Ema Novinec1, Janja Jan2
Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri
študentih medicine in dentalne medicine
na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
Oral Health Knowledge and Behaviour among Medical and Dental
Students at the Medical Faculty of the University of Ljubljana
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: ustno zdravje, študenti, znanje, vedenje, medicina, dentalna medicina
IZHODIŠČA. Povezanost ustnega in sistemskega zdravja je obojesmerna. Namen naše razi-
skave je bil preveriti hipotezo, da obstajajo razlike med študenti medicine in dentalne medi-
cine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v splošnem znanju o ustnem zdravju in
vedenju, povezanim z ustnim zdravjem. METODE. V presečni raziskavi smo s pomočjo
vprašalnikov pridobili demografske podatke, podatke o vzdrževanju ustnega zdravja, zna-
nju o ustnem zdravju ter o poznavanju povezave med ustnim in sistemskim zdravjem.
Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili t-test, test χ2 in metodo linearne regre-
sije. REZULTATI. Sodelovalo je 239 študentov splošne medicine in 153 študentov den-
talne medicine. Test χ2 je pokazal statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) med skupinama
študentov pri vprašanjih glede vedenja, povezanega z ustnim zdravjem, splošnega zna-
nja o vzdrževanju ustnega zdravja, dejavnikih tveganja za slabše ustno zdravje ter pozna-
vanju povezav med ustnim in sistemskim zdravjem. Študenti dentalne medicine so imeli
boljše znanje o ustnem zdravju (13,2 točk od 20) v primerjavi s študenti medicine (11,4 točk
od 20; p < 0,001; t-test). Rezultati linearne regresije so pokazali, da se za vsako dodatno
leto študijskega programa znanje poveča za 0,83 enote pri smeri Medicina in 1,36 enot
pri smeri Dentalna medicina. RAZPRAVA. Rezultati potrjujejo hipotezo o razlikah v zna-
nju o ustnem zdravju in vedenju med študenti obeh smeri. Z napredovanjem v višje let-
nike se izboljšuje razumevanje študentov obeh smeri o ustnem zdravju. Področje ustne-
ga zdravja je treba bolj vključiti v učne načrte ter krepiti povezanost med študenti obeh
smeri.
1 Ema Novinec, štud. dent. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
novinec.ema@gmail.com
2 Prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med., Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, Medicinska
fakulteta, Univerza v Ljubljani, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana
301Med Razgl. 2024; 63 (4): 301–20 • doi: 10.61300/mr6304bbb • Raziskovalni članek
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 301
bo skupni cilj – izboljšanje zdravja bolnikov
v njihovem celotnem življenjskem obdob-
ju (9).
Med študijem študenti na Medicinski
fakulteti Univerze v Ljubljani (UL MF) pri-
dobivajo splošne in predmetno specifične
kompetence za izvajanje strokovnih del in
nalog na področju medicine oz. dentalne
medicine. Študija Medicina in Dentalna
medicina sta tesno povezana, študenti pri-
dobivajo tudi znanje o medsebojnem so-
delovanju in celostni obravnavi svojih bol-
nikov, s poudarkom na preventivi (10, 11).
Namen naše raziskave je bil preveriti hipo-
tezo, da obstajajo določene razlike med
študenti medicine in dentalne medicine na
UL MF glede splošnega znanja o ustnem
zdravju in vedenja, povezanega z ustnim
zdravjem. Te razlike bi se lahko pojasnilo
z dvema dejavnikoma: razlike med izobra-
ževalnima programoma in napredovanjem
v višje letnike študija. Študenti dentalne
medicine med študijem pridobijo specifična
302 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
aBSTRaCT
KEY WORDS: oral health, students, knowledge, behaviour, medicine, dental medicine
 BACKGROUNDS. The relationship between oral and general health is two-way. The aim
of our study was to test the hypothesis on the existence of differences between medical
and dental students at the Medical Faculty of the University of Ljubljana regarding oral
health-related behaviours and knowledge. METHODS. Questionnaires were used to col-
lect demographic data, data on oral health knowledge, and maintenance habits as well
as the relationship between oral and general health. The t-test, χ2 test and linear regres-
sion method were used for statistical analysis. RESULTS. The study involved 239 medi-
cal and 153 dental students. The χ2 test showed statistically significant differences (p≤0.05)
between the student groups for the questions on oral health-related behaviour, general
knowledge of oral health maintenance, risk factors for poor oral health, and knowledge
of the links between oral and systemic health. Dental students had a better knowledge
of oral health (13.2 out of 20 points) than medical students (11.4 out of 20 points; p<0.001;
t-test). The results of linear regression showed that for each additional year of study, knowl-
edge increased by 0.83 units in medicine and 1.36 units in dentistry. CONCLUSIONS. Our
study confirms the hypothesis on the differences in oral health knowledge and behaviour
among students. Over the years of study, students’ understanding of oral health im-
proves in both groups. There is a need to further integrate oral health into the curriculum
and strengthen the link between students of both disciplines.
IZHODIšČa
Ustna votlina je stičišče medicine in den-
talne medicine ter okno v sistemsko zdrav-
je bolnika. Na stanje ustne votline vplivajo
številne bolezni in jemanje zdravil. Po drugi
strani pa bolezenska stanja v ustih vpliva-
jo na sistemsko zdravje (1–3). Svetovna
zdravstvena organizacija (World Health
Organization, WHO) zagovarja vključitev
promocije ustnega zdravja v splošno zdrav-
stveno varstvo (4). Pogosto namreč bolni-
ki obiščejo zdravnika tako z ustnimi kot
s sistemskimi težavami. Pri skrbi za sistem-
sko zdravje bolnikov je vloga zdravnikov
tudi skrb za njihovo ustno zdravje (5–7).
Odnos študentov medicine in dentalne
medicine do ustnega zdravja lahko pomem-
bno vpliva na kasnejšo zdravstveno obrav-
navo bolnikov (8). Sodelovanje zdravnikov
in zobozdravnikov omogoča izmenjavo
informacij in tudi vzpostavljanje med-
poklicnih odnosov. S tem oskrba ne bo le
lažja, temveč tudi bolj kakovostna in dosežen
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 302
znanja in veščine, ki so neposredno pove-
zani s stomatološko klinično prakso ter
razumevanjem medsebojnih vplivov med
ustnim in sistemskim zdravjem. Poleg spo-
znavanja delovanja telesa kot celote prej-
mejo predvsem specifična znanja s področ-
ja ustne votline (10). Študenti Medicine so
med izobraževanjem bolj usmerjeni k po-
globljenemu poznavanju delovanja telesa
kot celote. Njihovo znanje o delovanju tele-
sa je temeljito, vendar je zaradi širine pro-
grama nekoliko manj podrobno na področ-
ju ustnega zdravja in med študijem ne
dobijo praktičnega vpogleda v delo zobo-
zdravnika (11–13). Med študijem študenti
nadgrajujejo svoja znanja in veščine. 
V dosedanjih raziskavah o znanju in
vedenju v povezavi z ustnim zdravjem so
raziskovalci večinoma uporabljali stan-
dardizirani vprašalnik HU-DBI (Hiroshima
University – Dental Behavioural Inventory),
s katerim so preučevali odnos do ustnega
zdravja in z njim povezano vedenje med
zdravstvenimi strokovnjaki in študenti
v zdravstvu na Hrvaškem, Japonskem,
Kitajskem, Češkem, Slovaškem, v Veliki
Britaniji, Savdski Arabiji, Litvi, Turčiji, Grčiji,
Združenih arabskih emiratih, Libanonu in
Peruju (14–25). V Sloveniji podobne raziskave
še ni bilo. Le v manjšem delu raziskav je bil
uporabljen lastno strukturiran vprašalnik
(4, 19, 20, 26, 27). V naši raziskavi smo sesta-
vili vprašalnik (tabela 1), ki smo ga obliko-
vali glede na namen in hipoteze raziskave.
