Ät«v. 3. m ubij al ia, meseca marca 1888. Tečaj VI.
čebelar i» sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko,
s«' sedežem na Jt'si'incali, (Gorenjsko).
hhaja vsaki mesec enkrat i h se pošilja udom brezplačno; neudom sa 1 gld. 30 hr. na lelo.
Itiserali in priloge račnnijii se pn najnižji ceni. — Lrlnina ga ude znaša urimo 1 gld.
Xa ročaje se /tri /tmlsrt/nišfra na .Teše niča It.
ohsctr: ()]<:ix<iv;inj:i H <||-I;ivm»ti l.u.VI \ i■(-•.-i<-i naravi. - KaJ«-n- vr-ti- s:i.ii;i naj se sadi;V — .l:i'...lk:i n-ililna sum. — Vprašanja in ...|*r>.v<>ri. ■ Naši ilupisi. — «>/.nanilu.
Opazovanja o delavnosti bučel v prostej naravi,
Nekak poseben čut napolnuje nas. če se sprehajamo po cvetočem polji, kadar pridne bučelice veselo vršeč in siuneč skrbno letajo od cvetke do cvetke nabiraje si sladkega medu in cvetličnega prahu. Občudovati moramo ročnost in način, kako se dobljenega sladkega soka polaste. Poskusiti hočemo v kratkih potezah o najzanimivejšem in najvažnejšem iz življenja in delovanja bnčel \ prostej naravi nekoliko spregovoriti.
Bučela zavzema v naravnem gospodarstvu prav važno mesto, kajti ona razvitek mnogih rastlin bistveno podpira. Cvetlični prah, ki se njenega z dlako porastenega trupla poprijema, kedar iz cvetličnih čašie sladkobo srka, prenaša prav nevede od cvetke do cvetke, s čimur bučela oploditev rastlin prouzroči. brez katere bi se mnogo rastlin ne tnoglo dalje razširjevati in sploh ploditi. Kolike koristi so obiskovanja cvetlic od strani žuželk, naj sledeči izgled pokaže:
Ogrnimo lepo cvetoč grmič grozdjiča (ribezlja) s tančico tako, da medu is-kajoče žuželke ne morejo do cvetu, opazili bomo, da bode isti grmič sicer dalje časa iu lepše cvetel mimo svojih ne ograjenih sosednih grmov, a vendar ne bo nikjer sadu nastavil. To opazimo lahko tudi pri mnogih cvetkah, ki jih gojimo v sobi v posodah. Ako so vedno v sobi, ne nastavijo in ne narode nič semena, a če so na prostem, donašajo lopo seme.
Kakor jo bilo ravnokar rečeno, ima v c vetji nahajajoča sladkoba namen, da žuželke k za marsikatero cvetko brezobhodno potrebnim obiskom napeljuje. Dokazalo so je, da cvetice šo le takrat sladčico napravljajo. ko je njih cvetni prah. popolnoma zrel. ali pa ko so cvetko po oprašenji lastnega prahu zmožne še druzega sprejeti. Zaradi toga bilo bi delo brozvspešno, ko bi bučele le na pol odprte ali pa že od-cvetele cvetico obiskovale. Se že tudi zgodi, da sede bučela na tako rastlino, a vidimo jo tudi lirzo odleteli. Opomniti so pa mora. da tudi vreme iu podnebje k napnivljanji sladčico pripomoreta. Solnčni svit. go rak jug ali zaliodiiik pri tem
veliko pomagajo. Nekatero cvetlice imajo njih cvetje podnevi lo nekaj ur odprto, druge g.t odprejo že pozno v jutru ali še celo po noči iti druge pa že prav za rano. Na podlagi tega je slavni naravoslovec Linne /a mesto 1'psala sestavil cvetlično uro. Sploh pa je čas cvetenja, v katerem cvetlice sladak med izpuhtevajo. prav kratek. Ko cvetlica začne vela postajati, posrka izpuhteni med sama.
