AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 28, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Nemci so se včeraj vsuli v Atene Amerika bo mogla dati le malo ladij Angliji pred letom 1942 Washington. — Največji program v zgodovini Zed. držav, da se zgradi za $5,700,000,000 vojnih in trgovskih ladij, ne bo pokazal mnogo rezultata pred koncem drugega leta. To pomeni, da si bo morala Anglija pomagati prihodnjih osem mesecev kakor si bo vedela in znala s svojimi lastnimi ladjami, ne da bi mogla računati dosti na pomoč iz Amerike. Anglija je izgubila v zadnjih 12 mesecih do 5,000,000 tonaže ladij in če je računala, da bo izgubo nadomestila z ladjami iz Amerike, se je uštela. Edino, kar bo morda Angliji nekaj pomagalo je obljuba predsednika Roosevelta, da bodo ameriške ladje patruljirale Atlaijtik 1,000. milj od ameriškega obrežja. Delavska tajnica Miss Perkins pravi, da je zdaj zaposlenih v ameriških ladjedelnicah 250,000 delavcev, toda do septembra 1942 se bo potrebovalo najmanj 310,000 nadaljnih delavcev, da se bo izgotovilo naročene ladje. Velikodušen dar! Pri včerajšni seji glavnega odbora SDZ je odbor naklonil $200 za jugoslovanski relif kot za prvo silo. Glavni odbor je tudi uradno odobril, da se SDZ pridruži slovenski sekciji Jugoloslovanskega pomožnega odbora. Vse priznanje zavednemu glavnemu odboru naše ohijske bratske organizacije, Slovenske dobrodelne zveze! . -:-o-:- Ameriške republike bodo zaplenile vse inozemske ladje v pristanih Washington. — Odbor, ki zastopa 21 ameriških republik, se je sporazumel na načrtu, da se zapleni vse inozemske ladje, ki se nahajajo v njih pristaniščih in katerih lastniki so danes v vojni. V Centralni in Južni Ameriki se nahaja danese 96 nemških in italijanskih ladij, poleg velikega števila francoskih in danskih. Republike bi te ladje zasegle, plačale lastnikom odškodnino, nato bi pa ladje uporabljali za svoje potrebščine, nekaj bi jih pa prodale Angliji. Ta načrt se bo sedaj predložil vladam vseh 21 ameriških republik v odobritev in izvedbo. Seja glede razstave Nocoj se vrši važna seja vseh odbornic Slovenske ženske zveze od podružnic, ki poslujejo v Clevelandu in okolici, radi razstave ročnih del, ki se vrši meseca majnika. Vabi se vse od-bornice, da pridete nocoj ob osmih v Slovenski dom na Holmes Avenue. Sejo sklicuje Albina Novak, urednica "Zarje." Pridite vse odbornice in članice, ki se zanimate za razstavo. Zadušnica Jutri ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Suhadolnikom ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Unija je'odložila stavko pri General Motors Washington, D. C. — Na zahtevo vladnega posredovalnega odbora, da General Motors Corp. in United States Automobile Workers, CIO unija, nadaljuje z delom v vseh tovarnah General Motors, dokler se ne začno pogajanja med unijo in korporacijo, je odgovorila unija, da se bo stavka odložila za nedoločen čas. Vse unije v tovarnah General Motors so dobile ukaz, naj odlo-že stavko do nadaljnega obvestila iz glavnega urada. Vladni posredovalni odbor je določil, da se sestanejo zastopniki unije in General Motors 2. maja. -o- Prestala je operacijo Mary Ann Tomažič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Tomažič iz 8804 Vineyard Ave. se nahaja v Charity bolnišnici, Ward D, kjer je srečno prestala operacijo. Obiski so dovoljeni. NOVI GROBOVI Josephine Vokal Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 5518 Carry Ave. Josephine Vokač, stara 35 let. Pogreb se bo vršil iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Cas pogreba in drugo bo sporočano jutri. Jožefa Šlogar Po kratki bolezni je umrla na svojem domu, 1149 E. 63. St. Jožefa Šlogar, rojena Strojan. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ. Pogreb se bo vršil iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Cas pogreba in dAige podrobnosti o umrli rojakinji prinesemo jutri. Janko Bretcika Po tri mesece trajajoči bolezni je umrl v Charity bolnišnici v soboto popoldne Janko Braci-ka, rodom Hrvat, star 64 let. V Ameriki je bival nad 40 let. Sedaj je stanoval na 3969 P]. 89. St. Bil je član društva Zrinj-ski Frankopan, št. 403 HBZ. Poleg žalujoče soproge Ane, rojena Pavčič, zapušča hčere: Marijo, poročeno Devčič v Buffalo, N. Y.; Martho Herak, Ano Predovich in Alice. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. St. -o-— Va španski meji šakajo štiri nemške divizije Budapest, 27. aprila. — štiri nemške mehanizirane divizija, to je okrog 60,000 mož, so zbrane na francosko španski meji, cjer čakajo ukaza za. pohod proti Gibraltarju. V istem času bo pa Hitler ukazal napad na Sueški prekop, da bo tako zaprl angleški bojni mornarici izhod iz Sredozemskega morja. V diplomatskih krogih se govori, da ima Hitler načrt udariti v zahodni in vzhodni konec Sredozemlja in tako uničiti angleško pomorsko silo tam. Govori se tudi, da bo Hitler porabil madjarsko, romunsko in bolgarsko armado, da bodo pazile na Jugoslavijo in Grčijo, a nemška in italijanska armada bodo ta čas prodirale dalje za Angleži v Mezopotamiji in Egiptu. Na operaciji Max Kobal, 815 London Rd. je v Huron Rd. srečno prestal operacijo. Obiski so dovoljeni. Jugoslovanski večer je bil popolen uspeh Prva javna manifestacija ameriških Jugoslovanov, ki se je vršila v soboto večer v Clevelandu v Glasbeni dvorani, je bil sijajen dokaz, da jugoslovanski izseljenci še vedno čutijo s svojo rojstno domovino. In zlasti sedaj, ko je naša domovina zasedena po tujcu, ki bo zdaj ukazoval naši besedi in pesmi, čutimo in se zavedamo svoje dolžnosti, da zvesto stojimo pri naših bratih in sestrah in jim pomagamo v vsem, kar moremo. Sobotna prireditev, Jugoslovanski večer, je bila namenjena, da se izroči ves preostanek za jugoslovanski relif. To je torej začetek sklada, v katerega nameravamo zbirati, da iz nje ga pomagamo našim doma, lačnim, raztrganim in drugače potrebnim. Kolikor vemo, je bilo do 2,000 posetnikov, kar že lepo število, čeprav je bilo 3,000 sedežev na razpolago. Toda sobota večer ni prikladna za take prireditve. V nedeljo popoldne ali zvečer bi bila, lahko trdimo, večja udeležba. Toda tudi s to udeležbo smo popolnoma zadovoljni Navzočih je bilo precej Ameri-kancev, mnogo naših profesio-nistov in trgovctJv in celo rojake iz zunanjih naselbin smo opazili, Mr. Josip Sveteta iz Loraina, Mr. John A. Dečmana iz Pittsburgha in druge. Program je zelo ugajal. Pevci in pevke so vsi rešili zelo dobro svoje vloge, tako Slovenci, Srbi in Hrvati. In ko je Baragov zbor pri zaključku zapel "Iz stolpa sem . . se je marsikomu porosilo oko in stisnilo se nam je srce tuge pri besedah "... le doni zvon ... le zbujaj mi na dom spomin . . Da, zbujaj nam spomin na dom, da ga ne bomo pozabili sedaj, ko nas ta dom najbolj potrebuje... Na programu je bila kot zaključna pesem "Morje adrijan-sko," toda je niso, na veliko obžalovanje občinstva, zapeli, ker se ni priglasilo dovolj pevcev. Pevce se je povabilo v obeh likalnih dnevnikih in odzvalo se jih je, reci in beri: 15. Torej vabilo v časopisu ne pomeni za pevce nič. Kako je pa potem, da se pevci pri svojih koncertih zanašajo samo na vabila v časopisih? Pričakujejo, da se bo narod odzval na vabilo v časopisih, in tudi se, a sami pa taka povabila ne upoštevajo. Kadar (Dalje na 3 