in poleg odločnosti ključ do njego- vih uspehov.”24 Na enak način se je na Leninovo smrt odzvalo tudi drugo vidno glasilo SLS Straža, za katero je bila sicer značilna precejšnja ideo- loška ostrina. Po njej je umrl Lenin, ustanovitelj III. internacionale, oče in vodja ruskega proletariata, diktator Rusije, “rdeči car”, ali kakor ga še vse imenujejo. Spomnila je, da ime Lenin že sedem let vedno močnejše odmeva po celem svetu, a vendar se premnogi šele Jurij Perovšek 20 24 “Diktator Ljenin umrl”, Sl, 23. 1. 1924, 1. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 20 sedaj, ob smrti tega znamenitega moža, magičnega voditelja mno- žic, govornika, kakor jih zgodovina malo pozna, in najbolj radikal- nega  marksista,  poglabljajo  vanj.  Straža se  je  takole:  “Ljeninu morajo tudi nasprotniki priznati velike zasluge in izredne vrline. Brez njega”, je zapisala, “bi nedisciplinirana razkrajajoča ruska na- rava težko prebolela proticaristično revolucijo. Ljenin je znal in je tudi druge učil podirati a tudi graditi in kakorkoli je bil velik v zmo- tah, katere je pa vedno rad priznal in popravljal, tako velik je bil tudi v dobrem. Poleg odločnosti, ki ga je vodila do velikih uspehov, ga je pa krasila tudi največja skromnost in nesebičnost. Bil je mož de- janj in v energiji ga ne prekaša ne Peter Veliki in ne Napoleon. – Ljenina moramo šteti med največje slovanske osebnosti. Njegova osebnost bo zavzemala v zgodovini človeštva vidno mesto, njen pomen bodo poznejše generacije lahko nepristransko ocenile.”25 Gornje pisanje glasil najmočnejše slovenske stranke lahko razu- memo kot izraz tedanjih pogledov v SLS na komunizem, ko so v njem še videli družbeni pojav, ki lahko tudi drugim socialnim giba- njem ponudi nekatere družbene in gospodarske rešitve. O tem je pisal tudi strankin voditelj dr. Anton Korošec.26 In tudi stranka je 21 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 25 “Smrt Ljenina”, St, 25. 1. 1924, 1. 26 Perovšek, 2009, 251. – Kot se je spominjal član vodstva po uvedbi dikta- ture kralja Aleksandra Karađorđevića (1929) razpuščene SLS, Janez Bro- dar,  je Korošec slabo desetletje pozneje,  leta 1932, o komunizmu dejal naslednje: “,Komunizem je potrebno zlo! Jaz (Brodar – op. J. P.) mu ugo- varjam in pravim: ,G. predsednik, jaz tega ne razumem. Ako komunizem dela zlo, ni potreben. Ako pa je potreben, ne sme delati zla! Dr. Korošec odgovori: ,Pa tako je! Kapitalizem se je v svetu za svoj kapitalistični privi- legij poslužil orožja in tako so se tudi mase nižjega ljudstva organizirale in tudi prijele za orožje. Bodoča vojska, katera se že sedaj pripravlja, bo socialna vojska. Komunizem ima v sebi veliko dobrega in kar ima dobrega, bo povzel cel svet, kar ima pa v sebi umetnega, nenaravnega, bo pa vsak narod vrgel iz sebe in tudi ruski narod je tako močan in zdrav sam v sebi, da bo to vrgel iz sebe.” (Brodar, 2011, 291) 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 21 imela do Zveze sovjetskih socialističnih republik pozitiven odnos. V svojem, predvsem avtonomistično naravnanem programu, ki ga je oblikovala za volitve v Narodno skupščino Kraljevine SHS 18. marca 1923, je posebej zahtevala, da se kraljevina zbliža z Bolgarijo in Rusijo, “ki sta naši naravni zaveznici in prijateljici; samo odbijati jih ne smemo od sebe, kakor se je to godilo doslej”.27 O Leninu se na katoliški strani ni ostro izrazil tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti dr. Lambert Ehrlich. V katoliški reviji za kulturno sociološka vprašanja Čas je objavil obsežno razpravo o ruskem boljševizmu. Začel jo je s kratkim pogledom na Lenina, ned- vomno izjemnim pojavom v zgodovini človeštva. “Njegova