Ce pomislimo, da je čas delovanja bučel uc lo samo za vsako vrsto cvetlic temveč tudi za vsako živalico določen iu zelo kratek, in da so \ tem času i cvetju le malo sladu nabere, iu da je nasprotno veliko žuželk, ki na malo zbirko medu preže, prevideli bomo, da med v cvetlicah kmalu preide, in da je živalicam težavno dovolj 110 množino medu nabrati. Ne le samo \ tem obziru imajo čebele težavo premagovati, temveč imajo še druge zapreke. .Mnoge cvetice imajo med globoko v cvetu skrit iu žuželka mora se truditi, prodno do njega dospe. Lahko je sicer t<> izvršiti onim živalicam. ki imajo dolge sesalne rilčke, bučele pa nimajo tacih, zato jim je ua marsikaterih cvetlicah, postavim na navadni rudeči detelji velik križ prodno se morejo se svojim sesalom pririti do dna čašic, kjorjo sladak med skrit, t'nirlji imajo dolge sesalne priprave, zato to delo prav z lahkoto opravijo. Ce pogledamo na njivo z lepo cvetočo deteljo videli bodemo tam kaj mnogo čuirljev. metuljev iu drugih žuželk, a čebel le malo. Razvidno nam bo sedaj, od kod to izvira. Ce je bučela dovolj močna, se že pririje do medu, ako pa nima dovolj moči, mora brez uspeha odleteli iu med ostane še dalje v čašici shranjen, dokler ga kaka druga žival ne posrka ali pa sama cvetlica ne pottžije.
Za razvitek rastlin so pa sploh leteče žuželke vedno večje važnosti mimo lazečih, kakor so mravlje in druge. Sicer se tudi iyih telesa prime cvetlični prah, a med potjo, ko lezejo od ene rastline do druge, otnodc jim trava iu druge reči tistega in mravlja pride v drugo cvetlico že prazna. Zategadelj je modri stvarnik previdno iu modro ukrenil, da nekatere cvetlice zaradi svojega čudnega razvijanja cvetnih peres, kakor tudi vsled njih lasee okrog koliba iu cvetnega peclja takim žuželkam pristop v cvet zabranijo.
Opomniti moramo še jedno posebne zapreke, katera bučelam pri nabiranji medu nasprotuje. Cvetlice izpuhtevajo namreč le malo medu, ki je pa včasih prav boru glede sladkorja, tako da ga človeški okus komaj spozna. Pomislimo, da ima bučela medeni mehurček prav majhen, da mora namreč blizo 7<i()<> krat napolnjen mehur prinesti, predno nanosi 1 funt medu. Koliko cvetlic mora obrati, prodno en mehurček nabere in sama sebe preživi. Zjutraj je po cvetlicah največ medu, kar spoznamo po močnem letenji bučel. Ko namreč začne vročina bolj pritiskati, bučele ne lete več tako močno. Da pa tudi pozneje več tako ne leti'*, je vzrok tudi to, da se med zaradi soparice vstrdi in zmanjša ua množini. Bučele so zjutraj tudi zato bolj pridne, ker črez dan druge živalice nad med pridejo in ga posrkajo, ter tako bučelam v škodo vhajajo, bučele pa potem nimajo kje brati. Po toplih krajih bučele o po-ltidne le malo lete, v vročili pa prav nič, to zaradi tega, ker se med ves posuši in vstrdi.
Posebnega občudovanja je, da je bučela tako izvrstna spoznavalka cvetlic, kajti ona toliko časa, dokler le more med iz ene ali iste vrste cvetlic nabira, brez da bi se ki daj nad različno barvo iste vrste cvetlic ali pa nad skoro popolno po rasti in barvi enako cvetko pa druge ne sorodne vrste zmotila. Večkrat imamo priložnost videti, kako bučela od rudečoga cveta na belega ali sploh drugače bar-
vatiega odleti, toda poglejmo lo cvetko Imlj natanko iu videli bomo, dsi spada ta. akoravuo jo drugače barvana, v isto vrsto. Bučeliea, ki je odletela iz ene ua drugo rožico, iu se spndtaknila ali zmotila nad kakim med dotičnima stoječim cvetom, ki ui spadal v tako vrsto, na kakoršuej ona ravno sedaj med nabira. I'ri takem delu moramo zopet občudovati previdnost in modrost božjo. K«» bi bučela obiskovala ob jednem različne cvetice, bi cvetni prah. katerega od jedne cvetlice na svoj život nabaše, ua drugej, (orla različne vrste, glede oploditve prav nič vspelta ne učiuil.