Večina dosedanjih raziskav je primerjala le
študente enega letnika ali smeri. V svojo
raziskavo smo vključili študente vseh let-
nikov in obeh smeri. Tako smo lahko opa-
zovali, kako se njihovo znanje in vedenje
razvijata skozi leta študija.
METODE
Po pregledu dostopne literature smo sesta-
vili vprašalnik (tabela 1). S pomočjo vpra-
šalnika smo pridobili demografske podatke,
podatke o navadah za vzdrževanje ustnega
zdravja, o splošnem znanju o vzdrževanju
ustnega zdravja in dejavnikih tveganja za
slabše ustno zdravje ter o poznavanju pove-
zav med ustnim in sistemskim zdravjem.
Vprašalnik je obsegal tri vprašanja, s kate-
rimi smo posameznega študenta razvrsti-
li v pripadajoči letnik, smer na UL MF ter
spol. Odgovorili so na 13 vprašanj za oceno
vedenja, povezanega z ustnim zdravjem, in
1 vprašanje z 20 podvprašanji za oceno zna-
nja, povezanega z ustnim zdravjem.
V študijskem letu 2022/23 smo k so-
delovanju povabili vse študente smeri Me-
dicina in Dentalna medicina na UL MF.
Anketirancem smo razložili potek raziska-
ve in ga tudi pisno predložili. Ob tem so
podpisali soglasje za sodelovanje v razi-
skavi. Študentom smo s pomočjo pred-
stavnika letnika in na spletnih omrežjih več-
krat posredovali povezavo do anonimnega
vprašalnika, ki je bil dostopen na spletni
platformi 1ka od 31. 12. 2022 do 30. 4. 2023.
Etično soglasje za izvedbo naloge je dala
Komisija Republike Slovenije za medicin-
sko etiko, dne 13. 12. 2022 (št. 0120-454/
2022/3). Raziskava je trajala približno dve
leti. Rezultati raziskave so dostopni vsem
anketirancem.
Statistična analiza je bila narejena s pro-
gramom RStudio® (integrirano razvojno
okolje (angl. integrated development environ-
ment, IDE) za programski jezik R, različica
R 4.2.1) (Posit™, PBC, Boston, Massachusetts,
ZDA). Številčne spremenljivke smo pred-
stavili kot srednje vrednosti s standardnimi
odkloni (angl. standard deviation, SD) in
deleže. Za izračun spremenljivke »znanje«
smo pravilni odgovor ovrednotili z 1 točko,
odgovor »Ne vem.« z 0 točkami in napačen
odgovor z -0,5 točke. Za testiranje statističnih
značilnosti razlik v spremenljivkah med
skupino študentov medicine in dentalne
medicine smo uporabili t-test in test χ2. Za
izražanje stopnje povezanosti med smerjo in
letnikom študija ter znanjem smo uporabi-
li metodo linearne regresije, kjer je bil let-
nik zvezna spremenljivka. Meja statistične
značilnosti je bila postavljena pri p ≤ 0,05.
303Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 303
304 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
Tabela 1. Lastno strukturiran vprašalnik naše raziskave. Pri spremenljivkah o znanju smo pravilni odgovor
označili z *. UL MF – Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
vprašanje Odgovor
1. Katero smer na UL MF obiskujete? Medicina.
Dentalna medicina.
2. Kateri letnik na UL MF obiskujete? 1.
2.
3.
4.
5.
6.
3. Spol: Moški.
Ženski.
4. Kako pogosto obiskujete zobozdravnika? Pogosteje kot na 6 mesecev.
Na 6–12 mesecev.
Na 1–2 leti.
Na 2–5 let.
Redkeje kot na 5 let.
5. Ali kadite? Da.
Ne, sem nehal/-a.
Ne, nikoli nisem.
6. Ali pijete alkohol? Da, pijem dnevno.
Da, pijem priložnostno.
Ne, nikoli ne pijem.
7. Kolikokrat dnevno si umijete zobe? Več kot dvakrat/dan.
Dvakrat/dan.
Enkrat/dan.
8. Ali uporabljate zobno pasto s fluoridi? Da.
Ne.
9. Ali uporabljate medzobno ščetko ali nitko? Ne.
Da, ko se mi hrana zatakne med zobe.
Da, enkrat/teden.
Da, vsak dan.
10. Ali vam krvavijo dlesni po ščetkanju ali nitkanju? Ne.
Občasno.
Da.
11. Kako pogosto uživate prigrizke med obroki Več kot petkrat/dan.
(sadje, smutiji, energijske ploščice, sokovi itd.)?
Od dva- do štirikrat/dan.
Manj kot enkrat/dan.
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 304
305Med Razgl. 2024; 63 (4):
12. Zakaj si umivate zobe? (možnih je več odgovorov) Za svež dah.
Za čiste zobe.
Da ne nastane zobni karies.
Da ne pride do krvavitev iz dlesni.
13. Kako ocenjujete svoje ustno zdravje? Dobro.
Zadovoljivo.
Slabo.
Ne vem.
14. Ali menite, da imate dovolj znanja o bolezenskih Ne, želim se naučiti več.
stanjih v ustni votlini in veste, kako vplivajo na
Da, menim, da vem dovolj.
sistemsko zdravje pacientov?
15. Ali menite, da ste sposobni narediti pregled ustne votline? Da.
Ne.
Ne vem.
16. Ali ste del katerega od prostovoljnih obštudijskih Ne.
projektov na fakulteti, ki skrbi za promocijo zdravja
Da, vendar bi rad/-a sodeloval/-a še v kakšnem.
in preventive?
Da.
17. Ali se strinjate s spodnjimi trditvami?
• Prvi obisk zobozdravnika je priporočen ob vstopu Se strinjam.
v osnovno šolo (6 let star otrok).
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Prvi mlečni zob izraste med 6. in 12. mesecem starosti. Se strinjam.*
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Prvi stalni zob izraste pri 6. letu starosti. Se strinjam.*
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Glavni vzrok za nastanek kariesa in parodontalne Se strinjam.*
bolezni je zobni plak. 
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Pri starejši populaciji je tveganje za nastanek Se strinjam.
zobnega kariesa zelo visoko. 
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Antidepresivi, analgetiki in antihipertenzivna zdravila Se strinjam.
znižajo tveganje za nastanek zobnega kariesa. 
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Starost predstavlja tveganje za nastanek Se strinjam.*
parodontalne bolezni.
Se NE strinjam.
Ne vem.
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 305
306 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
• Pogostost uživanja sladkorja je za nastanek zobnega Se strinjam.*
kariesa bolj škodljiva kot količina zaužitega sladkorja.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Fluorid razkuži vodo, da je varna za pitje. Se strinjam.
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Fluorid deluje zaščitno pred nastankom zobnega Se strinjam.
kariesa brez neželenih sistemskih stranskih učinkov.
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Alkohol predstavlja tveganje za nastanek raka Se strinjam.*
ustne votline.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Kajenje predstavlja tveganje za nastanek Se strinjam.*
parodontalne bolezni.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Kajenje predstavlja tveganje za nastanek raka Se strinjam.*
ustne votline.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Nizka porodna teža je povezana z okužbami Se strinjam.*
v ustni votlini matere.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Pri pacientih z zmanjšanim izločanjem sline Se strinjam.
je tveganje za nastanek zobnega kariesa nižje. 
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Bolniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni Se strinjam.*
za nastanek hujše oblike parodontalne bolezni.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Parodontalna bolezen lahko povzroči težave Se strinjam.*
pri uravnavanju sladkorne bolezni.