strani) Včerajšni pevski koncerti so bili dobro obiskani Naša slovenska naselbina v Clevelandu in bližnji okolici je slišala včeraj štiri pevske in en glasbeni koncert. To je že precej, bi rekli, toda za tako veliko naselbino, kot je Cleveland z okolico, ni nič preveč, ker nas je dovolj, da lahko napolnimo vse naše dvorane. In kot smo dobili poročila, so bili vsi koncerti zelo dobro obiskani, tako koncert Adrije, mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd., mladinskega pevskega zbora Kraljički v bližnjem Maple Heights, farnega pevskega zbora sv. Kristine in koncert godbe fare sv. Lovrenca. Naj omenimo par besed o cerkvenem pevskem zboru sv. Kristine, ki je priredil včeraj koncert v proslavo 10-letnice obstoja. Gostovala je naša priljubljena Ilirija iz Collinwooda pod vodstvom g. Rakarja. Pevski zbor sv. Kristine je bolj mal zbor, devet moških in 10 žensk, toda reči moramo, da je dirigentinja,» Mrs. Mary Gerl.ta svoj zbor fino izvežbala. Vsi štirje glasovi so perfektno zastopani in žfenski soprani in alti so sijajni. Zelo je ugajala gjdč. Irene Jazbec, sopran, v Metuljčku, gdč. Mary Gombač, alt, v "In a Garden of Tomorrow," in Til-lie Jackshaw sopran, v "Perfect Day." Krasni glasovi! Dopadli so se nam dueti Mary in Clarence Rupar, a še posebno Mary in Max Gerl, ki sta pela "Pomlad." Mešan zbor je najbolj ugajal v Milada in Pozdrav Gorenjski, damski zbor pa v Lahko noč, moški zbor pa v Vasovalec. Mešan zbor je bil kar perfek-ten, glasovi so se vjemali kot glasovi zagorskih zvonov. Naj pripomnimo, da je bil od vsega zbora samo en pevec rojen v starem kraju, drugi so vsi mladi ameriški Slovenci in Slovenke. Zelo smo bili zadovoljni s koncertom! Vsa čast zboru, zlasti pa dirigentinji ge. Mary Gerl za ves njen trud ter požrtvovalnost, da je spravila zbor do take finese. In, seveda, naša Ilirija, ki je gostovala pri tem koncertu, nas je zopet podžgala s svojimi ubranimi glasovi. Posebno je ugajal občinstvu Venček narodnih pesmi, katerih mnogi navzočih niso že dolgo slišali. Pri pesmi "Tam doli po polju" nas je Rakar povabil, da smo vsi pomagali in tudi smo. Iliriji prav iskrena hvala za prijazno sodelovanje in lep duševni užitek. » Dvorana je bila polna in videli smo naše znane obraze od vsepovsod, ki so prihiteli k prijaznim Euclidčanom. -o- Važna seja V torek večer ob pol osmih naj pridejo vse članice podružnice št. 15 Slovenske ženske zveze v Slovenski narodni dom na 80. cesti, kjer se vrši zelo važna seja glede sodelovanja pri razstavi ročnih del SŽZ, ki se vrši v kratkem času. Pridite vse na to sejo. V bolnišnico V svrho operacije se je podala v bolnišnico Mrs. Mary Sam-sa, 835 E. 154. St. Nova državljanka Ameriška državljanka je postala Mrs. Mary Martini iz 683 E. 157. St. čestitamo! Zadnji dnevi Jugoslavije (Ameriški časnikarski poročevalec Michael Chinigo je opazoval pohod nemške armade v Jugoslavijo; bil je priča junaškega odpora jugoslovanske armade in ko je padla Jugoslavija je zbe-zal v Budimpešto, odkoder je poslal to poročilo.) Vojna v Jugoslaviji je trajala faktično samo tri dni. In v teh treh dneh je samo en general žrtvoval tri divizije, da bi branil prelaz Kačanik, kjer so bila glavna vrata nemške invazije. Mladi kralj Peter je bil pravi junak, ki je ostal v Belgradu ves čas nemškega zračnega napada, ki je spremenil krasno prestolico v razvaline. Nemci so udrli v Jugoslavijo v nedeljo 6. aprila in kapitulacija Jugoslavije se je izvršila 17. aprila. Toda pravi boj za Jugoslavijo je trajal samo tri dni. Padec Jugoslavije je bil določen že mnogo prej, predno je udarila nemška armada iz Bolgarije, še konec marca. Takrat, je bil prišel angleški general Dill v Belgrad in je skušal pregovoriti premierja Simoviča, da bi napravil vojaško zvezo z Anglijo in Grčijo. Potem bi Angleži lahko poslali letala in vojni material v Jugoslavijo. Toda Simovič je to zavrnil, ker je hotel pridobiti hrvatskega voditelja dr. Mačka, da bi stopil v vlado in dr. Maček je bil pa proti vojni. V tem se je pa vršila mobilizacija jugoslovanske armade, toda samo na papirju. Generalu Nediču, poveljniku 3. armade se ni dovolilo, da bi zasedel pozicije, odkoder bi branil centralno Jugoslavijo. Zato pa, ko je so Nemci udrli iz Bolgarije, je general Nedič poslal proti Nemcem tri divizije v prelaz Kačanik, kjer so nemške strojnice in tanki v dneh 7. in 8. aprila popolnoma uničili te tri divizije, 45,000 mož. Tedaj so Nemci udrli preko tega prelaza in zavzeli Skoplje in Niš. Vojaški strokovnjaki so računali, da Nemci ne bodo udarili pred 15. aprilom in jugoslovanski generalni štab je temu primerno delal. Toda Nemci so udarili mnogo prej. Tako je Skoplje padlo prvi dan. Potem so se Nemci razpršili v dveh smereh: proti prelazu Kačanik in proti Bitolju. General Nedič je naglo organiziral obrambo prelaza Kačanik, obenem je poslal armado v Albanijo. Toda Nemci so že dobili trdna tla v srednji Jugoslaviji in vsa obramba je bila zdaj brez pomena. Predno sem zapustil Belgrad, sem bil priča strašnemu delu nemških bombnikov, ki so bili glavni faktor, da je bila zlomljena morala naroda in armade. Generali in vojaki so bili v skrbeh za svoje družine v Belgradu in razbite zveze niso bile nikdar vez vzpostavljene. Nemške bombe so razbile radijske in brzojavne postaje. Vrhovno poveljstvo je morala pošiljati depeše le z avti, da je moglo zvedeti o stanju raznih armad. Tipičen zgled, kaj lahko povzroči uničena komunikacijska zveza je naslednji. Ko se je v Užicah zvedelo, da so Nemci že v čačaku, 30 milj proč, je armada naglo zbežala iz mesta. Toda pozneje se je zvedelo, da so prišli v kraj samo trije nemški pa~ rašutarji, ki so v čačaku zavzeli kolodvor ter potem potom radija razširjali vesti, da so Nemci v bližini. V Sarajevu sem zvedel o usodi jugoslovanskih tankov v prelazu Kačanik. General Nedič je imel tam 80 tankov. Toda priletelo je 80 nemških bombnikov, ki so si izbrali vsak po en tank za tarčo in kmalu je bilo po njih. Jugoslovansko letalstvo je izgubilo mnogo gazolina, ki so ga bili spravili v Kačaniku. Zato so bili kmalu brez moči. Sarajevo se je vzdržalo samo še en dan. Na 12. aprila so nemški bombniki bombardirali glavno pošto. Na velikonočno nedeljo so pa prileteli italijanski bombniki, ki so brez usmiljenja razbijali mesto. Skoro vsako poslopje je občutilo bombe in skoro vse mesto je bila kmalu v razvalinah. V istem času so pa Nemci osredotočili svoj napad na okraj Uidje, kjer je bila nastanjena vlada, ki je pribežala iz Belgra-da. To kaže, kako natančno so bili Nemci poučeni o vsem položaju v Jugoslaviji. Kralj Peter in člani vlade so Imeli sejo na velikonočno nedeljo o polnoči v predmestju Pali. Dogovorili so se, da bodo vprašali za premirje. General Nedič je dobil nalogo, da vpraša Nemce za pogoje. Toda Nemci, ki so imeli praktično že vso Jugoslavijo v pesteh, niso hoteli slišati o kakem premirju. Zahtevali so popolnoma vdajo. V četrtek 17. aprila je Aleksander Cincar-Markovič, ki je bil v prejšnji vladi zunanji minister, podpisal nemške pogoje za predajo. Na 14. aprila sem odšel z ameriškim vojaškim atašejem iz Pali v Zagreb in od tam v Budimpešto. V Travniku smo bili ustavljeni. Vzrok je bil ta, ker general Nedeljkovič, poveljnik armade na Hrvatskem, ni bil obveščen, da je bilo ukazano armadi položiti orožje že pred petimi dnevi. Zato je njegova armada še vedno minirala pota, razstre-Ijevala mostove in nastavljala druge zapreke Nemcem. General Nedeljkovič mi je povedal, da se je bilo priglasilo v mobilizaciji komaj 25 odstotkov rezervistov. Tako je imel general mesto 200,000 mož, komaj kakih 50,000 vojakov in večina teh Hrvatov. Vsaka možnost odpora je bila zlomljena pa tedaj, ko so se obrnili Hrvatje proti Srbom in klanje se je pričelo na obeh straneh. Tako je nemška armada lahko prodirala skoro neovirano naprej. Sestanek za Rdeči križ Pozor Slovenke na zapadni strani mesta! V sredo večer ob sedmih se bo vršil v Jugoslovanskem del. narod, domu v West Parku sestanek za ustanovitev podružnice jugoslovanskega Rdečega križa. Mrs. Celia Brod. nik, ki je bila postavljena za zastopnico, prijazno vabi naše žene in dekleta, da pridejo na to sejo, da se dogovore o vsem potrebnem. Deveta obletnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Andrejem Bajt v spomin 9. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. AMERIŠKA narod je molče zrl na nemško armado, ki je korakala v to zgodovinsko mesto. Hitler je v *reh tednih okupiral Grčijo in zasadil nemško Zastavo na Akropolis nad mestom L^ne, 27. aprila. — Hitlerjeva armada je danes zjutraj ob kvkorakala v glavno mesto Grčije, Atene, ravno tri tedne ib ' je s svojim blitzkriegom udaril na Jugoslavijo in dalje jjjjl an- Kar je še ostalo meščanstva od 700,000 običajnih pre-ev> je molče, toda z vidnim preziranjem zrlo na nemške me-^ rane prednje straže, ki so se valile v dolgi koloni mimo ve-| .^. zgodovinskih templjev, ki stoje tam še izpred Kristusovo v - Ja angleška armada se je iz Grčije potem, ko je j ,a straža prizadevala Nem-I °-'kor največ mogoče iz-| ~s°pisje je naročalo naro-| sPrejme sovražno arma-^ Prezirljivim nasmehom na 'Zavedajoč se, da vse pride C mme. LJaJe bila strta po šestme-ta ^askem boju, ki ga je jj |anskega 28. oktobra, ko ' Pijc ^usso'ini svoje fašiste °dhajale angleške čete ^ Potem, ko je bilo oči-\' a Je vsak nadaljni odpor &o??eila'so 'iih Grki radost" avlJali in jim klicali, da z°Pet vidijo. Potem so Nelj411' zaPrli v in čaka- : \ e' jim bo prinesla nad ' lil *0vražno armado. Ceste ^ie m popolnoma iz- Lne Po ukazu vlade. ; ''ji i ' it ^ vlHdni razglas po radi- ] 'toy V 8°koto zvečer, ko je L ,et3an0 narodu, da se bli- L k°lcu. ] X ^ i V sv°j i slavni zgodo- ( t^ r&t menjale gospodar-' ' tijf-/^ se je mesto izne- > 'od e£a gospodstva in je < I e"aj glavno mesto Gr- £ -^o- ,r) p°i«oe Jugoslaviji ** dopoldne so prišli za- ' \,; v&tskih in srbskih or- 1 • Ah ( v Cleveland, kjer so S J y SND. Na sestanek tudi Slovence. Raz- ; W Se je glede akcije za ta JUgoslaviji. Sklenilo ' \\ Se yrši prihodnji sesta-^^aja v Clevelandu, na Hi^ sestali odbori • | j ' hrvatskih in srbskih vseh treh se bo S*« odbor,, ki bo vodil S akcijo, a vsaka na-\ 0 Pobirala prispevke 1 a samostojno. ke K molitvi i in v Podružnice št. 41 \ ežbalni krožek te po-fSj pr°šene, da pridejo - °b 7:30 v Želetov.po-»l0vV°d na 152. cesto, da K/ °d pokojne sestre lC«ak- zadnjo čast! S2» uštva Collinwood 8s T. M. so prošene, \Moj ob 7:30 v Žele- ifO1Zavod- 458 E-152' i zadnjo čast sestri ' tw v torek se pa ude- S a- ' na očala lzgubil očala, jih lah-. Za3 na 6113 St. Clair i I ' j m^— ' i • ise . v nedeljo, dne 20. f Pri vožnji z moto- S^ 0 Ponesrečil Jos. Jaz-I {Vjjtar okrog 25 let. Na-H,\ie jni bolnišnici. Ne-VZ?odila na oglu Blue f " 13th St. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 SI. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA ! 1 . —.........' ' ■ ■ - - '«'—■•'■ -—"-i NAROČNINA: 6a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 99 Mon., April 28, 1941 Resna beseda našim ljudem Zelo potrebno se nam zdi, da opozorimo naše ljudi na nekaj važnega in to je, da naj bodo previdni, kaj govorijo. Čeprav živimo v svobodni in demokratski Ameriki, kjer je danes še svoboda govora in pisave, pa se nič ne ve, koliko časa bo to. Naj se zgodi, da bo šla tudi Amerika v vojno, pa bomo imeli kmalu cenzuro na vratu in tudi konfinacije, kjer bodo spravljeni na varno tisti, ki bodo znani, da se zdaj ogrevajo za sovražnike Zed. držav. Veliko je naših ljudi, res zelo veliko, ki so danes strašno veseli, da se je Jugoslavija razbila kot samostojna država. Nekateri raje vidijo, da je prišla naša lepa Slovenija pod Nemčijo in Italijo, kot bi bila pa v eni državi s Hrvati in Srbi. Videti je, da stara mržnja proti Srbom še ni umrla pri mnogih naših ljudeh. V uredniškem članku v petek smo rekli, da priznavamo nekatere napake mlade Jugoslavije, toda te napake bi se bile sčasoma lahko odstranile in popravile, zlasti potem, ko bi bila prišla na vodstvo druga in tretja generacija. Je res težko živeti v eni hiši z ljudmi raznih narodnosti in raznih mišljenj. Saj se dostikrat ne razumeta niti mož.in žena, ki sta si obljubila večno zvestobo, pa se bodo razumeli ljudje, ki stremijo po političnih službah in vodilnih mestih. Vsak hoče zlesti po hrbtu drugega kvišku, vsak dolži drugega štre-barstva. Tega zdaj ne bomo premlevali. To bo treba urediti takrat, ko bi se iznova gradila Jugoslavija. Zato ne bomo nikomur vsiljevali svojega mnenja, niti se ne bomo z nikomer prepirali o tem, kar je bilo, pa kako bi moralo biti in kako ni bilo. Ampak pomniti je pa treba in zato je naše svarilo, da je Jugoslavija danes uradna zaveznica Anglije in Zed. države delajo vojni material noč in dan, da pomagajo Angliji premagati Hitlerja. Torej, kdor danes hvali Hitlerja, je in-direktno, če že ne naravnost, proti ameriški vladi. Stric Sam danes nič ne pravi radi tega, ampak verjemite nam, da skrbno posluša kaj se govori med narodom in zlasti še, kaj ,se govori med priseljenci, pa tudi če so državljani te dežele. Vsi vemo, da je v deželi vse polno nemških, italijanskih, ruskih in japonskih agentov. To dobro ve tudi ameriška vlada. Če kdo misli, da tega ne ve, se moti. Celo za njih imena in naslove ve. In če bi se primerilo, da bi šle Zed. države v vojno proti eni izmed totalitarnih držav, ali proti vsem, bodo ti propagatorji v 24 urah vsi na varnem. Ameriška vlada namreč ne bo smela riskirati, da bi bili na svobodi ljudje, ki so v zvezi ali vsaj naklonjeni deželi, ki bo v vojni z Ameriko. Zed. države bodo dale vso pomoč za poraz Hitlerja. To pomeni, da bo ameriški narod potrošil miljarde za poraz na-cijev. In to nadalje pomeni, da Stric Sam ne bo rad videl okrog sebe ljudi, ki bodo peli slavo Hitlerju, ker neizpodbitno dejstvo je, da ima Hitler v načrtu seči tudi po Zed. državah, kadar bo podjarmil Evropo. Zato pa ne vpijte danes po salunih in drugod, kako prav da je, ker je Hitler razbil Jugoslavijo. Vedite, da je bil Roosevelt prvi, ki je dal poguma jugoslovanskemu narodu, naj se upre Hitlerju, naj bo pripravljen tudi boriti se za svojo svobodo. Roosevelt je obljubil Jugoslaviji vso pomoč. Rekel je, da naj bo jugoslovanski narod prepričan, da stoji za njim ves ameriški narod. Zato je razumljivo, da ameriški vladi niti ameriškemu narodu ne bo všeč, če boste zdaj klicali slavo Hitlerju in to v času, ko ga ves svet preklinja in ko milijoni ječijo pod njegovim okovanim škornjem. Časi so resni! Nič ne vemo, kaj še pride. Imejte pamet in obdržite svoje misli zase, če se krešejo z drugimi, ki so v večini. Saj vemo, da ne mislite nič hudega in nič slabega in morda bi rriislili in govorili drugače, če bi poslušali kakega človeka, ki bi vam dokazal, da stvar ni tako, ampak precej drugačna. Toda včasih nočete poslušati ljudi, ki morda malo več vedo in ki poznajo zgodovino tega in onega naroda, te in one države, narodne boje in borbe za pravice in narodni obstoj. Kdor danes trdi, da je imel Hitler prav, ko je razbil Jugoslavijo, ta človek pač ne ve, kaj govori. Tak človek omalovažuje vso borbo naših voditeljev v stari domovini: dr. Kreka, dr. 