Kar je |ia še večjega občudovanja vredno joto, da bučela enakovrstue cvetlice tudi ua uro oddaljenem prostoru dobi, brez da bi kake ovinke delala. Čeravno jo pri tem viil iu voli pomagata, vendar moramo tu še druzcga vzroka iskati, da si to razložimo, kajti vid njen ui tako izvrsten iu tudi \<di je ne more k dotičnim cvetlicam voditi, ker je sladčica \ nekaterih cvetličnih čašicah tako skrit, da se bučela, če je tam kaj medu. še le potem prepriča, ko čašice preišče. Njej je natanko znano, ob katerih dnevih gotove cvetlične vrste med izpuhtevajo. Večkrat vidimo, da ua lepo cvetoči ajdi kateri dan ui nobene bučele videti, a drugi jih kar mrgoli na njej.
Kako bučela svoje skušnje vporabi, s čimur si veliko časa prihrani, o tem nas podučujc sledeče: Ce ta skrbna živalica sede na cvetko z več čašicami kakor je postavim detelja, preišče hitro bližnjo čašieo, in če je ta prazna, precej odleti, brez da bi se še dalje na njej mudila iu še druge čašice preiskovala. Prepričana je, da j»- tu že druga brala. Prepričevalen dokaz za zgornjo trditev dobimo v čudni navadi divje bučele, da v vsak cvet luknjico vbode, tako da vidimo obširno njivo z cvetočo ajdo, ua kateri sleherni cvet je prehoden. Po daljnem opazovanji prišlo je do tega, da je cvet le na onih cvetkah prevotljcn, ki imajo po več čašic v enem cvetu. Luknjica je pa ravno tam narejena, kjer se sladčica nabira. Iz tega je razvidno, ■la bučele, ki cvetje vbadajo, ne morejo prenašati cvetnega prahu, a koristi, kijih od tega imajo, so znatne. Čeravno te pridne iivalicc več kot dvajset čašic v jednej minuti lahko preiščejo, jim vendar pristop in odstop pri velikih cvetovih, kakor tudi odpiranje kelha vsejedno veliko časa pobere, hrezdvomuo več, kakor popred omenjeno ravnanje. S tem llukiijičanjcm) se odstrani brezvspešno preiskovanje praznili čašic. Navadna bučela ne more cvetja prebadati. a tako prebadanje rada vporabi, če ga dobi.
Čebela si še na drug način čas prihranjuje, in sicer tako-le: Ce prileti do rože, ki ima cvetove kot na ost vi nabrane, kakor naprstec ali pljučnik. preišče nar-popred narspodnji cvet, če je ta prazen, precej odleti, kajti če vtem, ki je narbojj razrasten, nič ni, potem bo v zgornjih tudi prazno delo. To ravnanje je pa dotičnim cvetlicam zelo ugodno, kajti zgornji cvetovi, ki še sami cvetni prah delajo, niso še sposobni, da bi drug (oplodilni) prah sprejemali, med tem ko so spodnji, ki že dalje časa cvetejo. za tako sprejetje že popolno ugodni iu pripravljeni. Ko bučela v spodnji cvet prileti, poda temu prahu, ki seje na bližnjemu cvetu njene dlake prijel, iu tako nastane navskrižua oploditev.
Tako sem skušal dokazati, kaj zanimivega, koristnega in posebnega se dobi \ čcbelnem življenji. Treba bode čebelarstvo še vse liolj razširiti, da bodemo dosegli več sadja iu cvetličnega semena pa tudi več medu.*)	Ji.
—— x ——
*) /a potice o veliki noči bi ga bilo dobro preeej. da bi jih gospodinje bolj debelo namazale.
Und.
3*
Katero vrste sadja naj se sade?