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Srčno-žilni zapleti niso povezani s parodontalno Se strinjam.
boleznijo.
Se NE strinjam.*
Ne vem.
• Radioterapija na predelu glave in vratu poviša Se strinjam.*
tveganje za nastanek zobnega kariesa. 
Se NE strinjam.
Ne vem.
• Okužbe respiratornega trakta pri hospitaliziranih Se strinjam.*
pacientih so povezane s parodontalno boleznijo.
Se NE strinjam.
Ne vem.
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 306
REZULTaTI
V raziskavi je sodelovalo 392 študentov, od
tega 153 študentov dentalne medicine (40%)
in 239 študentov splošne medicine (60 %).
Ugotovili smo statistično značilne razlike
(p ≤ 0,05) med skupinama študentov v zna-
nju in navadah, povezanih z ustnim zdrav-
jem, pri vprašanjih glede vedenja, pove-
zanega z ustnim zdravjem (pogostost
obiskovanja zobozdravnika, pogostost umi-
vanja zob, uporaba zobne paste s fluoridi,
medzobne ščetke in nitke), splošnega zna-
nja o vzdrževanju ustnega zdravja (pregled
ustne votline, samoocena ustnega zdravja,
čas prvega obiska zobozdravnika, izrasti
prvega zoba), splošnega znanja o dejavnikih
tveganja za slabše ustno zdravje (vloga zob-
nega plaka, fluorida, sline, staranja, jemanja
zdravil, kajenja) ter poznavanja povezav
med ustnim in sistemskim zdravjem (pove-
zava ustnega zdravja in porodne teže, srčno-
-žilnih zapletov ter okužb dihal in samo-
ocena znanja o povezavah) (tabela 2).
Rezultati so pokazali, da so imeli štu-
denti dentalne medicine statistično značilno
(p < 0,001) boljše splošno znanje o ustnem
zdravju (13,18 točk od 20) v primerjavi s štu-
denti medicine (11,38 točk od 20) (tabela 3).
Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) med
skupinama smo ugotovili pri odgovorih
o znanju in vedenju študentov medicine in
dentalne medicine v 2., 4., 5. in 6. letniku
študijskega programa (tabela 3). Rezultati
linearne regresije so pokazali, da ima letnik
študija pozitiven vpliv na znanje – za vsako
dodatno leto študijskega programa se zna-
nje poveča za 0,826 enote pri smeri Medicina
in 1,359 enot pri smeri Dentalna medicina.
307Med Razgl. 2024; 63 (4):
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
Kako pogosto obiskujete Pogosteje kot na 9 0 9,5080 0,0496
zobozdravnika? 6 mesecev. (3,77 %) (0,00 %)
Na 6–12 mesecev. 66 58
(27,62 %) (37,91 %)
Na 1–2 leti. 146 85
(61,09 %) (55,56 %)
Na 2–5 let. 16 9
(6,69 %) (5,88 %)
Redkeje kot na 5 let. 2 1
(0,84 %) (0,65 %)
Ali kadite? Da. 18 9 0,8778 0,6448
(7,53 %) (5,88 %)
Ne, sem nehal/-a. 30 16
(12,55 %) (10,46 %)
Ne, nikoli nisem. 191 128
(79,92 %) (83,66 %)
Ali pijete alkohol? Da, pijem dnevno. 5 1 4,7210 0,0944
(2,09 %) (0,65 %)
Da, prijem priložnostno. 205 142
(85,77 %) (92,81 %)
Ne, nikoli ne pijem. 29 10
(12,13 %) (6,54 %)
Tabela 2. Število in delež študentov medicine (Medicina) in dentalne medicine (Dentalna medicina) s posa-
meznimi odgovori iz vprašalnika. Pri spremenljivkah o znanju smo pravilni odgovor označili z *. Statistično
značilne razlike so pisane odebeljeno. 
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 307
308 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
Kolikokrat dnevno Več kot dvakrat/dan. 14 13 11,5063 0,0032
si umijete zobe? (5,86 %) (8,50 %)
Dvakrat/dan. 196 136
(82,01 %) (88,89 %)
Enkrat/dan. 29 4
(12,13 %) (2,61 %)
Ali uporabljate zobno Da. 195 145 12,9643 0,0003
pasto s fluoridi? (81,59 %) (94,77 %)
Ne. 44 8
(18,41 %) (5,23 %)
Ali uporabljate medzobno Ne. 92 26 45,0632 < 0,001
ščetko ali nitko? (38,49 %) (16,99 %)
Da, ko se mi hrana 46 13
zatakne med zobe. (19,25 %) (8,50 %)
Da, enkrat/teden. 58 47
(24,27 %) (30,72 %)
Da, vsak dan. 43 67
(17,99 %) (43,79 %)
Ali vam krvavijo dlesni Ne. 55 62 17,9462 < 0,001
po ščetkanju ali nitkanju? (23,01%) (40,52%)
Občasno. 155 85
(64,85 %) (55,56 %)
Da. 29 6
(12,13 %) (3,92 %)
Kako pogosto uživate Več kot petkrat/dan. 63 40 0,3994 0,8190
prigrizke med obroki (26,36 %) (26,14 %)
(sadje, smoothiji, 
energijske ploščice, 
sokovi …)?
Od dva- do 138 85
štirikrat/dan. (57,74 %) (55,56 %)
Manj kot 1x/dan. 38 28
(15,90 %) (18,30 %)
Zakaj si umivate zobe?
(možnih je več odgovorov)
• Za svež dah, 0 80 42 1,3096 0,2525
(33,47 %) (27,45 %)
1 159 111
(66,53 %) (72,55 %)
• Za čiste zobe, 0 45 20 1,8380 0,1752
(18,83 %) (13,07 %)
1 194 133
(81,17 %) (86,93 %)
• Da ne nastane 0 3 3 0,0178 0,8939
zobni karies, (1,26 %) (1,96 %)
1 236 150
(98,74 %) (98,04 %)
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 308
309Med Razgl. 2024; 63 (4):
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
• Da ne pride do 0 176 41 80,9407 < 0,001
krvavitev iz dlesni, (73,64 %) (26,80 %)
1 63 112
(26,36 %) (73,20 %)
Kako ocenjujete svoje Dobro. 41 51 27,8846 < 0,001
ustno zdravje? (17,15 %) (33,33 %)
Zadovoljivo. 134 90
(56,07 %) (58,82 %)
Slabo. 1 0
(0,42 %) (0,00 %)
Ne vem. 63 12
(26,36 %) (7,84 %)
Ali menite, da imate dovolj Ne, želim se naučiti več. 218 109 25,4747 < 0,001
znanja o bolezenskih stanjih (91,21 %) (71,24 %)
v ustni votlini in veste,
kako vplivajo na sistemsko
zdravje pacientov?
Da, menim, da vem 21 44
dovolj. (8,79 %) (28,76 %)
Ali menite, da ste sposobni Da. 15 57 74,2069 < 0,001
narediti pregled ustne (6,28 %) (37,25 %)
votline?
Ne. 150 41
(62,76 %) (26,80 %)
Ne vem. 74 55
(30,96 %) (35,95 %)
Ali ste del katerega od Ne. 55 41 0,7254 0,6958
prostovoljnih obštudijskih (23,01 %) (26,80 %)
projektov na fakulteti,
ki skrbi za promocijo
zdravja in preventive?
Da, vendar bi rad/-a 154 94
sodeloval/-a še (64,44 %) (61,44 %)
v kakšnem.
Da. 30 18
(12,55 %) (11,76 %)
Prvi obisk zobozdravnika Se strinjam. 170 67 53,8658 < 0,001
je priporočen ob vstopu (71,13 %) (43,79 %)
v osnovno šolo (6 let
star otrok).
