Narodni dom v belej Ljnbljani. Živahno gibanje kažejo Slovani sploh, a Slovenci posebno. Nekaj časa uže je pri nas kakor v kakera bueelnjaku ali miavljinjaku. Na političnem polji osobito bnriino se in trgamo za čast in poštenje, za priznanje in veljavo svojih narodnib pravic, svojega milenega narečja; na znanstvenem si piizadevamo pred vsem svojo slovensko govorico slovniški urediti, jezik osnažiti, spiliti, ugladiti, za vsakojake pctrebe prirediti in s piimernimi izrazi ubogatiti, spisi raznega zadržaja uresiti; na ninetniškem, družbenskem in gospodarskem pa se poganjamo ne/.avisnost od tujcev dosegnoti itd. Kar nas v tej velečastnej Dalogi najhuje moti, ovira, zadržuje, to je naša raztepenost po 6 deželah. Gledamo sicer v belo Ljubljano pa vse premalo in preneznatno. Zavedenemu Slovencu je bela Ljubljana v mislih in željab to, kar Hrvatotu prijazui Zagreb, Čehom zlata Praga. Toda v belej Ljubljani nam manjka dovolj krepkega, obširnega, dostojnega središča. Pogrešamo še v nje.j narodne hiše, narodnega doma. Sloveča čitalnica nahaja se v najetib prostorijab. Teaiu se mora odpomoči. Nemci imajo v Ljubljani, v Celji, v Mariboru, Celovci itd. svoje ,,kasine". Nam Slovencem je tieba narodnih bis v posameznih mestib, a v Ljubljani narodnega doma. Ne recimo obupljivo: Slovenci nismo bogati kakor Neruci, reveži smo, denarjev niuianio. Ni treba v jednem lotu pozidati palače. Zrno do zrna pogača, a kaincn do kamna palača. Potrpljenje, uporabljenje ngodnih razmer in pa vzaiemne uaoči vse premagajo, vse doženejo. To naru potrjuje kianjsko Novo mesto, ki si je prvo in užc prcd večimi leti pozidalo narodai dom. Isto nam svedočijo vrli Slovenci v staroslavnem Ptuji, ki so te dni kupili za 11.000 fl. gostilno rzur Stadt Wien" ter jo prirejajo za naiodni dom. Jednako raogoče je tudi v Ljubljani. Začetek je pa užc storjen. Dne 20. decembra 1881 ustanovilo je se v Ljubljani posebuo društvo. Njegovo pravno ustanovljenje potrdila je vlada dne 5. januarja 1882. Zove se društvo nNarodni dom" ter ima namen sozidati in vzdrževati narodni dom v Ljubljani. S tem boče narodnim društvom ondi, ki se z umetnostjo, znanstom pečajo ali k družbinskej zabavi služijo, napraviti stalno in lepo domačijo in tako pospešiti narodno omiko in zabavo. Udje društva so : podpiratelji, ustanovniki in društveniki. Podpiratelj je, kdor društvu enkrat za vselej zneske ne pod 50 kr. darnje; ustanovnik je, kdor društvu 1000 fl. ali več na jedenkrat daruje; društvenik pa je, kdor pri svojem vstopu 200 fl. vplača. Pri tem mu je na voljo dano, celo svoto takoj vplačati ali pa samo 25% glede ostalih 75% Pa se 'ma pravornočno zavezati, da jih v treh poluletnib rokih vplača. Podpirateljem in ustanovnikom se denarji ne vračajo pač pa društvenikom. Tem se vplačauib 200 fl. polagoma vrača, ker se jim plačuje vsako leto 3°/0 obresti in 2% kot amortizacija kapitaia. Društveniki toraj prav za prav 200 fl. proti 3% obrestim društvu posodijo. Kedar se nabere dosta denarjev, nakupi se v Ljubljani primerno zemijišče in začne zidati ,,Narodni doin". Pozidano poslopje se da narodnim drustvom v najem in dohodki se obrnejo v poplačanje dolgov. Ko je to dovršeno — najmenje v 30 letih— razide se društvo in poslopje postane last Matice slovenske. Ta prevzame dolžnost skrbeti, a) da se narodni dom nikoli ne odtegne svojemu pravilnemu namenu, b) da se ne snae prodati pa tudi ne z dolgovi obložiti in c) da polovico dohodkov Matica za se obrne, polovico pa v štipendije dijakom in umetnikom slovenskim. To so poglavitne točke iz pravil društva ,,Narodni doni" v belej Ljubljaui; središČi slovenskem. Piisrčno želimo pa tudi trdno zaupamo, da se bodo tudi štajerski Šlovenci pri oyem preblagem podjetji obilno udeleževali, to pa ali kot podpiratelji ia ustanovniki ali kot društveniki. Tega se nadejamo ne samo od strani premožnejšib posameznikov, ampak posebno od strani našib društev in posojilnic. ,,Slov. Gosp." bo pa verno poročal o napredovanji ovega podjetja. Odborniki društva: nNarodni dom" so gospodje: Dr. Možej predsednik, dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, naruestnik, dr. Josip Stare blagajnik, Ivan Hribar, tajnik, Fr. Forttma, P. Graselli, dr. Anton Jarec, Vaso Petriči<5, dr. Valeutin Zarnik, Janez Murnik, Ferdo Souvan, dr. Fr. Papež, in Ivan Kušar. Bog nakloni obilno svoj blagoslov prevažnemu podjetju!