„To je čudno vprašanju." rekel bodo marsikdo, ter bo še pristavil: „Sadil boni isto vrste, katere so meni všeč ali pa take, Ki tam obrode, kamor so vsade."
Na tako besedovanje bi so lahko zavrnilo, da so isli vrsto, ki so katoromu všeč, večkrat prav pripravne glede zemlje, loge iu podnebja: tudi glede drevesno podobe bi bile dobre, čeravno so v današnjih časih ua to lo malo še ozira, Se manj pa se ljudstvo peča s tem, da bi spoznalo lastnosti posameznih sadnih vrst kakošno zemljo in lego te zahtevajo. Ne ve se še dobro iu gotovo, katero vrste ob zidu nasajene, lepo sadje donaša iu če tako. ki v dolinah bogato obrodi'», tudi na prostih višavah isto tako trud dobro poplača.
Marsikateri prijatelj sadja vzame v roko kak zapisnik ali eeniluik in si iz njega poišče doloma to. kar se um priporoča, deloma pa to. česar še pozna uo iu česar imena še nikdar slišal ui, to pa le z namenom, da bi se pivd drugimi ljudmi postavljal iu bahato našteval imenitne vrsto sadja, katero ima \ svojem vrtu.
So še drugi, ki obiskujejo razstave, no. če več ne, vsaj na eni so že. bili. Tam jih zbode lepa debela hruška v oči ali pa jih mika debelo, lepi», dozorelo iu rudeče jabolko. Hitro se mu želja v srcu obudi in sklene: „Tako sadje moram jaz dobiti!" Potegne zapisnik iz žepa. zapiše si dotična imena, da jih no pozabi, ali pa tudi zato, ker si jih zaradi njih čudne kakovosti uo moro zapomniti. l\o si ua spomlad naročujc sadna žc požlahtujena drevesca, ali pa če si naroči samih eopičev. tako pri dotičnem naročilu ne smejo izostati ua razslavi zahilježoue vrsto. To se je že velikokrat zgodilo.
V obeh slučajih je pa sad naročenih vrst le od srečno izvolitve prostora, kamor se vsadi. odvisen, kajti. le reilkokodaj vpraša naročnik popred. če je ii isto pleme dobro za njegov kraj, mu bo Ii v njegovem vrtu ugajala zemlja, loga in podnebje. Tako si marsikdo naroči prav žlahtne vrste, a od njih dobiva lo zanikorni sad, ali pa še celo izostane. To pa ui čudno! Tisto drevo ji- vajeno drugačno zemljo, drugačne lego in milejšega podnebja, da morebiti še celo zavetja, človek, naročnik pa o tem nič ni vedel, zato jo v sadil drevo na tak kraj, kjer bi se z njim ljudem bolj bahati mogel: toda pri njem se uresniči pregovor, ki se glasi: ..Mahanja jo kmalu konec." Skuša sicer drevesu streči, pa vse nič ne pomaga; nekoliko časa drevesce raste, počasi pa začne pri vsej obilnej postrežbi hirati iu v malo letih se namesto da bi sad donašalo, na veliko žalost posestuikovo, — posuši. Kakošen dobiček je imel od tega? Nikakoršnoga! ob denar, katerega je zanj dal. je bil iu obilo truda, pa brez plačila je prestal. Tako na primer obrodi beli zimski kalvil, če je v zavetnem iu ugodnem vrtu vsajen, lepo sadje, postavimo ga pa na ceste iu polja, kjer veter močno razsaja, ne bo obrodil nikoli nič. To velja za vse boljše in bolj občutljive sadno vrsto. Tako sadno drevje naj se sadi na zavetim ležeče prostore, ob sten	, pa v posebno dobro zemljo. Poleg lega pa se
mora dobro oskrbovati, zemljo pridno rahljati in gnojiti. Tudi prehudo sušo drevo no sme trpeti. Paziti se mora, da se obrezovanje pri takih drevesih ni» zamudi ali še celo opusti.