Se NE strinjam.* 52 86
(21,76 %) (56,21 %)
Ne vem. 17 0
(7,11 %) (0,00 %)
Prvi mlečni zob izraste Se strinjam.* 79 96 34,6776 < 0,001
med 6. in 12. mesecem (33,05 %) (62,75 %)
starosti.
Se NE strinjam. 142 54
(59,41 %) (35,29 %)
Ne vem. 18 3
(7,53 %) (1,96 %)
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 309
310 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
Prvi stalni zob izraste Se strinjam.* 165 117 11,0830 0,0039
pri 6 letih starosti. (69,04 %) (76,47 %)
Se NE strinjam. 54 35
(22,59 %) (22,88 %)
Ne vem. 20 1
(8,37 %) (0,65 %)
Glavni vzrok za nastanek Se strinjam.* 191 141 14,6904 0,0006
kariesa in parodontalne (79,92 %) (92,16 %)
bolezni je zobni plak.
Se NE strinjam. 14 8
(5,86 %) (5,23 %)
Ne vem. 34 4
(14,23 %) (2,61 %)
Pri starejši populaciji je Se strinjam. 57 54 7,1065 0,0286
tveganje za nastanek (23,85 %) (35,29 %)
zobnega kariesa zelo visoko.
Se NE strinjam.* 127 75
(53,14 %) (49,02 %)
Ne vem. 55 24
(23,01 %) (15,69 %)
Antidepresivi, analgetiki Se strinjam. 40 17 29,4697 < 0,001
in antihipertenzivna (16,74 %) (11,11 %)
zdravila znižajo tveganje
za nastanek zobnega kariesa.
Se NE strinjam.* 49 71
(20,50 %) (46,41 %)
Ne vem. 150 65
(62,76 %) (42,48 %)
Starost predstavlja Se strinjam.* 206 132 5,2687 0,0718
tveganje za nastanek (86,19 %) (86,27 %)
parodontalne bolezni.
Se NE strinjam. 13 15
(5,44 %) (9,80 %)
Ne vem. 20 6
(8,37 %) (3,92 %)
Pogostost uživanja Se strinjam.* 221 148 4,3504 0,1136
sladkorja je za nastanek (92,47 %) (96,73 %)
zobnega kariesa bolj
škodljiva kot količina
zaužitega sladkorja.
Se NE strinjam. 5 3
(2,09 %) (1,96 %)
Ne vem. 13 2
(5,44 %) (1,31 %)
Fluorid razkuži vodo, Se strinjam. 59 17 15,0479 < 0,001
da je varna za pitje. (24,69 %) (11,11 %)
Se NE strinjam.* 79 75
(33,05 %) (49,02 %)
Ne vem. 101 61
(42,26 %) (39,87 %)
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 310
311Med Razgl. 2024; 63 (4):
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
Fluorid deluje zaščitno Se strinjam. 70 58 4,9225 0,0853
pred nastankom zobnega (29,29 %) (37,91 %)
kariesa, brez neželjenih
sistemskih stranskih
učinkov.
Se NE strinjam.* 84 39
(35,15 %) (25,49 %)
Ne vem. 85 56
(35,56 %) (36,60 %)
Alkohol predstavlja Se strinjam.* 215 143 2,1171 0,3470
tveganje za nastanek (89,96 %) (93,46 %)
raka ustne votline.
Se NE strinjam. 4 3
(1,67 %) (1,96 %)
Ne vem. 20 7
(8,37 %) (4,58 %)
Kajenje predstavlja Se strinjam.* 213 151 12,9309 0,0016
tveganje za nastanek (89,12 %) (98,69 %)
parodontalne bolezni.
Se NE strinjam. 2 0
(0,84 %) (0,00 %)
Ne vem. 24 2
(10,04 %) (1,31 %)
Kajenje predstavlja Se strinjam.* 235 151 0,6434 0,7249
tveganje za nastanek (98,33 %) (98,69 %)
raka ustne votline.
Se NE strinjam. 1 0
(0,42 %) (0,00 %)
Ne vem. 3 2
(1,26 %) (1,31 %)
Nizka porodna teža je Se strinjam.* 37 49 16,7849 0,0002
povezana z okužbami (15,48 %) (32,03 %)
v ustni votlini matere.
Se NE strinjam. 47 17
(19,67 %) (11,11 %)
Ne vem. 155 87
(64,85 %) (56,86 %)
Pri pacientih z zmanjšanim Se strinjam. 100 38 29,3730 < 0,001
izločanjem sline je tveganje (41,84 %) (24,84 %)
za nastanek zobnega
kariesa nižje.
Se NE strinjam.* 73 89
(30,54 %) (58,17 %)
Ne vem. 66 26
(27,62 %) (16,99 %)
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 311
312 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
vprašanje Odgovor Medicina (n) Dentalna χ2 p
(delež) medicina (n)
(delež)
Bolniki s sladkorno boleznijo Se strinjam.* 205 140 3,5199 0,1721
so bolj dovzetni za (85,77 %) (91,50 %)
nastanek hujše oblike
parodontalne bolezni.
Se NE strinjam. 6 1
(2,51 %) (0,65 %)
Ne vem. 28 12
(11,72 %) (7,84 %)
Parodontalna bolezen Se strinjam.* 187 131 3,7843 0,1507
lahko povzroči težave (78,24 %) (85,62 %)
pri uravnavanju sladkorne
bolezni.
Se NE strinjam. 5 1
(2,09 %) (0,65 %)
Ne vem. 47 21
(19,67 %) (13,73 %)
Srčno-žilni zapleti niso Se strinjam. 11 14 13,3930 0,0012
povezani s parodontalno (4,60 %) (9,15 %)
boleznijo.
Se NE strinjam.* 166 121
(69,46 %) (79,08 %)
Ne vem. 62 18
(25,94 %) (11,76 %)
Radioterapija na predelu Se strinjam.* 84 72 5,5518 0,0623
glave in vratu poviša (35,15 %) (47,06 %)
tveganje za nastanek
zobnega kariesa.
Se NE strinjam. 34 17
(14,23 %) (11,11 %)
Ne vem. 121 64
(50,63 %) (41,83 %)
Okužbe respiratornega Se strinjam.* 26 40 15,6150 < 0,001
trakta pri hospitaliziranih (10,88 %) (26,14 %)
pacientih so povezane
s parodontalno boleznijo.
Se NE strinjam. 44 25
(18,41 %) (16,34 %)
Ne vem. 169 88
(70,71 %) (57,52 %)
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 312
313Med Razgl. 2024; 63 (4):
Tabela 3. Primerjava znanja pri skupini študentov medicine (Medicina) in dentalne medicine (Dentalna medi-
cina), skupno in po letnikih. Za izračun spremenljivke »znanje« smo pravilni odgovor ovrednotili z 1 točko,
odgovor »Ne vem.« z 0 točkami in napačen odgovor z –0,5 točke. Statistično značilne razlike so pisane ode-
beljeno. IZ – interval zaupanja.