tvorba, ruski boljševizem, nudi vsem zgodovinarjem, sociologom, politi- kom, psihologom, veroslovcem in pedagogom zanimiv problem za raziskavanje.”28 Po Ehrlichu Leninov pomen ni bil v tem, da je z revolucijo zrušil staro Rusijo. Njegov pomen je bil ta, da je skušal po revoluciji z vso resnostjo uresničiti Marksov socializem, ki so ga socialisti drugje samo teoretično zagovarjali. V tem je bil izviren, virtuozen, saj je iz- vedel komunistično utopijo v največji državi v največjem slogu in matematično natančno, kot da bi risal geometrične like v teoretično matematično knjigo. Tu je pokazal duševno kapaciteto in inteli- genco, ki je prej še ni bilo v ruskem vladajočem organizmu.29 Ne le v katoliškem taboru, temveč v celotnem slovenskem kul- turno političnem prostoru pa sta izstopali razmišljanji, ki ju je Le- ninu namenil teolog, filozof in eden vodilnih krščanskih socialistov v dvajsetih letih, France Terseglav. V prvem, ki ga je objavil v glasilu krščansko socialnega delavstva Pravica, je Lenina brez omahovanja Jurij Perovšek 22 27 Perovšek, 1998, 83–84. 28 Ehrlich, 1923/24, 192. 29 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 22 označil za enega največjih mož modernega človeštva, človeka z ve- likimi napakami in velikimi vrlinami, gorečega bojevnika za pravice zatiranega ljudstva, velikana, kakršnega stoletja zgodovine le redko rodijo. Krščanski socialci, ki odločno odklanjajo brezbožni duh bolj- ševizma, ki mu je bil Lenin voditelj, se klanjajo njegovi osebni veli- čini, plemenitim namenom in ogromnemu delu, čeprav spomin na brezštevilne žrtve ruske revolucije to sliko strašno kalí in jo pusti odsevati od krvavordečega ozadja v demoničnem lesku.30 Terseglav se ni mogel sprijazniti z divjim brezboštvom, ki ga je Lenin vase vsrkal z marksizmom. V Leninu kot marksistu pa je videl z vso brezobzirnostjo fanatično v svojo idejo verujočega človeka, zagovornika brezobzirnega marksizma do konca. Tako ga je usoda, ki je hotela maščevati vse tristoletno gorje, krivice in žrtve carizma v enem trenutku izbrala za strašno orodje v bližnji prihodnosti, ko je nihče ni niti slutil. Kajti Lenin je bil za to nalogo predpoklican po svoji orjaški energiji, neuklonljivi volji in neomajni veri v socializem, obenem pa po svoji nesebičnosti in vdanosti stvari ter ideji, ne da bi iskal sebe in svoje koristi.31 Na vprašanje, kako je Leninu uspel revolucionarni podvig, da je zavladal nad ogromno Rusijo in ji narekoval svojo voljo, je Terseglav odgovoril, da to lahko stori samo genij. Genij dela čudeže, ki izvirajo iz globin njegove neizčrpne možnosti ustvarjanja, so mu od Boga dani in premagajo vse ovire. A pri tem je bilo v Leninu nekaj de- monsko genialnega, tako kot pri Petru Velikem. To je ljudstvo izra- zilo s tem, da je oba imenovalo Antikrista. “Bila sta pač oba tipična Slovana z dušo, v kateri se skrivajo neizglajeno največje strahote poleg največjih dobrot. Vendar pa sta se visoko povzdignila nad slo- vansko mehkobno lenivost, brezbrižnost in črnogledost ter šla (…) 23 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 30 F.[rance] T. [erseglav], “[Uvodnik z dne 21. januarja]”, P, 24. 1. 1924, 1. 