Pri odgojevanji sadnega drevja se mora zapomniti, da žlahtno plenu» ni samo ob sebi dobro iu žlahtno, temveč da so v nepravem položaji prav rado pokvari in izpridi. Žlahtno pleme se pa da ohraniti iu njegovo lastnosti morebiti ši
03893333

zboljšat i, (V so zemlja zboljša. če se zavetje naredi iu s tem podnebje mileje stori. IMeme se tudi zboljša, če se drevesna oblika primerno ustvari, če se drevo dobro oskrbuje, gnoji iu pravilno obrezuje. Ni pa lahko drevesu vse to priredili. Zemlja, loga iu podnebje se ne ila pronarediti. Prst se že da zboljšati. iu s tem so že nekoliko boljši sad doseže tudi v bolj hladnih iu nepriležnih okolščinah. Neprijetno podnebje se sicer z zavetjem zboljša, da se na ta način tudi lepše sadje dobi: toda zavetje napraviti, pa vselej tudi ni mogoče. Ako se je posrečilo drevo obvarovali mrzlega vetra, obrodi še povoljen sad iu poplača vrtnarju trud. V milem podnebji je lahko prst slabejša iu loga manj pripravna, in če se drevo dobro oskrbuje, gnoji in pravilno .obrezuje, obrodilo bo poleg teh neprilik dober sad. Ta poslednja opravila vplivajo v naj obilnejši meri na drevesce.
Iz tega spisa je razvidno, da naj se lo takrat kupijo ali sploh oskrbe ista plemena, ki so komu najbolj všeč, če lega, podnebje iu zemlja drevescu ugajajo iu če dotičuik ve, kako se isto drevesce oskrbuje, in v kolikej meri gnoji. Kdor pa se tega ue drži, imel bo z njegovim imenitnim drevescem veliko dela pa malo ali nič sadu. Iioljše jo drevesce, ki ne donaša prav žlahtnega sadu. a tega dovolj. kakor pa ono, ki obrodi žlahten in imeniten sad. pa le nekatere sadeže. Pri nakupu drevesc iu ccpičev, ravnaj se po zahtevani legi. zemlji, podnebji in postrežbi.	j. a. L.
-X--
Jabolka — redilna snov.
Važnost jabolk kot redilna snov smo do sedaj premalo cenili, še manj pa za njo vedeli. Poleg njih vsebine sladkorja, soka iu družili redilnib snovi v podobi hrane, imajo še prav lepo združene rastlinske kisline iu izločile ter aroniatične snovi, tako da so možna kol okrepčevalna iu poživilna sredstva, kakor tudi kot Antiseptica (protignjiloba) učinjevati. Ko jabolka dozori'1, vživa jih ljudstvo po deželi iu sploh delavci v obilnej meri, kar zabranjuje nastopu slabosti, a podpira prebavljen jo, uravnava, da se nagon k gujilobi onih snovi, ki imajo dušeč v sebi. pravilno zvršuje. zabranjuje gnjiloho v ustih in ohranjuje delavsko moč.
Delavci v Cornwall na Angleškem trdijo, ila so zrela jabolka ravno tako tečna, ko kruh iu še bolj tečna, ko krompir. Pravijo, da ako imajo pečena jabolka, obstanejo brez mesa. Z riženi. rmlečim zeljem, korenjem ali z nekoliko sladkorja iu mleka \ kuhana, dajo prijetno iu tečno jed. Ko bi se le naše žene dovoljno z dobrini sadjem oskrbele, bi se od petdeset ljudi skoraj gotovo nikdo p>> mesu 110 ozrl. Kdo bo še dvomil, da brafliorji (škrofelni) in mnogo	izvira
od mesene hrane? Znano jo. ila marsikaj slabega izvira oil mesa. katerega uživamo iu je isto od bolne živine. Sicer so ogledniki za meso ali klavno živino nastavljeni, toda li ogledajo živino iu gredo, nepošten mesar pa potem k zdravemu mesu nezdravo primeša. Iii kaj je potem? Bolezen in nič dnizega. ko bolezen! Naše sadje je pa vedno zdravo in dobro, kajti gnjilo sadje se precej spozna in zavrže. Tako (zdravo) sadje pa v človeškem telesu ne more nobene bolezni pro-uzročiti pač pa pomaga pri prebavauji iu ima sploh le dobri» namero.