Skupina Srednja vrednost [95-% IZ] p t-statistika
Skupno
Medicina 9,605 [–3,36, –0,23] < 0,001 –5,676
Dentalna medicina 11,559 [–3,36, –0,23] 
1. letnik
Medicina 7,464 [–2,93, 0,61] 0,198 –1,313
Dentalna medicina 9,083 [–2,93, 0,61]
2. letnik
Medicina 7,903 [–2,56, 0,03] 0,0418 –2,076
Dentalna medicina 9,274 [–2,56, 0,03]
3. letnik
Medicina 9,128 [–2,48, –0,19] 0,0196 –2,400
Dentalna medicina 9,854 [–2,48, –0,19]
4. letnik
Medicina 10,429 [–2,65, –0,24] 0,0142 –2,531
Dentalna medicina 12,117 [–2,65, –0,24]
5. letnik
Medicina 10,909 [–4,64, –3,02] < 0,001 –10,152
Dentalna medicina 14,980 [–4,64, –3,02]
6. letnik
Medicina 11,547 [–3,95, –2,44] < 0,001 –9,131
Dentalna medicina 15,184 [–3,95, –2,44]
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 313
RaZPRava
V raziskavi nas je zanimalo, ali obstajajo
razlike med študenti medicine in dentalne
medicine na UL MF glede splošnega zna-
nja o ustnem zdravju in njihovem vedenju,
povezanim z ustnim zdravjem. Ocena vede-
nja je pokazala statistično značilne razlike
pri 8 izmed 13 vprašanj med smerema
(tabela 2), kar nakazuje na drugačno vede-
nje študentov obeh smeri. Študenti smeri
Dentalna medicina pogosteje obiskujejo
zobozdravnika na 6–12 mesecev, pogoste-
je si umivajo zobe vsaj dvakrat na dan in
uporabljajo zobno pasto s fluoridi, pogosteje
vsakodnevno uporabljajo medzobno ščetko
ali nitko, redkeje so opisali prisotnost krva-
venja dlesni po ščetkanju ali nitkanju, pogo-
steje so navedli, da si zobe umivajo tudi
zato, da ne pride do krvavitev iz dlesni. Da
bi preprečili zobni karies ali pravočasno
zdravili težave, povezane z ustnim zdrav-
jem, je ključnega pomena redno obiskova-
nje zobozdravnika vsakih 12 mesecev,
umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno
pasto z ustrezno vsebnostjo fluoridov in
vsakodnevna uporaba medzobne ščetke ali
nitke, ki izboljšata učinkovitost ustne higie-
ne, zmanjšata vnetje dlesni ter s tem pove-
zano krvavenje mehkih tkiv ustne votline
(2, 13, 17, 28–31). Na vse našteto morajo
splošno družbo opozarjati vsi zdravstveni
delavci, zato je ključno, da so s svojimi deja-
nji tudi zgled ostalim.
Odgovori na vprašanja, povezana s samo-
oceno ustnega zdravja (tabela 2), so prav
tako pokazali značilno razliko med študenti
314 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
smer Dentalna medicina
trend smeri Dentalna medicina
smer Medicina
trend smeri Medicina
2
2
10
1
1
9
3
3
11
7
16
15
4
4
12
8
5
5
13
6
6
14
0
Letnik študija na UL MF
P
o
v
p
re
č
n
o
 z
n
a
n
je
 (
d
o
se
ž
en
e 
to
č
k
e)
Slika 1. Primerjava vpliva letnika in smeri študija na znanje in vedenje z linearno regresijo, pri čemer je
letnik zvezna spremenljivka. Vsak napačen odgovor je prinesel odbitek 0,5 točke. UL MF – Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani.
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 314
obeh smeri. Študenti medicine redkeje kot
študenti dentalne medicine ocenjujejo svoje
ustno zdravje kot dobro, pogosteje pa so bili
negotovi pri oceni svojega ustnega zdrav-
ja. Rezultati so verjetno posledica pri-
dobljenega znanja na področju ustne higie-
ne in preventive, ki ga študenti dentalne
medicine usvojijo med študijem na UL MF
pri predmetih, kot so Zobne bolezni 1–3,
Ustne bolezni in parodontologija 1–3 ter
Otroško in preventivno zobozdravstvo 1–3
(10). Znanje lahko še dodatno obogatijo, če
so del obštudijskih projektov, kot je npr. pro-
jekt Zobek (12). Medtem študenti medici-
ne pridobijo znanje na področju ustne
higiene in preventive le v skrajšanem obse-
gu pri predmetu Maksilofacialna kirurgi-
ja s temelji dentalne medicine, kar jih
glede na rezultate raziskave ne pripravi in
motivira toliko, kot če bi imeli vaje na
področju Otroškega zobozdravstva in
Zobnih bolezni. Na vajah bi lahko videli, kaj
pomeni neustrezna ustna higiena in njene
posledice na stanje ustne votline (11).
Znotraj naše raziskave so si študenti smeri
Medicina pogosteje želeli pridobiti več
znanja o bolezenskih stanjih v ustni votli-
ni in o tem, kako le-ta vplivajo na sistem-
sko zdravje bolnikov (tabela 2). Poleg tega
so dosti redkeje menili, da so sposobni
narediti pregled ustne votline. Bolniki, ki
obiščejo zdravnika, imajo pogosto tako
ustne kot sistemske zdravstvene težave, npr.
bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 in bol-
niki z rakom ustne votline. Kljub temu da
je rak ustne votline ob primernem pregle-
du ustne votline lahko prepoznaven že
v zgodnji fazi, se pogosto odkrije prepozno.
Zgodnja diagnoza in prepoznavanje bolni-
kov z visokim tveganjem omogočata učin-
kovitejši odziv na zdravljenje in boljše
preživetje (32). Zdravniki lahko tako igra-
jo ključno vlogo pri skrbi za ustno zdravje
in s tem tudi za sistemsko zdravje bolni-
kov (1, 6).
V naši raziskavi so tako študenti medi-
cine kot dentalne medicine pokazali znanje
na področju etioloških dejavnikov raka na
področju ustne votline. Manj študentov
smeri Medicina pa je vedelo, da kajenje pred-
stavlja tveganje tudi za nastanek parodon-
talne bolezni, da so s parodontalno boleznijo
povezani srčno-žilni zapleti in okužbe dihal
pri hospitaliziranih bolnikih ter da so bol-
niki s sladkorno boleznijo bolj dovzetni za
nastanek hujše oblike parodontalne bolezni.
Med študenti obeh smeri ni bilo značilnih
razlik v znanju glede uravnavanja slad-
korne bolezni, kjer parodontalna bolezen
lahko povzroči težave. Znanje o vzroku
nastanka parodontalne bolezni in zobnega
kariesa je bilo pri študentih smeri Medicina
slabše. Redkeje so vedeli, da starost bolni-
ka, jemanje določenih zdravil in zmanjša-
no izločanje sline povišajo tveganje za
karies. Med študenti obeh smeri pa ni bilo
statistično značilnih razlik v znanju glede
vloge radioterapije na predelu glave in
vratu na povišano tveganje za nastanek zob-
nega kariesa.
Največje razlike v znanju med obema
skupinama študentov so se v naši raziska-
vi pokazale po končanem tretjem letniku oz.
po zaključku predkliničnega dela izobra-
ževanja (tabela 2, slika 1). Študenti dental-
ne medicine v četrtem letniku namreč
preidejo na bolj usmerjen strokovni del
izobraževanja, ki se osredotoča na področ-
je ustne medicine, zato na tem področju
napredujejo hitreje in bolj kot študenti
medicine. Ti imajo v starem programu prvi
strokovni predmet s področja dentalne
medicine v petem letniku – Maksilofacialna
kirurgija s temelji dentalne medicine –, kjer
pridobijo osnovna znanja na področju ust-
nega zdravja in preventive (11).
Študenti dentalne medicine so imeli
sicer več znanja o ustnem zdravju ter pozna-
vanju povezav med ustnim in sistemskim
zdravjem (tabela 2, tabela 3), ugotovili pa
smo tudi, da pri študentih obeh smeri zna-
nje med študijem narašča (tabela 2, slika 1).