'Korošca, škofa Jegliča, pisatelja Cankarja in drugih. Tak človek ne upošteva bodrilnih besedi, ki so jih govorili Slovencem naši velmožje kot škof Slomšek, pesnik Gregorčič in drugi. Saj lahko rečemo, da ga še ni bilo enega slovenskega izobraženca, ki bi ne navduševal slovenski narod za osamosvojitev izpod nemškega jarma. In to niso bili, vsaj po večini ne, sinovi kakih plemenitašev. Ne, to so bili naši kmetski sinovi, ki so izšli iz našega preprostega naroda, ki so poznali trpljenje in potrebe svojega naroda. Zato je pa naš preprosti narod pošiljal svoje sinove v šole, d'a jih je izobrazil in da so jih potem ti vodili. In narod jim je sledil, ker je vedel, da so iskreni in da delajo za narod. Tukaj smo pa tako nekam čudni ljudje. V Ameriko smo prišli mladi in neizkušeni. Ni nam bila znaria borba slovenske zavesti. Tukaj smo si nekaj prislužili in si postavili hiše, zdaj pa mislimo, da je upoštevanja vreden samo opi, ki nekaj premore, ki ima moč. To je menda, da Hitler tako im-ponira nekaterim ljudem. Ne vedo, ali nočejo vedeti, da Slo- Pet in dvajset let pod Marijinim varstvom Piše Rev. Julius Slapšak Mesec majnik — Mariji posvečen mesec, je čas novega, svežega življenja. Vse nas vabi k novemu življenju. Morda se je naša gorečnost ohladila, življenje otrpnilo, toda zamrlo ni. Pomlad zdrami k življenju vse. Tako naj se v mesecu maj-niku še mi pomladimo v češče-nju in ljubezni do naše Nebeške Matere. Ali ne govori Cerkev o Njej v knjigi Pregovorov (8, 35) "Kdor mene najde, najde življenje . . . Tisti, ki me zarana iščejo, me bodo našli." Ona pa odgovarja na ljubezen: "Ljubim tiste, ki mene ljubijo!" (Preg. 8, 17). Ta udanost in ljubezen do Marije je nekako prirojena v našem narodu; to je dedščina naših očetov in mater, ki nikdar ne mine in je noben molj ne razje in je ne uniči nobena rja! Zato pa je v vernem srcu prva misel v ranem jutru k Mariji "Ko zarja zjutraj se razgrinja, si moja misel Ti Marija." In kdo Jo bo ljubil, ne da bi nanjo mislil? Vsak dan, vse življenje in "ko bo zadnja ura bila — Marija prid' po nas!" To prirojeno udanost do nebeške Gospe pa poživljajo in ohranijo Marijine družbe. Te izvršujejo veliko socialno nalogo. K Mariji, ki je sedež modrosti, vodijo mladino ter jo z Njeno pomočjo in s pomočjo družbene organizacije vzgajajo v dobrem krščanskem duhu. To izpričuje stara, kot nova domovina. Smo v času, ko neprestano obhajamo obletnice. V samih spominih živimo, v katerih naj se ne izživimo, ampak poživimo. Včasih že malo tožimo, da je vseh teh slavnosti že kar preveč in večkrat v škodo naši dobri stvari, še večkrat pa žepu .. . Čeprav že nekako upravičeno tarnamo, pa vseeno ne s memo prezreti 25 letnice, ko je bila pri fari isv. Lovrenca ustanovljena Marijina družba pod varstvom Marije Kraljice Majniške, ki je v vsaki fari nekak toplomer verskega življenja. Slovesnost, na katero se z največjo skrbjo in ljubeznijo pripravljajo (Slanice Marijine družbe, posebno pa njih odbor s svojim voditeljem na čelu, bo slovesni dan 4. maja 1941. Ta dan res zasluži, da ne gre ne-opaženo mimo nas,! Nam Slovencem so Marijine družbe dobro znane. Pokojni nadškof dr. Jeglič je za svoje geslo zapisal: "Pridi Tvoje kraljestvo po Mariji . . ." in kakor je zapisal, tako je tudi živel in delal za življenje po Mariji. Tako je zopet zanetil ogenj Marijinega češčenja med Slovenci, ogenj, ki ga je hotela pogasiti jožefinska roka, ko je zatrla vse Marijine organizacije. (Leta 1783 je bil izdan poseben odlok.) Pa poglejmo v zgodovino Marijinih družb. Začetnik Marijinih družb je bil p. Janez Lfeonis, učitelj na jezuitskem zavodu v Rimu. Začel je zbirati po šoli učence pred Marijinim oltarčkom. Zakaj ? S krvavečim srcem je gledal, koliko nevarnosti preti mladini in koliko te se izgubi za vedno. Zoper te nevarnosti pa je dobro vedel, da je najboljša obramba — varstvo Ma- rijino, zato s svojimi učenci moli in poje pred podobo nebeške Gospe ter jih vnema za češče-nje in posnemanje Marije. To je bila prva Marijina družba leta 1563 — rojstno leto Marijinih družb. Papež Gregor jo je leta 1584 cerkveno potrdil in naklonil odpustke. Sikst V., njegov naslednik, jo dovoli za vse moške, šele Benedikt XIV. je dovolil to organizacijo za žene in dekleta leta 1751. Nas zanima pa posebno naša zgodovina. Ob 25 letnici Mar rijine družbe pri fari sv. Lovrenca je spomina vredno, kako je Marijina družba v stari domovini že zdavnaj cvetela v onih časih, ko jih mi več ne pomnimo. V ljubljanskem muzeju so tri knjige, ki nam govoi-e o tem. V dveh, v žamet vezanih knjigah, so zapisana imena vseh onih, ki so se že pred 335 leti posvetili nebeški Kraljici Mariji. Tretja knjiga pa nam govori o njih življenju. Leta 1597 so na povabilo škofa Hrena prišli v Ljubljano jezuiti, da bi oteli sveto vero pred luteransko nevero. Začeli so svoje apostolsko delo v šoli in cerkvi. Ustanovili so lastni zavod pri sv. Jakobu v Ljubljani. Petdesetletna izkušnja jih je učila, da je uspešno sredstvo pri vzgoji — Marijino če-jščenje. Na dan 21. decembra ! 1605 se je prvič zbralo v Ljub-! ljani 12 mladeničev v Marijini ' družbi pod vodstvom jezuitske-! ga p. Janeza Kobencelja. "'Izbrali so si za predsednika Ma-itija Brešarja, retorja - učenca i šeste šole. Njegova pomočnika , sta bila Jakob Šmuk in Luka , Juvančič; svetovalci pa Anton ; Tropin a, Blaž Krelj, Matija Boštjančič in Atanazij Jurje-vič. Sama slovenska imena! Decembra 3. 1606, je prišlo iz Rima pismo, s katerim je bila mlada družba potrjena in pridružena prvi-prvotni (prima-primaria) v Rimu. Nova družba se je imenovala: Družba preblažene device Marije Vne-bovzete. Škof Tomaž Hren je podaril družbi krasno knjigo — zapisnik Marijinih družbenikov. Prvi, ki se je vpisal kot ud Marijine družbe, je bil škof sam. Za cerkveno perilo v kapelici Marijine družbe je skrbela gospa cesarskega namestnika. Seme je bilo vsejano, Marijina roka pa je prilivala mladi setvi. Bog je dal rast in zato se je krepko razvila v poln cvet in rodila stoteren sad. Ta družba je dobila v javnosti svoj sijaj. Zapisniki nam poročajo o slavnih klanih Marijine družbe, leta 1611 dne 5. junija so na slovesnem shodu izbrali škofa Hrena za varuha in predsednika družbi, svetovalca pa sta mu bila štiški opat Jakob in ko-stanjevški opat Jurij Urban-čič. častne vrhovne predstojnike je imela družba prav do ukinitve leta 1783. Ljubljanski škofje, prošti, kanoniki, samostanski predstojniki v Stični, Kostanjevici in Bistri pri Vrhniki so se menjavali v tej častni službi. Naslednik škofa Hrena (t 1630) Rojnald škarliki je bil sprejet in izbran za varuha Marijinih družb leta 1632. Svetovalca sta mu bila: ljubljanski prošt Gašpar Bobek in štiški opat