16836627
Vprašanja in odgovori.
\prašanje si. 7. Lansko zimo jo liilo ravno \ uarmočnojšem in nar sla-bojšcm panju voliko bučel mrtvili. Hilo so vso enako odeto in \ istem bučeliijaku. Kako jo to? Morda je nar bolje le srednje panjove pustili za pleme V
\ prašanjo št. S. Letos jodna tretjičova matica ni šla prašit in jo 110-
oprašena ostala. Že jo začela trotovo zalogo slavili, zaforaj sem jo moral i.......-iti.
Vreme je bilo tedaj še ugodno, pa nikoli jo nisem videl, tla bi izlotela. Perutnice jo imela zdrave iu lepe, kajti pri rojenji so je z rojem ua vejo vsedla. Kaj je temu krivo?
Vprašanje št. 9. Tudi Iii od sknSeuoga čebelarja rad zvedel, je li dobro ali ne črez zimo imeti čebelo gorko odete? .le li dobro, tla se bučoliijak zapre in celo zimo ne odpre? (Gotovo mislile spredaj? I'red.) Iii bilo li boljše če čebele ostanejo odprte in bi se včasih k njim pogledalo?	(A. K. ■r Crlnnu.)
Vprašanje št. 10. Imam nekaj mladih že cepljen i h lirušek, a mi ne ugajajo, rad Iii jih precepil z boljšimi sortami. Ali se tla to zvršiti z dobrim vspehoni?
(Pr. Vrt. p. Sr. L.) Odgovor na 7. vprašanje: Nar močnejšemu panju jo bilo vroče iu jo zaradi obilnega ljudstva med ua enem in istem satu popred použil, zato se je pa hotel presesti. Vselej pa, bodi si pri vročini ali pri presedanji razleze se nekaj čebel, ki pa zaradi mraza otrpnejo in poginejo. Dobri so srednji panjovi za pleme, dobri so pa še boljši, ker spomladi popred rojijo in močnejše roje dajo, lo paziti se mora, da imajo taki panjovi dovolj hrane. Da jih pa vročina preveč ne nadleguje, postavijo naj se na kraj in slabejši v sredo, tla dobri slabejše grejejo iu tako vsem prav pride.
Odgovor na 8. vprašanje: Matica ali ui bila popolna v njenih notranjih organih, ali pa je izlotela, tla je Vi videli niste. Da pa ni oprašena bila, jo morebiti bilo vzrok pomanjkanje trotov. Sploh pa matice pozno v poletji no hodijo rade prašit in rajše neoprašene ostanejo iu take zamorejo le trotovo zalogo staviti. Take neoprašene matice pa čebele nimajo dolgo med sabo, jo kmalo ukončajo, čine pred, pa po zimi.
Odgovor na 9. vprašanje: Dobro je za čebele, če so črez zimo dobro odete, posebno pa takrat, ko imajo slab med, kakor je bilo I. 1885. slučaj. Slab med se rajše spridi in vstrdi, ter čebelnem želodcu bolj nestrpljiv postane, zato je dobro, če so čebele po zimi dobro odete. Ako imajo pa panjovi le dober med (ajdov ali lipov), takrat pa tudi pri lahneji odeji prezimijo, samo bati se je, da se ne prehlade iu ne zbole (griža). Ni dobro, če je čebelnjak vso zimo zaprt, ker v gorkih in lepih solnčnih dnevih čebele rade izlete in se osnažijo, da jim ni treba tako dolgo blata držati, ali pa da ga ne odpravijo kar v panju, s činnir panj in satovje onesnažijo. Samo treba je v takih dneh sneg okrog čebelnjaka, posebno pa spredaj s kako rečjo potresti (posejati), da se izletečim čebelam preveč ne blišči, tla ne počepajo in v snegu ne ostanejo. Dobro je tudi, če se slama ali praprot pred čebelnjakom razgrne in zvečer, ko čebelo več ne leti'-, pa zopet skup pobere in za prihodnje dni prihrani. Čebele iz panju priletc, posedojo po slami, se očedijo in nazaj v pauj zlute.