Razlika v znanju o ustnem zdravju med štu-
denti medicine in dentalne medicine je
315Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 315
pričakovana zaradi različne usmeritve štu-
dijskih programov. Kljub temu lahko ta
razlika negativno vpliva na vključevanje
ustnega zdravja v primarno zdravstveno
varstvo, če so bodoči zdravniki manj uspo-
sobljeni za prepoznavanje in obravnavo
ustno-zdravstvenih težav, kar lahko vodi do
neustrezne obravnave bolnikov. Ker je
ustno zdravje tesno povezano s splošnim
zdravstvenim stanjem, pomanjkanje ustrez-
nega znanja lahko povzroči spregled ali ne-
ustrezno zdravljenje stanj, ki bi jih sicer
lahko učinkoviteje rešili z boljšim razu-
mevanjem ustnega zdravja .
Odgovori na vprašanja s področja »otro-
škega zobozdravstva« – npr. kdaj je pripo-
ročljiv prvi obisk zobozdravnika, kdaj izraste
prvi mlečni zob in kdaj prvi stalni – so imeli
glede na smer statistično značilno razliko
(tabela 2); študenti smeri Medicina so imeli
s tega področja slabše znanje. Morda so to
res podatki, ki se ne vtisnejo v spomin, a dru-
žinski zdravnik, pediater, pa tudi zdravnik
druge specialnosti se večkrat tekom svoje-
ga življenja sreča z vprašanji glede prvega
obiska zobozdravnika, zato je pomembno,
da so vsi seznanjeni s pravilnim vrstnim
redom in leti izraščanja zob. Prav pedia-
ter je tisti, ki lahko opazi zapoznelo rast
podočnika pri otroku in ustrezno opozori
starše (33).
Manj študentov smeri Medicina je
vedelo, da je nizka porodna teža povezana
z okužbami v ustni votlini matere (tabela 2).
Za porodničarje, ginekologe, pediatre, dru-
žinske zdravnike in zobozdravnike so podat-
ki o povezavi nizke porodne teže z okužbami
v ustni votlini matere, prenosu kariogenih
bakterij z matere na plod in zgodnjem
otroškem kariesu kot dejavniku tveganja za
sistemsko zdravje in razvoj otroka pomemb-
ni (1, 5, 17). Izboljšanje znanja na področju
ustnega zdravja med nosečnicami lahko
koristi njihovi ustni higieni, kar neposred-
no vpliva na ustno zdravje njihovega ploda.
Poznana je npr. povezava med ustno floro
matere, njenim zdravstvenim stanjem in
ustnim zdravjem otroka, verjetno povezana
s prenosom bakterije Streptococcus mutans
z matere na plod (5). Materine življenjske
navade, kot so ustna higienska praksa in
prehranjevalne navade, lahko prav tako
vplivajo na to tveganje. Zaradi možnosti pre-
prečevanja in obvladovanja gingivitisa ter
parodontalne bolezni pri materah je klju-
čno, da zobozdravstveni in drugi zdrav-
stveni strokovnjaki prepoznajo in podučijo
ženske, ki nimajo zadostnega znanja
o pomenu ustnega zdravja (5, 28).
Podobne vsebine pokrivajo tudi že objav-
ljene raziskave. V raziskavi, ki je vključevala
študente zdravstvene smeri Univerze
v Kuvajtu, so Al-Hussaini in sodelavci ugo-
tovili, da si velika večina (94,7 %) vsaj
enkrat dnevno umiva zobe, a jih le 11,5 %
dnevno uporabljalo nitko, le 22 % študen-
tov pa je obiskalo zobozdravnika v zadnjih
6–12 mesecih (29). V raziskavi na Univerzi
v Nišu so Bojovič in sodelavci, podobno kot
v naši raziskavi, ugotovili statistično zna-
čilne razlike med študenti medicine, den-
talne medicine in farmacije pri uporabi
medzobne ščetke in nitke ter pri pogosto-
sti ščetkanja zob med študenti 3. in 4. let-
nika študija (17). V raziskavi Nacionalnega
inštituta za javno zdravje (NIJZ) je 68 %
prebivalcev Slovenije v letu 2022 in 64 %
v letu 2018 poročalo, da si umivajo zobe vsaj
dvakrat dnevno (34). Glede na raziskavo NIJZ
iz leta 2019 si 10 % prebivalcev Slovenije
zobe umiva več kot dvakrat dnevno, 60 %
dvakrat dnevno in četrtina prebivalcev enkrat
dnevno. Prav tako ugotavljajo, da med
odraslimi vsak dan uporablja zobno nitko
17% oseb, občasno 47% oseb in nikoli 36%
oseb. Ugotovili so tudi, da kar 17% odraslih,
starih 18–74 let, ni obiskalo zobozdravnika več
kot 2 leti in da je v zadnjem letu zobozdrav-
nika obiskalo 61% odraslih (35). Rezultati naše
raziskave kažejo, da študenti UL MF glede na
splošno populacijo v povprečju bolje skrbijo
za svoje ustno zdravje (tabela 2).
V raziskavi Mohebbija in sodelavcev je
manj kot 40% družinskih zdravnikov pozna-
316 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 316
lo pomen fluoridov za vzdrževanje zdrav-
ja trdih zobnih tkiv (27). V raziskavi NIJZ
iz leta 2019 ugotavljajo, da zobno pasto, ki
vsebuje fluoride, uporablja 80 % oseb, brez
fluoridov pa 20 % oseb v Sloveniji (35). Štu-
denti UL MF uporabljajo zobno pasto s fluo-
ridi nekoliko pogosteje (tabela 2).
V raziskavi, ki so jo izvedli Gaffar in
sodelavci, je manj kot 10 % pediatrov, dru-
žinskih zdravnikov, specialistov otorino-
laringologije in medicinskih sester pravilno
odgovorilo na vprašanja, kaj je karies in kaj
parodontitis (36). V isti raziskavi se kar 72%
ni strinjalo z izjavo, da je ustno zdravje bol-
nikov odgovornost vseh zdravstvenih delav-
cev in kar 86% jih je menilo, da ustno zdrav-
je ni povezano s sistemskim zdravstvenim
stanjem bolnika. Znanje naših študentov je
na tem področju dosti boljše (tabela 2).
V raziskavi, ki so jo izvedli Al-Hussaini
in sodelavci, je večina študentov (84,7 %)
ocenila svoje ustno zdravje kot dobro, kljub
temu da jim je primanjkovalo znanja
s področja ustnega zdravja in preventive
(29). V raziskavi NIJZ ugotavljajo, da med
odraslimi, starimi 18–74 let, svoje ustno
zdravje pozitivno ocenjuje 60 % oseb, med
njimi 12% oseb svoje ustno zdravje ocenjuje
kot »zelo dobro« (35). V naši raziskavi so štu-
denti UL MF svoje ustno zdravje ocenili kot
dobro ali zadovoljivo v višjem deležu (tabe-
la 2). V raziskavi NIJZ kot »slabo« ali »zelo
slabo« svoje ustno zdravje ocenjuje 8 %
oseb, kar pomeni, da določene težave v ust-
nem predelu doživlja več kot 117.000 odra-
slih v Sloveniji. Pri tretjini odraslih je
kakovost življenja v povezavi z ustnim
zdravjem pogosto ali občasno zmanjšana
zaradi ene ali več omejitev zaradi težav
z zobmi, prav tako med odraslimi kakovost
življenja v povezavi z ustnim zdravjem
upada s starostjo in je višja pri osebah z naj-
manj višješolsko izobrazbo (35).