31 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 23 na delo; oba sta cenila metodično znanje, se nista brigala za ugo- vore, predsodke in pomisleke ter sta funkcionirala točno kakor ura. (…) To potrebno brezobzirnost in krutost jim[a] je dala njihova na- rava, rojena ob mejah Azije.”32 Terseglav se je zavedal, da Lenin ni odstranil samo ruskega impe- ratorskega absolutizma, temveč je razdrl tudi veliko dobrega. Toda gradil je tudi na novo. To, da Rusija sredi požara največje revolucije, kar jih pozna človeštvo, ni zgorela, da so bile njene izgube sorazmerno majhne, da je sovražniki niso razkosali, temveč da se čedalje bolj dviga do prejšnje moči, je zasluga tega izrednega moža. Niti ruska meščan- ska inteligenca, niti delavec ali mužik s svojimi običajnimi močmi te države ne bi rešili iz meteža revolucije, pač pa bi jo še bolj pogreznili v anarhijo. Anarhije so jo obvarovali samo Leninov ostri, hladni razum, njegova velika delovna sposobnost, osebna poštenost in jeklena volja, ki se ji je moralo vse ukloniti, bodisi v nasprotnem, bodisi v lastnem taboru. “Ljenin je bil Slovan,” je zaključil Terseglav. “Zato tembolj ču- timo, da je z njim izgubila Rusija mogočnega duha, kakršnega dolgo, dolgo ne bo več imela, in z njo vse Slovanstvo.”33 Svoj drugi prispevek o Leninu, v katerega je vgradil močán teo- loško-filozofski naboj,  je Terseglav objavil v glasilu  levega krila krščanskosocialnega gibanja Socialna misel. Začel ga je s premisle- kom razmerja med genijem in svetnikom. Poudaril je, da je svetnik, kolikor je sploh mogoče, etično popoln. Dobro, ki ga udejanja, ne uveljavlja na račun drugega dobrega. Izvira iz dobrega, poslužuje se samo dobrega in rodi samo dobro. Seveda tudi v svetniku obstaja notranji boj, vendar se vsak boj konča z vsestransko zmago dobrega. Drugače pa je pri nesvetniškem geniju, njegovo pot vodi velika no- tranja neskladnost, iz katere izvira nesomernost njegovega življenj- Jurij Perovšek 24 32 Prav tam. 33 Prav tam. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 24 skega dela do svetá. Tak genij je enostranski, njegov etos ni dovr- šen, velik je v dobrem in obenem velik v zlem. Del njegove biti je v popolnem neskladju z vsemi drugimi in razvit do velikanskih – ali kakor pri Leninu – naravnost pošastnih razmer. Svetnik, ki deluje po nebeških silah, kot orodje v rokah Večnega, je človek navdiha, elementarne sile in neustavljivega vpliva, medtem ko je talent člo- vek neumornega urjenja, preračunanih metod in vztrajnega počas- nega uveljavljanja. V njem ni tiste velike notranje napetosti, ki vlada pri značajih, iz katerih se razvijejo tako veliki svetniki kot demonski geniji. In v tem pogledu je Lenin nenavaden pojav v najvišji meri, ki je združeval intuitivnost in elementarno moč genija, metodičnost in vztrajnost talenta, moralno vznesenost za svojo zamisel bodo- čega človeškega  soživljenja  in  skoraj popolno pomanjkanje eti- čnega čustvovanja glede na sredstva.34 Terseglav je tu opozoril, da za Lenina niso obstajali posamezniki, usoda posameznih oseb, njihovo gorje in radosti, pač pa samo člo- veštvo, velike množice, celotna družba. V splošni socialni blagor in v popolno družbo prihodnosti, v to, da se more in mora doseči, je verjel s strahotnim fanatizmom. V tej veri sami na sebi je bil ogro- men etični nagib. Leninova zahteva, naj posameznik dela le za ce- loto, da misli bolj na druge kot na sebe, da svoje koristi ne loči od splošne, ni bila zmotna, saj je stremela k dosegi najpopolnejše stop- nje soživljenja ljudi na osnovi socialne solidarnosti. Etična zmota Leninovega genija ni bila v njegovem utopizmu, ki ga je le privedel do praktičnih zmot, pač pa v tem, da je prezrl, kako stremljenje po najpopolnejši družbi nujno terja upoštevanje vseh in vsakega, da ne sme težiti k splošni koristi, ne da bi zagotovilo dvig in izpopol- nitev tudi tistih, ki stoje geniju na poti kot podporniki obstoječega krivičnega družbenega reda, ki nevede zasužnjuje ljudi – če so le 25 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 34 Terseglav, 1924, 42–43. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 25 kolikor toliko dobre volje. “Na vsak način pa stoji tudi pred genijem pri ustvarjanju njegovega socialnega zamisla s plamenečimi bese- dami zapisana sinajska zapoved: ne ubijaj!”35 Terseglav je podpiral evolutivni in ne revolucionarni način druž- benih sprememb v smeri socializma. Ta se namreč po svoji končni posledici od revolucije sploh ne loči, razlika med njima je zgolj v ča- sovni razdalji procesa družbene preosnove. Pri tem rezultat, dobljen po evoluciji, posameznike manj prizadene, žali in oškoduje ter manj pretrese celotno družbeno stavbo. A razumeti moramo tudi revolu- cijo, kajti, da “vladani ljudski sloji ne znajo brzdati svojega nagona po krvavem maščevanju, so v veliki meri krivi tudi vladajoči sloji, ki se, kakor vemo, čestokrat ne boje krvi, da vlast pridobe, utrdijo ali ohra- nijo. Sklicevanje na ,legitimnost’ ne drži vedno, ker si to pravo često- krat ustvarijo tisti, katerim je v prilog. Bolj drži od skolastikov toli poudarjani ozir na splošni blagor in na ,maius malum evitandum’.”36 Skladno s svojim svetovnonazorskim oziroma katoliškim pojmo- vanjem zgodovine je Terseglav evolutivno ali revolucionarno obliko izvedbe družbenih sprememb pogojeval s supraracionalnim dejav- nikom oziroma božjo previdnostjo. Zato je demonski genij orodje v rokah usode, katere odrešenjsko ravnanje je nedoumljivo in neizre- kljivo. “Tudi Ljenin je bil orodje, po katerem je Previdnost izvršila strašno kazen nad strašnimi zločini treh predidočih stoletij ruske zgodovine.” In kolikor etos take ljudi obsoja, toliko čutimo do njih svojevrstno čustvo skrivnostne groze, če so po svojih siceršnjih da- rovih veliki. Ruski diktator pri enih vzbuja popolno sovraštvo, za druge je bil njihov največji odrešenik.37 Dejstvo pa je, da mora etično dovršen človek vsakogar ocenjevati po enakih merilih. Terseglav je Jurij Perovšek 26 35 Prav tam, 43–44. 36 Prav tam, 44–45, op. 2. 37 Prav tam, 45.  01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 26 tu primerjal Lenina in Mussolinija, ki po brezobzirnosti svojih metod do  sodržavljanov  kvalitativno  prav  nič  ne  zaostaja  za  Leninom. Misel, da bi lahko Mussolinija razumeli kot nekakega zahodnega proti-Lenina, ki naj bi združil katoliško latinstvo ali morda ves Zahod za uresničenje svoje protisocialistične družbene zamisli, je zavrnil. Mussolini se namreč od Lenina “s stališča ethosa vsestranske ljube- zni in prizanašanja osebam čisto nič ne razlikuje”. Različna sta si samo po političnosocialni zamisli (Mussolinijeva je romanska, indi- vidualistično-nacionalna in hierarhična, Leninova pa slovanska, so- cialistična,  kozmopolitska  in  izenačujoča),  zunanjih  okoliščinah njunega dela (Lenin je moral premagati neprimerno večje ovire) in po stopnji osebne energije ter osebnem značaju (Mussolini je bru- talen latinec, Lenin pa pri vsej kruti brezobzirnosti tudi skrito mehak – nasproti ženi, sestri, prijateljem in otrokom). “Sicer pa je prav ta stran najbolj zagonetna pri Ljeninu,” je pristavil Terseglav. Ne vemo, ali mu je neusmiljenost do nasprotnikov povzročala notranji boj, ali pa se konflikta z etosom tu sploh ni zavedal.38 Za vsestransko objektivno razjasnitev tako izjemnega človeka, kot je bil Lenin, so bili po Terseglavu merodajni nameni usode in okoliščine, v katerih so bili uresničeni. In kar zadeva okoliščine, je bil ta največji socialni revolucionar sveta, oznanjevalec vesoljnega bratstva in vsečlovečanske republike Rus, ruski “prostoljudin” je v njem videl sebe, skrito moč ruske biti, poosebljenje njegovih sanj o “božjem kraljestvu na zemlji”. Ni pa prišel mož s krščanskim evan- gelijem božjega kraljestva, kot so ga pričakovali Čadajev, Dostojev- ski, Solovjev, Aksakov in slavjanofili, temveč z Marksom in zahodno znanostjo pozitivizma, zgodovinskega materializma in racional- izma. Peter Veliki se je v ruski zgodovini pojavil drugič.39 27 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 38 Prav tam, op. 3. 