Odgovor na 10. vprašanje: To se da prav lahko zvršiti in z dobrim vspehom. Nekateri sadjorejci še nalašč po dvakrat, cepijo in sicer prvič cepi tako vrsto ali sorto, ki hitro raste iu visoko deblo naredi, to je z visokodebelno vrsto iu potom pa cepijo precej visoko ono vrsto, ki jo žele imeti. Tedaj le izpeljite to jireeepljeuje.
--x-
Naši dopisi.
I- postojiuslc okolice K. prosinca. Kaj hočemo od čebelic novega poročati iu posebno zdaj v hudem zimskem času, ko čebelice v paujch mirno počivajo ter po letu nahrani med zmerno uživajo? Nar boljše je, da svoje čebelice v miru pustimo iu jim potrebni pokoj privoščimo. Tako nas uče skušeni čebelarji. Kaj toraj? Nazaj ua preteklo leto se ozreti, bi sicer še narbolje kazalo, a bojimo se tega. kajti minulo leto je bilo za čebele in čebelarje vsaj v našej okolici zelo neugodno. Tako slabo je bilo, da ga smemo po vsej pravici med najslabojše prištevati. Tej slahej letini so pa bili nekateri kraji vendar le izuzeti. tako postavim so bile nekatere vasi na izviru Pivke blizo St, Petra mnogo bolj srečne mimo nas. Dasiravno so isti kraji le 2 uri od Postojine oddaljeni, vendar so tam imeli izvrstno dobro čehelno letino. Pri nas je v začetku mesca julija pritisnila suša iu vso pašo uničila, tako da v tem času čebele niso imele na čem brati. Vrhu tega imele so čebele neko bolezen, namreč to, da se je na pol godna zalega v celicah sušila. Z odpravo te imele so čebele dovolj opraviti.
Tako minul je letni in jesenski čas. Panjovi bili so vedno lahki. Prodati ui bilo česa, ker je še za plemeujake trdo šlo. Težko je bilo dobiti zadostno število dobrih panjov.
Akoravno smo čebelarji varčni in skopi za denar, vendar se mi zdi nevrjetno kar pišete v 10 številki preteklega leta, da je namreč še 300 goldinarjev letnine na dolgu. (Da gola resnica je to! Založništvo.) To ni ravno častno za one društ-venike, kateri tako malo letnino pridržujejo in s tem sebi in celemu društvu škodujejo. Ni mi po volji, da moramo redni plačniki zaradi nerednih škodo trpeti, da
namreč prejsuje. leto nismo dobili zadnjih 2 številk.	j. Sajeric.
Opomba uredništvu in založništva. Ne moremo drugače da moremo k Vašem dopisu nekoliko opomb narediti.
V začetku Vašega dopisa se bere, da ste imeli slabo letino, radi Vam vrja-memo, vsaj se je to od več strani čulo. Prav vstreženo bi nam bilo zaradi tega, ko bi še od drugod dobivali sporočila glede kakovosti paše in letine. Poleg te neugodnosti po nekaterih krajih bila je letina drugod še nekaj vredna, posebno 'po Gorenjskem. Ni bila, Dog si ga vedi kako bogata, a shajalo se že je.
Dalje ste pisali, da so imele čebele nekako bolezen, da se jim je na pol godna zalega začela sušiti. Po našem mnenji to ni bila bolezen, ampak slaba paša je to prouzročila. Pretočeno leto panjovi že sploh niso bili posebno čebelopolui, akoravno so matice prav pridno zalego stavile. To pridno stavljenje zalege je še največ povoda dalo, da se vsa zalega ni popolnoma izgodnila. Čebele so bile lačne, morale so iti hrane iskat, zato pa doma niso mogle vse zalege greti, ako je pa bila paša tako slaba, kakor pišete, je pa ludi paša vzrok one nesreče. Čebele

akorarno so neutrudno pridno, vendar niso moglo toliko hrano dohiti iu jo domov nanositi. da bi bil ves zarod sit. zato so morali1 krmonjo lo na on del zalogo skrčiti iu drugo bodisi rade ali nerade prepustiti nemilej usodi. Kolikor toliko jo vendar le pomanjkloj ljudstva to prouzročil, ker matiea. žoloč svoj rod pomnožiti, hitela jo jajčeca loči. a postrežnic ui bilo dovolj.