Janez Anžlovar. Preveč je imen duhovskega in posvetnega stanu, da bi jih tukaj našteval. Omenim naj le še slavnega moža Leopolda Ko-lonic, kardinala in škofa v Rabi na Ogrskem. Njega pozna zgodovina kot slavnega junaka V bitki s Turki pri Carigradu leta 1655. Njegovo ime je zaslovelo leta 1683, ko so Turki oblegali Dunaj, kjer je škof Kolonic sam stregel ranjencem in pomagal z vsem do zmage. Kardinal Kolonic, ki je bil slaven v turških vojskah, a še bolj pa po dobrih delih krščanske ljubezni, je bil ud Marijine kongregacije v Ljubljani. Kot je razvidno iz knjig, se je sam kot kardinal vpisal v družbeno knjigo. Ne le duhovščina, tudi plemstvo se je pridno zbiralo v sveti vojski nebeške Kraljice. Med sinove Marijine so bili sprejeti (le nekaj najbolj znanih imen) baron Barbo iz št. Ruperta, iz Orteneka, iz Turjaka; grof Bla-gaj, glavar Kranjske dežele, graščinski glavar na Bledu. Ta in druga imena nam pričajo, da se plemiči niso sramovali Marijinega imena. S ponosom so se vpisali v knjigo Marijine družbe. Saj se je sam avstrijski cesar Ferdinand II. posvetil nebeški Kraljici, ko je šel z vojsko nad Benečane, se je na poti ustavil tudi v Ljubljani, da bi pospešil vse priprave. Ob tej priliki je bil sprejet med Marijine sinove in sam zapisal svoje ime v družbeno knjigo dne 12. decembra 1616. Ta družba je živela na naših tleh 177 let, ni razpadla sama po sebi, zatrla jo je sila. Krepko in zdravo je moralo biti življenje v družbi, močna je morala biti duhovna vez skozi 177 let, ki je toliko časa družila in, držala posamezne ude. In ta je slonela le na otroški udano-sti do nebeške Matere in globoki veri Njenega Sina pričujočega v Najsvetejšem zakramentu. Nad 80 let potem, ko je to Marijino družbo zamorila jožefinska slana, ni bilo Marijine družbe na Slovenskem. Prvo je potem ustanovil leta 1858. č. g. Jožef Krčon. Razširilo pa se je to društveno gibanje za škofa-kardinala Misia in nadškofa dr. Jegliča. V 20. stoletju pa so se družbe razmnožile po celem svetu in danes jih je nad 50 tisoč. , Število je veliko, toda Marijini člani se ne štejejo, ampak lehtajo namreč po tem, koliko imajo v sebi marijanskega duha in apostolske gorečnosti. To naj poživi ob 25 letnici tudi Marijino družbo pri fari sv. Lovrenca, ki naj bo po besedah papeža Gregorija XIII. — šola zveličanja in, krščanske popolnosti, tolažba v materi Mariji, v blagoslov krščanske družbe! Po Jezusu k Mariji! kih društev, ki so delničarji S.f N. Doma; v slaščičarni Mrs. Makovec v SND, ali v uradu Doma in pri podpisanem. Kot še nikoli, je sedaj potrebno, da izkažemo zanimanje za Slovensko šolo. Zato ste vsi prijazno vabljeni na predstavo in k plesu zvečer. Za Slovensko šolo S. N. D., Erazem Gorshe, tajnik. njo svetloba od zgoraj i® H tega pa so še svetilke n8"] žnico. Vse to skupaj je kam čudno vplivalo na !1 nad prižnico, da je spot® te strehe izgledal kot n0&s ca. Dočim je prižnica "j druga naprava povsem v ^ z veselo svitlo barvo, Je' senca tako slabo vplivala delala velik kvar, vsaj za®* smo zrli na prižnico iz * cerkve. Kako se je to vi® drugih strani tega ne velf« mi pa da približno na isti Da se pa to lahko izbolJjl dokazuje to-le, ko je Pr| prižnico naš g. župnik žgal stranske svetilke ^ berila, oznanila in evanž bilo sijajno lepo, ker je , ha zelo in umetno izdelan*,! luči to lepoto še poveča^ j je bilo vse dobro, a kak<>r pa so bile luči ugasnjene1" govor brez luči, je bilo Pa. narobe. Od1 naše strani S®1 delo kot da je izginila pridigarja, ker je SeDJ| strehe zakrila glavo in Je deti samo ramena in 211 vo pa je bilo videti le temni senci. To je name kaj slabo in zato sem takoj skleni'-, to zadevo tudi takoj raz ( da se to popravi, ker J^ bno, da se ohrani lep0^ ,j he nad prižnico. Svetov . le :Dokler je pridigar ^ ci, naj se nikdar ne ifl tilk in še posebej pa ena mala svetilka, ki J gorela. Ta naj bi bil« jjj trajnosti prižnice in vS j žgana, kadar je kakšno j v cerkvi. Na ta način ^ j strehi nad prižnico J kakršno v resnici in1® ^ ne videlo tiste temne ^ kvari vso lepoto druge Tisto malo svetilk0^ njosti prižnice bi se uiK mo tedaj, kadar bi in bi gorele stranske ^ Če se bo upoštevalo, ^ popolna v celoti. Mleko črnih Iz Allahabada v čaj o, da se je 77 let sednik indijske J stranke Pandit pomladiti, kakor P1"'^ mlajenje indijski •ji tem je starca preisk*^ 4 zdravnikov, ki ni ga ugotoviti, kakor t0'.-A stari mož med tem fjA cej pomladil. SedaJ ben 50 letnemu možu-,{io so bili že beli, so sed^i (j li črni. Poleg tega )e i nove zobe. Pomlaja ri Pandit že od zaC • (J 1939. Pomlaja ga Jj»'l bi trdi, da je že 170 ^ sar pa seveda nismo ^ jeti. Pandit MalaviJa^ čas čepeti v temne"1 ^ kjer mora biti poP0"^) vati mu daje Jogi šanskih medicin," P0.^ mora uživati mleko JU -— Presenečenjez fc Titikaka^A Na meji med ^ 9, publikama Peru &' l razprostira na Pr . p|/*] metrov visoki gorsk1 . j«! liko jezero Titikaka-^ f H drugega znamenito ^jfv da se njeno jezersk0 JVi, živahnega de' levo. JSVa skočila tudi z Winne-sedla. i% Za n->im!" sem zaklical i, in se zagnal v strmi-pJim. r®n°ma in premišljeno i bi Storil- ^ ' bila oba hkrati prodira-LJlttl. bi ne slišala njegovih ■LV'.šum in trušč najinega po goščavi b i jih j/ _ Lbčiti sva se m,orala, P1 sem ga mislil ter kje L*1 Počakati na njega. Ji u bi mi ga prignal, sam in prisluškoval, kam Idil si .7. sem, da bo bežal v y !> ter si zapomnil mo-ifj ki je stala v njegovi 0 nje se mmoral pri- i | lahko, kar sem name- lož' iaJ.6 je bilo strmo in go-In tri sto kora-v ^ ,"a narazen, ko je pla-f • Zato je bila moja L mn°g° daljša ko jPt^. J8 hitel povrh še v ll^1 moral izenačiti s IZhitrostjo- ' sem že kedaj v l^e]tako tekel v bre£- Ni" 'i s^akal sem> se poga- § 2d revesa do drevesa, se ' Jjti .y®ie, padal, plezal po %l R • Pa se spet zaganjal fij,. ,''Ce mi je bilo, da sem f "I. ,°Ci!0 mi bo> zn°j me Je Iv Si so mi plale, sape mi 'J Skovalo. jI Ij^1 Prihlastal do bukve, t H) J?'^0 v glavi, brez sa-i N]^ Legel sem za deblo * ^ Kri je šumela ^'""Česar nisem slišal. i v°lja premaga tudi ' v;"0 e • Cul sem dvojni, i. gL * sta se bližala bukvi, if I'lidj ^U rahel in previden P°^asen' drugi pa tl^.^1 in glasno je prodi-\ Srihovje. Prvi je bil iš^0^ drugi pa Weller-prehitel —! Kaj jj^Ocef6 človek> če je sila t!' Ni .,'Ie" sem ga tudi A S util> da sem ga pre- Š^ naravnost k buk-tb deset korakov des- je prišel mimo, Ni ^ ■ p0gnal sem se za za lase — klo-1 »'tod nekJe spotoma— I na tla- Grozno je \jsfi prisopihal i Sir' i'1; J sem mu na prsi. ridern- Drži ga!" . '' ^a)op°min je bil pač od-^ MfcJ. Sem ga tako trdno, i ni mogel. Al. U si ga je pogledal f, Lt . j'tif^ Je prav storil, da 'i V^d q6^! AmPak — vem> !i p ^ ■ a^erhand izvrsten i}: leteti, tega pa ni- • Neverjetno —! U mu nisi dal pesti?" "Ker ni treba. Tale človek je otrok v mojih pesteh in povrh tak lopov, ki ni vreden niti pesti." Pograbil sem ga za vrat, postavil na noge in mu rekel: "Naprej! Ce ne ubogaš, te bom k pokorščini prisilil!" Winnetou je pobral njegovo puško pa smo odšli. Nisem ga zvezal, nisva imela jermenov pri sebi. Pa če bi jih bila tudi imela, bi ga ne bila zvezala. Zlikovec ni bil vreden jermenov. Za vrat sem ga prijel, da je posinel v obraz, in ga porival pred seboj. Spodaj v dolini sta čakala najina vranca, prav tako in