39 Prav tam, 45, 46. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 27 In kakor ob nastopu prvega, so padale glave tudi zdaj, le še v večjem, džingiskanskem obsegu. Lenin je ustvarjal svoj “marksi- zem”, je nadaljeval Terseglav, s celim narodom je ravnal kot s te- stom, ki ga mesi stvaritelj, kakor hoče, carjeval je bolj kot kateri koli car pred njim. Ali je s tem ustvaril nekaj, kar bo preživelo njegov čas in iz Rusije prešlo v tvorbo nove človeške družbe, pa je vpraša- nje, ki odloča o Leninovem resničnem zgodovinskem pomenu. O pomenu moža, ki je po svojem umu, delovni sili in energiji gotovo velikan, kakor je strašen po pomanjkanju tistega etosa, ki terja pri- zanašanje in ljubezen do življenja, mišljenja in stališča vsakega člo- veka, spoštovanje preteklosti, upoštevanje sedanjosti ter počasno notranjo reformo duha kot nujni predpogoj vsake vsestranske so- cialne reforme.40 Čeprav na gornje vprašanje Terseglav še ni mogel odgovoriti, je označil temeljne prvine Leninovega dela, ki bi jih tedaj že lahko ocenili. Menil je, da je Lenin s tem, ko je vzel krmilo revolucije iz rok brezglavi in nepodjetni revolucijski inteligenci, Rusijo rešil pred progresivnim notranjim razpadanjem (neruski narodi), pohlepom soseda ob tihomorski obali in eksploatatorskimi nameni antantnih zaveznikov. Z Brest-litovskim mirom in geslom Vojna vojni! je po- spešil konec svetovne morije, z voljo za bodočo republiko celotnega človeštva, federacijo svobodnih narodov in parlament vsega člove- štva pa je postavil temeljne smernice bodočega svetovnega razvoja. Če ne bi bilo Leninovega mogočnega sunka, tudi ne bi stopila na plan Azija z zahtevo po samoodločbi njenih podjarmljenih narodov, ne bi se dvignila Kemalova Turčija, ne bi od Tihega oceana in mon- golskih step do afriške puščave in ameriških prerij sužnji belega človeka dvignili glav in zahtevali svojo svobodo. Leninov prelomni pomen ni v uresničevanju komunizma kot sistema, utelešenje te Jurij Perovšek 28 40 Prav tam, 46–47. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 28 nemške učenjakarske teorije je tisto, kar je pri njem najmanj po- membno, najmanj trajno in goli eksperiment.41 Lenin je posebej za Rusijo največ pomenil kot vzgojitelj povsem novega rodu. Carizem je vzgojil leno, hlapčevsko, razbrzdano, nepo- mično in potuhnjeno ter korupciji vdano inteligenco, Lenin pa je pri- silil  ljudi  k  trdnemu  in  smotrnemu  delu,  k  smislu  za  skupnost, pridnost, disciplino in samozavest. V tem je največji dobrotnik svoje domovine. Tudi obnova miselnosti in moralnega preobrata v krogu od njega tako neusmiljeno preganjane emigracije ima svoj nepo- sredni povod v njegovem nastopu. Ruskemu meglenemu in nemo- čnemu mesijanizmu je pokazal, da je treba delati, ne samo blésti. Če bi od njegovega dela vse propadlo, bo to ostalo. Gotovo pa bo pro- padel zahodnjaški, intelektualistični, po dekadenci uradnega pravo- slavja  pospeševani  ateizem.  