K drugemu dolu Vašega dopisa moramo opomniti, da smo zelo neradi popred prenehali, kakor da je bilo leto dokončano, ter da smo število številk morali za 2 skrčiti, ker so denarno zadeve tako zahtevale. Vemo in radi vrjnmciuo, da je bilo to za redno plačnik" hudč. ker so morali zaradi nerodnih škodo trpeti: toda bodite potolaženi, ter za redno vplačevanje letnine prejeli boste obljubljeno knjižim.
Konipdlje. Tudi jaz nočem zaostali, popisati hočem kako so so čebele \ kompoljski občini pretočeno leto obneslo. Navedel hodom kakošuo pašo imajo čebelo vsak mesec in vedelo se bo, kakošuo morejo biti.	,
Pomlad je pri nas bolj mrzla, zato so roji bolj pozni. Prejšnjo zimo imel som 4 starce, od teh dobil sem 10 rojev. Nobeden se ni spridil. Vsi so svoje matice sprašili. V jeseni sem jih tehtal. Nar težji panj jo tehtal 32 funtov staro vage; nar lažji pa je imel le Iti funtov. Za pleme pustil sem jih 12. Umrla sla mi 2. pa oba sta še med imela. Mislim, da sla zavoljo mraza poginila, ker som ua odejo premalo pazil in ju premalo odel. *)
Meseca sušca jo pri nas navada, da jih odpremo, popred imamo vso zimo zaprto. Ta mesec pri nas še malo dobi'1. Leskovje nekoliko berejo, risja pa tukaj ni. April jc nekoliko boljši mimo prejšnjega meseca. V tem času berejo ua horovuiei in črešnji iu precej dobe. Maj je pri nas dober, takrat leti- na mano ali medeno roso. Ta rosa prikazala so je pri nas leta 1878, oil tistih dob jo jo vsako leto po nekoliko, včasih več. včasih manj. V tem času se čebele dobro obnesejo, ker na mani precej naberejo. Tudi so nekatere žuželko, ki neko sladčico oil sebe brizgajo. To sladčico čebelo rade srkajo. Ta rosa traja od sredo maja do srede rožnika. Rožnik jo pri nas narboljši. Ta mesec je nar več rojev in nar bolj berejo na se-noietih, nekoliko tudi na lipi, toda pri nas je malo lip. Skodal V juliju lete le še do srede meseca ua travnike, potom pa tudi ua hojo, pa hoja lo rodkokedaj kaj medu donose. Leta 1877. so na njej prav obilo brale. Močni panjovi so po 2'/ä funta na dan nabrali. — Avgusta berejo na detelji, posebno če jo bolj sulm vreme. Ajde pa pri nas malo sejejo, pa tudi malo ua njej dobi'. Letajo prav obilo ua njo, toda trud se jim slabo poplača. Mislim, da nima pravega plodu.**)	Janes Pire.
*) Ali pa sta paqjova le oli matice prišla.
**) Še kaj pišite, nam bo ustreženo.
Umi. Umi.
<> <>■ t' <» o o tK'	»»< r<»i«\»■«vi*r - * »*> «*■«> <* «f
mummmz
•I. JIouli«*, družtveni predsednik nnJcseiiicalt.
kupi celi- panjove čebel nli roje po najvišji ceni tedaj eelielaiji, kdor ima kuj na prodaj, naj se oglasi.
«Art« .i .r* a.a* n A ,»i*t»ir/v.. A A.*» « •>.».1 A rtam-A/. A a a a. aa-n ..A« .v .1, ;

Odgovorni iireitnik Anton Klein. — l/.ilajal.elj Jane/, Moilie, društveni predsednik.
l.:i-,tiiiuu ai*'i;liulur»k>.'ga in Mulj'Tfj ki-^ii ilriiritva kriiiij 1.«.-. Niili-.niki KIcili in Kuvuc v l,jtililj:uii.