prav tam, kjer sva ju pustila. Wellerjev konj je zdirjal po dolini dalje, Mimbrenji so ga ujeli in pripeljali nazaj. Ko je zagledal haciendero ujetnika, je bil ves iz sebe od veselja. Kar vpil je: "Imajo ga —! Privlekli so ga —! Sijajno —! Imenitno! Koj mu povrnem udarec!" Zamahnil je. Pa porinil sem ga nazaj. "Pustite to, senor! Ujetnik je najin, z Winnetouom sva ga prijela! Ce bi bilo šlo po vašem, bi nam bil ušel in vse pokvaril. Neumno je bilo, da ste mu povedali, kdo ga čaka pri vozovih! Molčati bi bili morali!" Jezno se je obregnil: "Vaše posebno veselje je, se zdi, da se venomer kregate nad nami —. Res ste —." Sirovost je mislil povedati. Ostro sem ga zavrnil: "Tiho—! Sicer—!" Dvignil sem roko. Prestrašen se je umaknil za voz in jurisconsulto se mu je pridružil. In tam za vozom sta si menda tožila svoje gorje—. Winnetou je privezal ujetnika k ojesu. Mimbrenji so ga obsuli in psovali. Odpravil sem jih, govoriti sem mislil z njim, ni jim bilo treba slišati, kaj se meniva. Le Winnetou je ostal. Weller je temno gledal pred sebe. Nisem sicer pričakoval, da mi bo kdo ve kaj povedal, pa morebiti se je le dal zapeljati h kaki nepremišljeni besedi. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 3.—Podružnica št. 1 S. M. Z. ima blagoslovitev nove zastave. Potem program in plesna veselica v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barberto-nu. 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 3.—Društvo Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 22.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16, 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 18.—Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave. 18.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z vogjar-ji in kamelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 2.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterlog Rd. ' 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi piknik na Anton Debev-čevih farmah v South Madison, Ohio. JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje- vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24.—Vseslovenski katoliški shod priredi Zveza društev Naj sv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80, cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 21. — Božičnica mladinskega pevsL^a zbora Škrjančki v Slovenskem drufc/UTenem domu na Recher Ave. čast in občudovanje!" Govornik je orisal tudi boje drugih narodov, po katerih so udarile nacijske kohorte in s pomenljivimi besedami povzdignil glas: "Amerika, po-stoj in pomisli, kaj se godi okrog tebe in kaj preti tudi tebi!" Mr. Andrica od Cleveland Pressa je kazal zelo lepe premikajoče slike iz Jugoslavije. Občinstvo je zelo navdušeno ploskalo deklicam od Slovenske ženske zveze, ki so plesale na-l-odne plese. Bil je res prisrč-kan prizor. Zahvala gre vsem, ki so se trudili, da se je ta Jugoslovanski večer uresničil. Zahvala gre pa predvsem občinstvu, ki se je tako številno odzvalo. Naj še omenimo, da je prejel vodja programa, dr. Mally, proti koncu programa dva br-zojava, ki sta zelo pomenljiva. En brzojav je bil od Mr. in Mrs. John Zaller, 16008 Waterloo Rd., slovenska pekarija, v katerem izjavljata, da bosta darovala za jugoslovanski relif $50 in izražata obžalovanje, ker se ne moreta udeležiti prireditve. Druga brzojavka je bila pa od pevskega zbora Ilirije, v kateri poroča, da je zbor odposlal $25 za jugoslovanski relif. Iskrena zahvala zavedni Zal-lerjevi družini in zboru Ilirija. -o- Rock Springs, Wyo. — Dne 9. t. m. je tu umrl za rakom v želodcu Blaž Pustavrh. star 60 let in rojen na Čr^m vrhu nad Idrija, "Komaj nekaj minut ste pri nas, senor Weller," sem začel, "in še niste utegnili razmišljati o svojem položaju. Povem vam pa kar naravnost, da je nevaren. Za življenje vam gre! Od vašega obnašanja zavisi, kaj bomo storili z vami. Povejte, zakaj ste zapustili Almaden!" Dolgo je trajalo, da je odgovoril. Najbrž je preudarjal, ali bi vobče odgovarjal, in če bi, koliko bi smel povedati. Končno je dejal: "Senor Melton mi je zapove-dal." "Gotovo vas je poslal s kakim posebnim naročilom?" "Dvoje mi je celo naročil. Zaman smo čakali na vozove, ni jih bilo, pa bi jim naj bil šel naproti, da poizvem, kaj se je pripetilo." "In drugo, kar vam je naročil —?" Zinil je, pa nič ni rekel. Najbrž je že itak preveč povedal. Po daljšem molku je dejal: "Tisto vas ne bo posebno zanimalo." "O, vse me zanima, veste, kar bi mi povedali! Pa še zelo zanima —. Saj sem opazil, da se tudi vi za mene prav posebno zanimate —. Ob tej priliki čutim prijetno dolžnost, da vas moram popra-šati po vaših prijateljih. Kako jim gre? Kako je v Almadenu? Ali so delavci že vsi pod zemljo?" "Da," mu je nehote ušlo. "Že delajo?" "Ne še." (Dalje prihodnjič.) Veliki petek v Londonu. — Kljub razvalinam in nevarnostim so se verni Londončani zbirali hi molitvi. Slika nam kaže skupino vernikov med razvalinami Coventry katedrale v Londonu na veliki petek. Kako silno zanimanje vlada za razne dirke nam kaže gornja slika, ki je bila posneta- ob otvoritvi novega dirkališča v Jammed. N. Y., kjer je bilo navzočih 87,284 oseb. Dirkališče je stalo milijon dolarjev in prvi dan je bilo stav za $1,288,551, kar je tudi rekord. Jugoslovanski večer (Nadaljevanje s 1 strani) bo še kaka taka prireditev, naj se ne pozabi povabit vsakega pevca posebej s pismom! Na prireditev je prihitel iz Washingtona dr. Vladimir Ry-bar, ki je bil živahno pozdravljen od občinstva in ki je v imenu J.ugoslavije prosil izseljenski narod, naj ne pozabi svoje domovine v teh dnevih preizkušnje. Predsednik pripravljalnega odbora je bil konzul dr. Mally, ki je pri začetku programa pojasnil navzočim, da Jugoslavija ni hotela vojne, a da je bila pripravljena z orožjem braniti svojo svobodo. Izrazil je upanje, da bodo demokracije kot so Zed. države, postavile Jugoslavijo zopet na zemljevid. Govoril je clevelandski župan Blythin, ki je izrazil visoko spoštovanje do Jugoslavije ter izjavil, da narod, ki se upre nasilni narodni smrti, ne bo nikdar umrl. Rekel je, da bo tudi ameriški narod pomagal po svoji najboljši moči Jugoslaviji, ki naj ve, da stoje Zed. države za njo. Glavni govornik je bil pa sodnik Frank J. Lausche, ki je I imel dolg in globoko zamišljen govor. Občinstvo je priredilo g. Lauschetu živahno ovacijo, ko je prišel na oder. Sodnik je bil deležen navdušenega odobravanja, ko je rekel, da priznavamo v Jugoslaviji samo eno svobodno državo in to je ono, ki so si jo ustvarili Srbi, Hrvati in Slovenci. In samo za tako državo stoje Zed. državš, Anglija in druge svetovne demokracije. Govornik je z iskrenim glasom prosil, naj pomagamo domovini moralno in gmotno. Naj se ne izneverimo domovini sedaj, ko pričakuje, da bomo stali ob njeni strani. Ponosni smo, je rekel sodnik Lausche, in ponosni moramo biti, da smo potomci naroda, ki se ni pustil podjarmiti tujcu. "Mi smo ponosni na vas, Jugoslovani v stari domovini," je rekel sodnik Lausche. "Ponosni smo na vaš pogum, da ste se uprli grabežljivemu tujcu in tako dokazali, da ste svobodo-ljuben narod, ki zna braniti svojo neodvisnost, četudi ve, da bo podlegel premoči. Na nocoj-šni večer, zbrani tukaj, vam ameriški Jugoslovani izrekamo MALI OGLASI Stalno delo Ženska dobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok; mora ostati čez noč; opravljala bi splošna hišna in gospodinjska dela; plača po dogovoru. Ali pa se sprejme priletna ože-njena dvojica, ki bi opravljala ta posel in bi imela tudi stanovanje. Zglasite se na 434 E. 157. St. (101) Delo išče Izučen slovenski mesar išče delo. Za več informacij pokličite: HEnderson 2814. (101) Nabiralke se išče Išče se nabiralke (solicitors), ki bi prodajale mlekarske izdelke. Oglasite se na 1365 Addi-son Rd._ (101) Hiša naprodaj Proda se hiša na 109. cesti; ima 6 sob, kopališče, prodajalna, 2 garaži. Proda se poceni radi odhoda iz mesta. Pokličite Michigan 3434. (Apr. 28, 30, May 2) Fini avtomobili jPridite in izberite si dobro ohranjen, rabljen avto. Velika zaloga vsakovrstnih avtomobilov. Vprašajte za Mr. Frank (Butch) Gornick. Prinesite ta oglas s seboj. Smith Motor Sales 6115 Superior Ave. (100) Delo dobi moški za pomoč pri obdelovanju zelenjadne farme. Mesečna plača in hrana. Vprašajte na 20831 Goller Ave., telefon IVanhoe 1086-M. (100) Hiše naprodaj Proda se dve hiši na enem lotu; ena hiša ima 4 sobe in kopališče; druga hiša je za, 3 družine s kopališči in kletjo. Vprašajte Joseph Niratko, 1414 E. 27th St. (99) Išče se stanovanje Išče 2 veliki ali 3 manjše sobo za okrog 15- maja, med St. Clair in Superior, od 64. ceste do Collinwooda. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega'lista. (101) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E, 68th ENdicott 4212 Prescription Specialists 1941 APRIL 1941 sMgMM mffllffls® r|j j 81T!io;ii!i2 fflputiisigp1 M 2122 23 24 25 26 [27 28|l29 30i TT 1 bolje je, da v svoji nespameti divja, kakor da bi jo moral človek gledati, kako sedi in bulji predse, kakor da je od bridkosti pamet izgubila —" Dekla Gunhild je pritekla za njima. Takoj naj prideta h gospodinji v tkalnico — govorila bi rada z njima in z vsemi sinovi. Kratko in ostro je Kristina ukazala, naj Ulf jaha na Bre-idin in se tam pomeni z možem, ki ima dve njeni kravi na posodo. Sabo naj vzame dvojčka in naj se pred jutrom ne vračajo domov. Naakkveja in Gauteja je poslala na planino — ukazala jima je, naj odtam pogledata, kako je kaj na konjski paši v Ilmandski dolini — na poti tja naj obiščeta smolarja Bjor-na, Isridinega sina, in ga naprosita, naj še nocoj pride k njej. Ugovarjanje sinov, da je naslednji dan praznik, ni prav nič zaleglo —. sivih očeh, kakor če se zablisne napol potegnjeni meč. Samo trenotek, nato je vse izgniilo v vedrem, dobrovoljnem dovtipu, dokler je bil še mlad, toda vedno bolj pogosto nekam otožno milo, čim bolj se je staral. V duši njenega očeta je živelo še nekaj drugega poleg te globoke. nežne sladkosti. Z leti je pričela razumevati; nenavadna dobrota njenega očeta ni izvirala odtod, ker morda ni dovolj ostro videl napak in malopridnosti ljudi, temveč odtod, ker je v lastnem srcu vpričo Boga nenehoma iskal svojih slabosti in bil ves skrušen od kesanja nad njimi. Ne, oče, ne boni nestrpna. Tudi jaz sem se mnogo pregrešila zoper svojega moža. Na dan sv. Križa je Kristina zvečer sedela z družino in bila kot po navadi. Ko pa so sinovi odšli na izbo spat, je tiho poklicala Ulfa Haldorssona k sebi. Prosila ga je, naj stopi doli k Isridi in jo naprosi, naj pride h gospodinji v staro tkalnico. Ulf je rekel: "Kristina, obvestiti moraš Ranveigo z Ulv-svoldena in župnikovo sestro Haldiso; najbolje bi bilo, ako bi poslala po Astrido in Ingje-bjorgo z Loptsgaarda, da bi prevzeli nadzorstvo v izbi —" "Za to ni več časa," je rekla Kristina. "Prve bolečine sem čutila že popoldne. Le stori, kakor pravim, Ulf — nobenega drugega ne maram pri sebi kot svoje dekle in Isrido." "Kristina," je resno rekel Ulf, "ali ne razumeš, da bi te ljudje lahko začeli hudo opravljati, ako se nocoj tako skriješ Drugo jutro ob zvonjenju je zapustila jorundgaardska gospodinja hišo v spremstvu Bjorna in Isride, ki je nosila otroka. Kristina jima je bila dala čedna, spodobna oblačila — porodnica sama pa se je tako nališpala z zlatom, da so vsi lahko videli, kdo je gospodarica in kdo njena podložnika. Kljubovalno in prevzetno'je odvračala nejevoljno začudenje, ki ji je, kot je čutila, pljuskalo nasproti od ljudi na trati Kristina je težko spustila roko na mizo. Zaprla je oči. "Naj torej opravlja, kdor hoče! Ne maram nocoj ponoči imeti krog sebe tujih žensk —" Drugo jutro so starejši sinovi tiho sedeli skupaj in molčali, Največji diamant, ki je bil najden v BraziU) ncvan "Vargas diamant" po predsedniku Getidio so sedaj razrezali v New Yorku na 23 kosov. Cd je tehtal 726.80 Jcaratov. Na željo predsednika Roosevelta se bo podal filmski igralec Douglas Fairbanks, mL, katerega nam kaže gornja slika, na poto-vmije po jjužvloameriških državah kot odposlanec dobre volje in za boljše razumevanje med ameriškimi re-publilcami. Največji mož v ameriški armadi je gotovo artilerist Murray Greenberg, ki služi pri 258 poljski artileriji v Fort Ethan Allen, V t. Visok je 6 čevljev 9 palcev in pol in potegne 258 funtov žive vage. Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina J HEnd Društva imajo izjemne cene na oglasih 6117 St. Clair Ave, * § Sigrid Undset: ; | KRISTINA - LAVRANSOVA HCI J ni-KRIž Gaute je odgovoril, ne da bi ■ dvignil glavo: "Oče ni bil videti tega mnenja, da bi bil to vzrok—da se nisi preselila k njemu na Hau-gen." Kristina je stala nekaj časa brez besede. "Kaj je rekel?" je vprašala tiho in rezko. Naakkve je hotel spregovoriti. Toda Gaute je nekoliko dvignil roko, kratko in proseče pogledal brata. A starejši je kljub temu rekel: "Oče nama je naročil, naj ti tole poveva: ko je bil ta otrok spočet, si vendar vedela, kako bogat je. In če odtlej ni postal nič bogatejši, tudi revnejši ni postal." Kristina je sinovoma obrna-la hrbet in počasi odšla proti hiši. Težko in trudno se je spustila na klop pod oknom, s katerega je spomladansko sonce že popolnoma stajalo led. —L'!'!*> je tako. Takrat je moledovala za to, da bi smela ležati v njegovem naročju—ona najpoprej. Kljuk temu ni lepo, da jo zdaj tega spominja. Er-lend je grdo napravil, da ji je poslal ta odgovor po sinovih—. Spomladno vreme je trajalo dalje. Teden dni je pihal jug in deževalo je—reka je narasla, postala je mogočna in bobneča. Z vseh bregov je šumelo in curljalo, sneg je v plazovih drvel z gora. Nato je spet posijalo sonce. Kristina je stala v sivo modrem večeru zunaj za poslopji. V grmovju spodaj pri njih so glasno žvrgoleli ptiči. Gaute je odšel z dvojčkoma na planino —nad ruševca. Vsako jutro je bilo z vseh bregov slišati prav doli na dvor njegovo petje. Kristina je pritisnila roko na prsi. Le še malo časa je do takrat—potrpežljivo mora vztrajati do konca. Gotovo je bilo pogosto težavno in neprijetno živeti z njo—. Bila je nespametna v svoji skrbi za otroke— dolgočasna, kot je rekel Er-lend. Kljub temu se ji je zdelo, da je zdaj krut. A kmalu bo napočil čas, ko bo moral priti k njej—saj to tudi sam ve. Sonce in dež sta se menjavala. Nekega popoldneva so jo prišli klicat sinovi. Vseh sedem je stalo s posli vred zunaj na dvorišču. Preko doline so se bočile tri mavrice, prva se je opirala na hiše na Formu, imela je čisto jasne in svetle barve, zunanji dve pa sta bili bolj medli in proti vrhu zabrisani—. Še ko so stali tamkaj in opazovali to