V raziskavi med družinskimi so zdrav-
niki Gambhir in sodelavci poročali, da 84 %
anketirancev navaja, da so njihovi bolniki
prihajali tako z ustnimi kot tudi s sistem-
skimi manifestacijami bolezni (7). A vendar
43 % anketirancev ni bilo naklonjenih bio-
psiji kronične ustne lezije, le 38 % anketi-
rancem je bila znana povezava med anti-
depresivi in večjim tveganjem za karies, in
le 44 % bolnikov je upoštevalo nasvete
svojega osebnega zobozdravnika (7). Štu-
denti UL MF so izkazali večjo podkovanost
na področju povezanosti sistemskega in ust-
nega zdravja (tabela 2), saj so programi obeh
smeri prepleteni skozi vseh šest let študi-
ja – to jim zagotavlja konkurenčno prednost
v primerjavi s številnimi drugimi univer-
zami po svetu (10, 11).
V ločeni raziskavi so Mohebbi in sode-
lavci ugotovili, da manj kot 75 % anketira-
nih družinskih zdravnikov ve, da parodon-
talna bolezen poslabša stanje bolnika
s sladkorno boleznijo tipa 2 (27). Pri štu-
dentih UL MF je ta delež višji (tabela 2).
Raziskava Gambhir in sodelavcev med
družinskimi zdravniki je pokazala, da jih kar
54 % pozna povezavo med nizko porodno
težo otroka in parodontalno boleznijo mate-
re (7). Znanje študentov na UL MF je na
področju povezav med nizko porodno težo
in okužbami v ustni votlini matere slabše
(tabela 2). Raziskava Alshunaiber in sode-
lavcev med pediatri in družinskimi zdrav-
niki je ugotovila, da jih manj kot 55 %
pozna prenos kariogenih bakterij iz mate-
re na plod in da le 41 % družinskih zdrav-
nikov meni, da steklenični karies, ki nastane
kot posledica pitja sladkih pijač iz stekle-
ničke pri otrocih, lahko pusti resne posle-
dice na kasnejši razvoj zobovja in sistemsko
zdravje otroka (26).
Ena glavnih prednosti naše raziskave
je, da je prva, ki primerja znanje o ustnem
zdravju med študenti medicine in dental-
ne medicine skozi celoten študij na UL MF.
Raziskava vključuje velik vzorec študentov
vseh letnikov obeh smeri, kar povečuje
zanesljivost in reprezentativnost rezultatov.
Študenti vseh letnikov so sodelovali v razi-
skavi, kar omogoča celosten vpogled v raz-
voj njihovega znanja in vedenja skozi leta
317Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 317
študija. Rezultati naše raziskave so lahko
priložnost za spremembo stanja. Na UL MF
poteka prenova obeh študijskih progra-
mov. Študenti obeh prenovljenih programov
že od prvih let študija aktivno sodelujejo,
tako pri obveznih kot pri izbirnih vsebinah.
Pri klinični praksi v drugem letniku se tako
študenti dentalne medicine kot tudi študenti
medicine podučijo o povezavah med sploš-
nim in ustnim zdravjem in skrbi za ustno
zdravje, v domovih starejših občanov pa štu-
denti obeh programov skupaj in celostno
obravnavajo tamkajšnje varovance. Zato
s prenovo študija pričakujemo izboljšanje
stanja. Kljub številnim prednostim razi-
skave pa obstajajo tudi nekatere slabosti.
Samoocene študentov lahko vsebujejo pri-
stranskosti, saj študenti morda ne želijo pri-
znati pomanjkljivega znanja ali slabih
navad. Poleg tega je bilo anketiranje izve-
deno na spletni platformi, kar lahko vpli-
va na odzivnost in natančnost odgovorov.
Raziskava se osredotoča le na študente UL
MF, kar omejuje posplošljivost rezultatov na
druge fakultete ali druge države. Zato bi bilo
koristno v prihodnje vključiti več univerz za
bolj reprezentativne rezultate in preučiti,
kako izboljšati vključevanje ustnega zdrav-
ja v učni načrt študija splošne medicine.
Od študentov medicine in dentalne
medicine se pričakuje, da znajo skrbeti za
svoje ustno in sistemsko zdravje, saj bodo
v svoji nadaljnji karieri predstavljali vzor
in skrbeli za ozaveščanje o ustnem zdrav-
ju. Rezultati naše raziskave so pokazali
vrzeli v znanju in vedenju študentov obeh
smeri. Izsledki bodo omogočili oblikovanje
ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje
ozaveščenosti o pomenu ustnega zdravja in
promocijo ohranjanja ustnega zdravja, tudi
zaradi povezave s sistemskim zdravjem
bolnikov. Raziskava je pokazala potrebo
po boljšem meddisciplinarnem sodelovanju
že med študijem, ki se nadaljuje kasneje
v poklicnem okolju. Sodelovanje med
zdravniki in zobozdravniki ne omogoča le
izmenjave znanja in veščin, temveč tudi
vzpostavljanje medpoklicnih odnosov, kar
olajša kakovostno zdravstveno oskrbo in
spodbuja skupna prizadevanja za izboljša-
nje bolnikovega zdravja skozi celotno življe-
nje (9, 36). V šolskem letu 2021/22 je UL MF
pričela s prenovljenim študijskim progra-
mom na obeh smereh, ki bo naslovil tudi
zgornje izzive.
Naša raziskava potrjuje hipotezo o razli-
kah v znanju o ustnem zdravju in vedenju
med študenti medicine in dentalne medi-
cine. Prav tako smo ugotovili, da se med štu-
dijem izboljšuje razumevanje o ustnem
zdravju pri študentih obeh smeri. Rezultati
kažejo, da je treba področje ustnega zdrav-
ja obširneje vključiti v učne načrte ter kre-
piti povezanost med študenti obeh smeri.
To bo zagotovo prispevalo k izboljšanju
celostnega zdravja posameznika in družbe
kot celote. 
Naša raziskava je postavila nov mejnik,
saj edina do sedaj omogoča poglobljeno
primerjavo znanja o ustnem zdravju in vede-
nja med študenti smeri Medicina in Dentalna
medicina na UL MF skozi celotno obdobje
njihovega študija. Predstavlja temelj za
nadaljnje raziskave o vplivu izobraževalnih
programov na UL MF na prihodnje gene-
racije študentov in diplomantov UL MF,
odpira pa tudi nove možnosti za razisko-
vanje povezav med izobraževanjem in kas-
nejšo prakso v zdravstvenem poklicu v slo-
venskem in mednarodnem prostoru.
318 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 318
LITERaTURa
1. Kane SF. The effects of oral health on systemic health. Gen Dent. 2017; 65 (6): 30–4.
2. Jensen O, Sköld UM, Birkhed D, et al. Self-reported changes in using fluoride toothpaste among older adults
in Sweden: An intervention study. Acta Odontol Scand. 2015; 73 (1): 48–56. doi: 10.3109/00016357.2014.949847
3. Kumar S, Motwani K, Dak N, et al. Dental health behaviour in relation to caries status among medical and
dental undergraduate students of Udaipur district, India. Int J Dent Hyg. 2010; 8 (2): 86–94. doi: 10.1111/j.1601-
5037.2008.00346.x
4. Bojovič MD, Kesić LG, Mitič AN, et al. Oral health-related risk factors among students in southeast Serbia.
Med Sci Monit. 2021; 27: e929375. doi: 10.12659/MSM.929375
5. Boggess KA, Urlaub DM, Moss M, et al. Knowledge and beliefs regarding oral health among pregnant women.
J Am Dent Assoc. 2011; 142 (11): 1275–82. doi: 10.14219/jada.archive.2011.0113
6. Haripriya M, Kumar MPS. Knowledge, attitude and practices regarding research methodology among post-
graduate dental students. Int J Pharm Sci Rev. 2017; 44 (2): 180–5.
