255
Pravila Vipavskega sadjerejskega društva.
L    Namen in delokrog društva.
§. 1. Društvo se zove „Vipavsko sadjerej-sko društvo" se sedežem v Vipavi, in stoji pod pokroviteljstvom c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
§. 2. Namen društva je, domačo sadjerejo sploh, Vipavsko pa še posebe dejanstveno podpirati, povzdigovati.
§. 3. V dosego tega namena posluževalo se bode društvo sledečih sredstev:
1.     Društveni vrt, to je, društvena v Vipavski dolini ali pa, ako potreba, tudi na Pivki situirana sadna drevesnica, v kateri se imajo razne plemenite sadne rastline pomnoževati ter iz nje med posamezne ude društva edino le proti vsakoletni vplačani letnini 1 gold. vsako leto razdeljevati.
Društveno drevesnico omisli si društvo ali edino le iz svote, katero utegne visoko c. k. kmetijsko minister-8tvo društvu v to svrho nakloniti, ali iz svote, sestavljene deloma iz podpore vis. c. k. kmetijskega minister-stva in deloma \z pristopnin posameznih udov, ali pa le iz samih pristopnin udov.
Kje in kako velika da se ima drevesnica napraviti, katere sadne rastline in kako da se imajo v nji izgo-jevati, kako med ude društva razdeljevati — vse to in vse drugo v režijo drevesnice spadajoče spada v delo-krožje posebnega oskrbovalnega odbora društva s posebno instrukcijo.
2.    Večkratni shodi udov ali v posvetovanje ali v poslušanje sadjereje se tikajočih nasvetov in podukov.
3.     Društvena poročila v domačih in drugih kme tijskih časnikih.
IL    Sprejemanje udov društva, njihove pravice in
dolžnosti.
§. 4. Za uda sadjerejskega društva sprejeti se more vsak človek, bodi si katere koli narodnosti.
Društveni aii poslovni jezik je pa le slovenski.
§. 5. Vsi udje društva se razdele v dejanske in častne; prvi kakor drugi pa potem še v ude vipavskega okraja in pa zunanje.
§. G Vsi udje vživajo popolnem enake društvene pravice, vsi imajo pa tudi enake dolžnosti, namreč:
1.     Vsak ud dobi vsako leto iz društvene drevesnice enako število sadnih rastlin; to število določi pred razdelitvijo oskrbovalni odbor drevesnice, in sic r:
a)   po množini udov in na razpolaganje stoječih rastlin,
b)   po razpolaganji tistih udov, kateri sadnih rastlin sami ne potrebujejo, ampak jih po lastni volji drugemu ali tretjemu prepustijo.
Prepuščenje sadnih rastlin drugemu ali tretjemu vložiti mora pa dotični ud oskrbovalnemu odboru tri tedne pred razdeljevanjem rastlin po dopisnicah naznanjenem. Rastline, katerih kak ud v dveh mesecih po razdelitvi ne vzame, ostanejo lastnina celega društva, katera se po najboljši mogočosti proda.
2.     Vsak ud ima pri občnih zborih enako pravico govora, bodi si o splošnih posvetovalnih zadevah, bodi si o volitvah v oskrbovalci odbor itd.
§. 7. Vsak ud društva - razen častnih — plača en goldinar pristopnine enkrat za vselej, in pa vsako leto en goldinar letnine naprej, to je, meseca decembra za sledeče leto, društvenemu blagajniku. Samo ob sebi se razume, da ima pristopnina kakor tudi letnina režijskim stroškom društvene drevesnice služiti.
§. 8. Vsak ud je zavezan častni posel, katerega mu občni zbor vsl^d glasovanja naloži, za določeni ob-
rok brezplačno   prevzeti — razen  tajnika,   ako  razmere njega plačo zahtevajo.
§. 9. Za vsako določitev o volitvenih in druzih zadevah je potrebna absolutna (nadpolovična) večina glasov pri seji navzočih udov. To velja za občne zbore, pa tudi   za seje oskrbovalnega odbora.
§. 10. Število udov je navzgor neomejeno, navzdol pa biti mora vedno tako veliko , da znašajo letnine vsaj toliko dohodkov, kolikor režija društvene drevesnice znaša.
§.11. Iz društva smejo udje, kedar hočejo, izstopiti, veodar mora sleherni izstopnik za tisto leto, v katerem izstopi, letnino plačati
§. 12. Tisti ud, kateri se dve celi leti društvenim pravicam in dolžnostim odteguje, smatra se kot molčeč izstopivši društvenik.                                      (Dal. prih.)