Leninovo  fanatično protikrščanstvo napoveduje novo, živo, dejavno krščanstvo. Ne da bi hotel, je Lenin rusko pravoslavje postavil pred problem, kako začeti preporod člo- veka in družbe od znotraj, brez samodržavnih bergel, v pomanjkanju in boju, kot je prerodilo človeštvo krščanstvo pod Neronom. Krščan- stvo v Rusiji ne more propasti kljub vsem ateističnim orgijam Kom- somola, religiozni čut se v teh razmerah lahko le poglobi.42 Z vero v ruski krščanski prerod je Terseglav zaokrožil svoje raz- mišljanje o Leninu, demonskem geniju z etičnim nagibom socialne pravičnosti, sloneči na zanikanju posameznika ter brezobzirni, atei- stični, “džingiskansko” krvavi marksistični revoluciji. Na koncu je zapisal: “Ob tem človeku si se s pretresljivo močjo zavedel, kakšen veličasten Misterij vlada svetu in kako Previdnost vse ravna po svo- jih večnih smotrih. Ona kaznuje vsako etično krivdo; zločini revolu- cije  se  bodo maščevali  prav  tako,  kakor  je  bil  maščevan  zločin 29 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 41 Prav tam, 47–48. 42 Prav tam, 48–49. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 29 svetovne vojne. Nad kom, kako in kdaj, to je Njej pridržano. Kar je dobro, pa ostane in nese sadove. Božji arhitekt gradi po neodgonet- ljivih zakonih s strašnim veličanstvom. Rex tremendae maiestatis.”43 Zaključek Z gornjimi besedami so dobri dve leti po prihodu ruskih beguncev na Slovenskem sklenili tedanji pogled na voditelja ruske komunisti- čne revolucije. Pozneje se je bistveno zaostril, tako glede Lenina kot glede boljševizma. Vendar so še pred “časom nestrpnih” opredelili temeljne prvine Leninovega dela: izjemnost njegovega pojava, skrajni revolucionarni nastop, velikansko politično sposobnost, neusmiljeno nadgrajevanje doseženega cilja ter zgodovinsko razumevanje razvoja, ki je utemeljil dogodeno. Pri tem je potonil en del družbe, da bi se dvignil drugi. Le-to je za ene imelo negativni predznak, ki so ga videli v revolucionarnem nasilju, medtem ko je za druge predstavljalo vred- nostni smisel. A dejstva, ki so se v Rusiji zgodila, so na Slovenskem sprejemali taka, kot so bila, s tem pa so živeli tudi ruski begunci, ki so svoj drugi dom našli na zahodnem robu slovanskega sveta. Bibliografija BRODAR, J. (2011): “Ob petinsedemdesetletnici mojega življenja”, v: J. Dežman, Le vkup, le vkup uboga gmajna: preganjanje kmetov in kmečki upori v Sloveniji 1945–1955, Mohorjeva družba, Ljubljana: Dunaj, 269–325.  EHRLICH, L. (1923/24): “Ruski boljševizem”, Čas 18, zv. 4/5, 192–217. PEROVŠEK, J.  (1998): Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918–1929), Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana. Jurij Perovšek 30 43 Prav tam, 50. 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 30 PEROVŠEK, J. (2009): “V zaželjeni deželi”: slovenska izkušnja s Kra- ljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana. PEROVŠEK, J. (2012): Samoodločba in federacija: slovenski komu- nisti in nacionalno vprašanje 1920–1941, Inštitut za novejšo zgodo- vino, Ljubljana. TERSEGLAV, F. (1924): “Vladimir Ljenin”, Socialna misel 3, št. 2, 42–50. Avtonomist (A) (1924), Ljubljana, Albin Prepeluh. Delavske novice (DN) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Glas svobode (GS) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Jutro (J) (1924), Ljubljana, Konzorcij Jutra. Kmetijski list (KL) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Naprej (N) (1924), Krško, Zvonimir Bernot. Narodni dnevnik (ND) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Nova pravda (NP) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Pravica (P) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Radikal (R) (1924), Ljubljana, Konzorcij. Slovenec (Sl) (1924), Ljubljana, Konzorcij Slovenca. Slovenski narod (SN) (1924), Ljubljana, Narodna tiskarna. Socialist (So) (1924), Ljubljana, Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slove- nijo. Straža (St) (1924), Maribor, Tiskarna sv. Cirila. Tabor (T) (1924), Maribor, Tiskovna zadruga. 31 Ruski begunci in pogledi slovenske politike na Lenina ob njegovi smrti 01 - JurijPerovsek 21.10.2016 11:39 Page 31