7. Gambhir RS, Batth JS, Arora G, et al. Family physicians' knowledge and awareness regarding oral health: A
survey. J Educ Health Promot. 2019; 8: 45. doi: 10.4103/jehp.jehp_252_18
8. Bress LE, Horowitz AM, Capobianco DM, et al. Assessing dental hygiene students' and community caregivers'
knowledge of strategies for caries prevention. J Dent Educ. 2013; 83 (1): 351–8. doi: 10.21815/JDE.019.022
9. Fisher-Owens SA. The interprofessional role in dental caries management: Ways medical providers can sup-
port oral health (Perspectives from a physician). Dent Clin North Am. 2019; 63 (4): 669–77. doi: 10.1016/
j.cden.2019.05.004
10. UL MF: Predmetnik: Prenovljen EMŠ program Dentalna medicina [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Medicinska fakulteta; c2024 [citirano 2023 Avg 03]. Dosegljivo na: https://www.mf.uni-lj.si/o-studiju/
ems-program-dentalna-medicina/predmetnik
11. UL MF: Predmetnik: Prenovljen EMŠ program Medicina [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska
fakulteta; c2024 [citirano 2023 Avg 03]. Dosegljivo na: https://www.mf.uni-lj.si/o-studiju/ems-program-med-
icina/predmetnik
12. UL MF: Študijski programi [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta; c2024 [citirano 2023
Avg 07]. Dosegljivo na: https://www.mf.uni-lj.si/o-studiju
13. Flaherman VJ, Epstein J, Amendola L, et al. Preventive dental care at 6-month intervals is associated with
reduced caries risk. Clin Pediatr (Phila). 2018; 57 (2): 222–6. doi: 10.1177/0009922817691823
14. Badovinac A, Božić D, Vučinac I, et al. Oral health attitudes and behavior of dental students at university of
Zagreb, Croatia. J Dent Educ. 2013; 77 (9): 1171–8. 
15. Kawamura M, Ikeda-Nakaoka Y, Sasahara H. An assessment of oral self-care level among Japanese dental
hygiene students and general nursing students using the Hiroshima University-Dental Behavioural Inventory
(HU-DBI): Surveys in 1990/1999. Eur J Dent Educ. 2000; 4 (2): 82–8. doi: 10.1034/j.1600-0579.2000.040206.x
16. Komabayashi T, Kwan SY, Hu DY, et al. A comparative study of oral health attitudes and behaviour using the
Hiroshima University-Dental Behavioural Inventory (HU-DBI) between dental students in Britain and China.
J Oral Sci. 2005; 47 (1): 1–7. doi: 10.2334/josnusd.47.1
17. Ahmad MS, Abuzar MA, Razak IA, et al. Educating medical students in oral health care: Current curriculum
and future needs of institutions in Malaysia and Australia. Eur J Dent Educ. 2017; 21 (4): 29–38. doi: 10.1111/
eje.12211
18. Pacauskiene IM, Smailiene D, Siudikienė J, et al. Self-reported oral health behavior and attitudes of dental
and technology students in Lithuania. Stomatologija. 2014; 16 (2): 65–71. 
19. Peker K, Uysal O, Bermek G. Dental training and changes in oral health attitudes and behaviors in Istanbul
dental students. J Dent Educ. 2010; 74 (9): 1017–23. 
20. Polychronopoulou A, Kawamura M. Oral self-care behaviours: Comparing Greek and Japanese dental students.
Eur J Dent Educ. 2005; 9 (4): 164–70. doi: 10.1111/j.1600-0579.2005.00387.x
21. Rahman B, Kawas SA. The relationship between dental health behavior, oral hygiene and gingival status of
dental students in the United Arab Emirates. Eur J Dent. 2013; 7 (1): 22–7. 
22. Riad A, Al-Khanati NM, Issa J, et al. Oral health-related knowledge, attitudes and behaviours of Arab den-
tal students: Multi-national cross-sectional study and literature analysis 2000–2020. Int J Environ Res Public
Health. 2022; 19 (3): 1658. doi: 10.3390/ijerph19031658
319Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 319
23. Riad A, Chuchmová V, Staněk J, et al. Czech and Slovak dental students' oral health-related knowledge,
attitudes, and behaviours (KAB): Multi-country cross-sectional study. Int J Environ Res Public Health. 2022;
19 (5): 2717. doi: 10.3390/ijerph19052717
24. Rong WS, Wang WJ, Yip HK. Attitudes of dental and medical students in their first and final years of under-
graduate study to oral health behaviour. Eur J Dent Educ. 2006; 10 (3): 178–84. doi: 10.1111/j.1600-0579.2006.00415.x
25. Sato M, Camino J, Oyakawa HR, et al. Effect of dental education on Peruvian dental students' oral health-
-related attitudes and behavior. J Dent Educ. 2013; 77 (9): 1179–84. 
26. Alshunaiber R, Alzaid H, Meaigel S, et al. Early childhood caries and infant's oral health; Pediatricians' and
family physicians' practice, knowledge and attitude in Riyadh city, Saudi Arabia. Saudi Dent J. 2019; 31 (Suppl):
S96–105. doi: 10.1016/j.sdentj.2019.01.006
27. Mohebbi SZ, Rabiei S, Yazdani R, et al. Evaluation of an educational intervention in oral health for primary
care physicians: A cluster randomized controlled study. BMC Oral Health. 2018; 18 (1): 218. doi: 10.1186/s12903-
018-0676-2
28. Lang NP, Lindhe J. Clinical periodontology and implant dentistry, 2 Volume Set, 6th edition. John Wiley & Sons;
2015.
29. Al-Hussaini R, Al-Kandari M, Hamadi T, et al. Dental health knowledge, attitudes and behaviour among stu-
dents at Kuwait University Health Sciences Centre. Med Princ Pract. 2003; 12 (4): 260–5. doi: 10.1159/000072295
30. Worthington HV, MacDonald L, Poklepovic TP, et al. Home use of interdental cleaning devices, in addition
to toothbrushing, for preventing and controlling periodontal diseases and dental caries. Cochrane Database
Syst Rev. 2019; 4 (4): 21–2. doi: 10.1002/14651858.CD012018.pub2
31. Gaffar B, Farooqi FA, Nazir MA, et al. Oral health-related interdisciplinary practices among healthcare pro-
fessionals in Saudi Arabia: Does integrated care exist?. BMC Oral Health. 2022; 22 (1): 7. doi: 10.1186/s12903-
022-02113-5
32. Ristaniemi J, Rajala W, Karjalainen T, et al. Eruption pattern of the maxillary canines: Features of natural
eruption seen in PTG at the late mixed stage-Part I. Eur Arch Paediatr Dent. 2022; 23 (2): 223–32. doi: 10.1007/
s40368-021-00650-1
33. Ahluwalia KP, Yellowitz JA, Goodman HS, et al. An assessment of oral cancer prevention curricula in U.S.
medical schools. J Cancer Educ. 1998; 13 (2): 90–5. doi: 10.1080/08858199809528523
34. NIJZ: Umivanje zob [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije; c2022–2024
[citirano 2024 Jun 15]. Dosegljivo na: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.8/statistika/
35. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, et al. Ustno zdravje odraslih, 2019: Nacionalna raziskava o ustnem zdravju odraslih
v Sloveniji leta 2019. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalni
inštitut za javno zdravje; 2020.
36. Jnaneswar A, Goutham BS, Pathi J, et al. A Cross-sectional survey assessing knowledge, attitude, and practice
regarding oral cancer among private medical and dental practitioners in Bhubaneswar city. Indian J Med
Paediatr Oncol. 2017; 38 (2): 133–9. doi: 10.4103/ijmpo.ijmpo_107_16
Prispelo 16. 3. 2024
320 Ema Novinec, Janja Jan Znanje o ustnem zdravju in vedenje pri študentih medicine in dentalne …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 320