nenavadno lepo znamenje, je zrak posivel in po- Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol i. Uredi želodec J. Ojači živce 1. Odpomoč ženskemu zdravji CENA 50^ MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. JPošiljamo tudi po pošti , temnel. Od juga je privršala snežna vihra. Začelo je tako snežiti, da je bil ves svet v kratkem čisto bel. Zvečer je Kristina sedela v izbi in pripovedovala Munanu zgodbo o kralju Suju in njegovi lepi, snežno beli hčerki, Mjoll ji je bilo ime, in o kralju Ha-raldu Luva, ki ga je bil vzgojil dovreški velikan v notranjščini gore severno od Dovra. Z bridkostjo in kesanjem je mislila na to, da je minilo že leto in dan, odkar je zadnjikrat tako sedela in pravila svojim otrokom pravljice—škoda za Lav-ransa in Munana, da se ni na ta način bolj ukvarjala z njima. Zdaj pa bosta kmalu velika fanta. Ko so bili drugi doma na Husabyju še majhni, jim je zvečer pravila pi'avljice—tolikokrat, tolikokrat. Videla je, • da odrasli sinovi sedijo tamkaj in poslušajo — zardela je kot ogenj in ni vedela več naprej. Munan jo je prosil, naj še kaj pove. Naakkve je vstal in se pomaknil bliže. "Mati, ali se spominjate zgodbe o Torsteinu Uksafotu in škratih v gozdu na planini— dajte, povejte nam jo!" Ko je pripovedovala, se je obudil v njej spomin: sedeli so in počivali v brezovem gaju spodaj pri reki in nekaj prigri-zovali, njen oče in njegovi kosci in grabljice. Oče je ležal na trebuhu; ona mu je kobalj sedela na hrbtu in ga s petami drezala v ledja—vroč dan je bil in zato so ji dovolili, da je hodila bosa kot odrasle ženske. Oče je pravkar našteval rodovnik planinskih škratov: Jernsk-jold je imel Skjuldvoro, njuni hčeri sta biliSkjoldis in Skjold-gjed, ki ju je ubil Torstein Uk-safot. Skjoldgjerd je bila poročena s Skjoldketilom, njuni sinovi so se imenovali Skjold-bjorn, Skljodhedin ter Valsk-jold, ki je imel Skjoldskjesso, tadva sta rodila Skjoldulfa in Skjoldorma; Skjoldulf je dobil Sjoldkatlo, z njo je imel Skjolda in Skjoldketila— Ne ,to ime je že enkrat povedal, je smeje se zavpil Kolb-jorn, kajti Lavrans se je bahal, da jih bo naučil dva ducata šk,ratjih imen, pa še s prvim ducatom ni( prišel do kraja; tudi Lavrans se je zasmejal: "No, no, lahko pa vidite, da si tudi škratje vzdevajo imena svojih prednikov!" 1 Toda njegovi ljudje niso marali odnehati; obsodili so ga, da mora vsakemu preskrbeti poži-rek medice. No, naj bo, je rekel gospodar — zvečer, ko pridejo domov. Toda ljudje so jo i hoteli precej imeti—in tako so j nazadnje poslali Tordiso do- I mov, da prinese medico. Stopili so v krog in si podajali veliki rog iz rok v roke. Nato so pobrali kose in grabi je ter odšli znova na delo. Kristino so s praznim rogom poslali do- j mov. Z obema rokama ga je J držala pred seboj in v soncu bosa tekla po zeleni stezi navkreber proti dvoru. Kadar se je na j dnu roga nabrala kapljica me- i dice, je obstala, si poveznila po- I sodo na obrazek ter oblizala zu- jjj naj in znotraj pozlačeni rob, i pa tudi s prstov si je polizala I sladkobo. Kristina Lavransova je tiho | sedela in gledala predse. Oče! Spomnila se je nekega izraza na njegovem licu, prebledel je, j cot prebledi gozdnat breg, ka- | 3ar ohlip obrne listje na drevesih—spomnila se je zvoka hlad-lega in rezkega poroga v nje- i jovem glasu, bleska v njegovih | sedeli in gledali v tla, medtem ko je Munan venomer pravil o malem bratcu, ki ga je bil v tkalnici videl v materinem naročju. Naposled je rekel Bjor-gulf, naj o tem nikar ne govori več. Kristina je samo ležala in prisluškovala — zdelo se ji je, da nikdar tako krepko ne spi, da ne bi hkrati vedno prisluškovala in čakala. Osmi dan je vstala, toda ženske, ki so bile okoli nje, so opazile, da ji ni dobro. Zdaj jo je mrazilo, zdaj jo je spreletava-la vročina; kakšen dan se ji je mleko cedilo iz prsi, da je imela obleko vso premočeno, drugi dan se otrok ni mogel nasititi pri njej. Vendar ni hotela spet leči. Otroka ni dala iz rok — nikoli ga ni položila v zibelko, marveč ga je ponoči imela pri sebi v postelji. Podnevi je hodila okoli in ga pestovala, sedela z njim na svoji postelji, prisluškovala, čakala in strmela vanj, čeprav se je pogosto zdelo, da ne vidi in ne sliši, kako joka. Nato kakor bi se bila prebudila — vzela je dečka v naročje in neutrdno hodila z njim po izbi. Pritiskala je svoje lice k njegovemu in mu čisto po tihem kaj pela, sedla in ga položila na prsi, spet sedela in strmela predse kot poprej, njen obraz je bil kot okamenel —. Ko je bil deček približno šest tednov star — in mati še ni prestopila praga tkalnice, sta nekega dne vstopila Ulf Haldors-son in Skule. Bila sta popotno oblečena. "No, zdaj odjezdiva gori na Haugen, Kristina," je rekel Ulf, "tega mora biti zdaj konec —." Kristina je sedela nema in toga pred njim in dojila dečka. Sprva je bilo videti, da se ničesar ne zaveda. Naenkrat pa je planila pokonci, vsa zaripla v obraz. "Delaj, kar hočeš. Ako se ti toži po tvojem pravem gospodarju, ti ne bom branila. Najbolje bo, če takoj dobiš svojo plačo — potem ti kesneje ne bo več treba hoditi k nam." Ulf je strahovito zaklel. Potem je pogledal žensko, ki je stiskala dojenčka na prsi. Stisnil je ustnice in molčal. Toda Skule je stopil korak naprej: "Da, mati — zdaj odjezdim gori k očetu — ako pozabljate, da je bil Ulf .nam bratom red-nik, tedaj pomislite vsaj to, da meni ne morete tako ukazovati in velevati, kot bi bil hlapec ali dojenček —" "Ne?" Mati ga je udarila v obraz, da se je fant opotekel nazaj. "Mislim, da vam bom tako dolgo ukazovala in velevala, dokler vas bom redila in oblačila —. Ven!" je zavpila in zacepetala z nogo. Skule je bil besen. Toda Ulf je rekel tiho: "Je bolje tako, dečko moj — pred cerkvijo. Oh da, včasih je drugače praznovala pot v cerkev — v spremstvu najuglednejših gospodinj. Sira Sol-mund jo je gledal z neprijaznimi očmi, ko je s svečo v roki stala pred cerkvenimi vrati — toda sprejel jo je kot po navadi. Isrid je bila že nekoliko otročja in ni veliko razumela; Bjorn je bil čudak in redkobe-sednež, ki se nikdar ni preveč brigal za zadeve drugih ljudi. Tadva sta bila otroku za botra. Isrid je povedala župniku otrokovo ime. Zbodlo ga je, nekoliko se je obotavlja — nato pa ga je ponovil, da so ga mogli slišati ljudje v glavni cerkveni ladji: "Erlend — v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha —" Kakor da bi nekaj prešinilo vso zbrano srenjo. Kristina pa je občutila pri tem divje, maščevalno veselje. Otrok je bil ob rojstvu ti prav krepak. Toda M teden je Kristina opa*1'^ noče prav uspevati. Sa"1,1^ trenotku, ko je bila rešef^ la občutek — da se ji ^ sesulo kot izgorela In ko ji je Isrid pokaza« J( rojenčka, se ji je za tem otroku življenjska slabotno tli. Toda te ^ je izbila iz glave — neS $ je že mislila, da ji .ie sl.% galo. Poleg tega je vendar velik in tudi sla" ; . bil videti —. Kljub temu se je i jazen za dečka od c'ne-ilj,l • večala. Venomer je • da lačen ni bil — dolgo sedela in se ukvaj,i. njim, preden je hotel j ko se ji je nazadnje i vabami posrečilo, da 2a j . pravila do sesanja, Je j ■ takoj zaspaf. — Ni m0* ti, da bi bil rasel — AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši VESELICA bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" V m # jj^ ŽENINI IN NEVESTE1