92 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene kavbojke premerijo s prisiljenim, kislim nasmeškom. Ko te s pogledom prečrtajo, ker si preveč dovoliš, glede na poden, s katerega si.« Kaže, da so odrasli bolj izgubljeni v iskanju svoje identitete kot večina mladostnikov – slednji so (z ne- katerimi izjemami) le malce neučakani velikega življenja in izpolnitve sanj. Vir: Aksinja Kermauner, osebni arhiv Dosedanji dobitniki nagrade: 2018 – Aksinja Kermauner, Žiga špaget je za punce magnet in Suzana Tratnik, Tombola ali življenje! 2017 – Vinko Möderndorfer, Kit na pla- ži 2016 – Marjana Moškrič, Sanje o belem štrpedu 2015 – Mate Dolenc, Mali princ z otoka 2014 – Vinko Möderndorfer, Kot v filmu 2013 – Janja Vidmar, Kebarie 2012 – Feri Lainšček, Pesmi o Mišku in Belamiški 2011 – bina Štampe Žmavc, Cesar in roža; Milan Dekleva, Pesmarica prvih besed 2010 – Dim Zupan, Hektor in male lju- bezni: zgodba nekega Hektorja 2009 – Marjana Moškrič, Stvar 2008 – Andrej Rozman Roza, Kako je Oskar postal detektiv 2007 – bina Štampe Žmavc, Živa hiša 2006 – Janja Vidmar, Zoo 2005 – Slavko Pregl, Usodni telefon 2004 – Mate Dolenc, Leteča ladja ČoPoVI DIPLoMI 2017 Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispe- vajo k napredku knjižničarske stroke. Čopova diploma in Čopovo priznanje sta poimenovana po slovenskem knjižničar- ju in učenjaku Matiji Čopu. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na podro- čju knjižničarstva, ki je širšega pome- na in prispeva k ugledu in napredku knjiž ničarske stroke. Čopove diplome se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih ali pridruženih članov Zveze. Čo- povo diplomo lahko posameznik prejme le enkrat. Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokov- nih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižni- čarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopova priznanja se podeljujejo posameznikom, ki so člani rednih članov Zveze, rednim članom Zveze ter pridruženim članom Zveze. Izjemoma se Čopova priznanja podeljujejo tudi drugim organizacijam, ki podpirajo delovanje Zveze in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek knjižničarske stroke. Čopovo priznanje lahko posamez- nik ali organizacija prejmeta večkrat. 93 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene Čopovi diplomi za leto 2017 sta prejeli Darja Lavrenčič Vrabec (Mestna knjiž- nica Ljubljana) in Maja Logar (Maribor- ska knjiž nica). utemeljitev Mag. DARJA LAVRENČIČ VRAbEc, diplomirana slovenistka in bibliotekarka, se je z mladinskim knjižničarstvom sre- čala leta 1986 kot študentka na delu v Pi- onirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča, kjer se je dobro leto kasneje zaposlila kot informatorka. Delo na iz- posoji in sodelovanje s kolegi, kot so bili Saša Vegri, Dane Zajc, Vojko Zadravec, breda Mahkota, Tanja Pogačar in Silva Novljan, jo je uvedlo v jedro strokovne problematike mladinskega knjižničar- stva. Kasneje je prevzela vodenje Pionir- ske knjižnice, od združitve ljubljanskih splošnih knjižnic pa opravlja delo vodje Pionirske – centra za mladinsko književ- nost in knjižničarstvo ter vodje Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. Magistrski naslov je pridobila z magistrskim delom Tabuji v slovenski mladinski prozi. Verjetno ni slovenskega knjižničarja, bibliotekarja, založnika in podporni- ka knjižnic, ki bi ne poznal Darje La- vrenčič Vrabec in njenega doprinosa k slovenski mladinski književnosti in knjižničarstvu. V svoji 30-letni strokov- ni karieri kontinuirano gradi in sodeluje pri Priporočniku za branje kakovostnih mladinskih knjig kot urednica in vod- ja uredniškega odbora Priročnika; pri Strokovnih sredah, kjer je nepogrešljiva vodja, koordinatorka in predavateljica; pri Slovenskem knjižnično-muzejskem MEGA kvizu, kjer deluje kot članica delovne skupine muzealcev in bibliote- karjev ter kot avtorica posameznih vse- binskih sklopov. S pripravo vsakoletne bralnospodbujevalne akcije ob 2. aprilu, mednarodnemu dnevu knjig za otroke, skupaj s Slovensko sekcijo IbbY skrbi za promocijo mladinske književnosti med mladimi bralci. Strokovno sodeluje pri izboru in pripravi razstave »bologna po bologni«, ki jo s knjigarno Konzorcij ter Slovensko sekcijo IbbY uspešno pri- pravlja že 25 let. S sodelavci Pionirske je strokovno domislila in izpeljala novo po- stavitev leposlovnega gradiva za otroke in mladino, ki so jo prevzeli vsi mladin- ski oddelki v Mestni knjižnici Ljublja- na. Pred časom je skupaj s sodelavci sprožila tudi javni apel o primanjkljaju kakovostnih izvirno slovenskih poučnih knjig, saj je Pionirska edina ustanova v slovenskem prostoru, ki s priznanjem zlata hruška opozarja na pomen kako- vostnih leposlovnih in poučnih knjig za otroke in mladino. Omenjeno priznanje zlata hruška je plod dolgoletnega dela z vrednotenjem otroške in mladinske literature ter je postalo prepoznavna in želena znamka med založniki in bralci. Ob vseh naštetih projektih, sodelova- njih ter obsežni bibliografiji in dolgem seznamu izvedenih predavanj, Darjo Lavrenčič Vrabec odlikujejo izjemne osebnostne lastnosti in strokovne spo- sobnosti, zaradi katerih jo vabijo v mno- ge odbore, komisije in žirije. Magistrico Darjo Lavrenčič Vrabec lahko v sodobnem jeziku poimenujemo kar legenda mladinske književnosti in knjižničarstva. Za izjemen doprinos k razvoju knjižnične dejavnosti ter prispe- vek k dvigu ugleda slovenskih splošnih knjižnic in krepitvi položaja knjižni- čarjev ji Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete podeljuje Čopovo diplomo za leto 2017. Iskreno čestitamo! bibliotekarska specialistka MAJA LO- GAR ima 20 let delovnih izkušenj v knji- žnični dejavnosti. Leta 2000 je prevzela vodenje službe za mlade bralce v Mari- borski knjižnici. S poglobljenim strokov- nim delom in izjemno tankočutnostjo 94 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene vpliva na oblikovanje kriterijev vredno- tenja mladinske literature, tudi v pro- cesu klasifikacije, in jo skuša približati mlademu bralcu. Tega, v skladu z izho- dišči službe za mlade bralce, postavlja v središče pri izvedbi najrazličnejših oblik dejavnosti, ki jih povezuje s promocijo knjižnične zbirke in značilnostmi lokal- nega okolja. Njeno delovanje ni omejeno samo na lokalno okolje, ampak je izrazito na- ravnano v nacionalno delovanje in po- vezovanje. Aktivna je pri načrtovanju in realizaciji projektov na nacionalnem nivoju, pri čemer sta v ospredju projekta Pravljični večeri za odrasle in Pravljič- ni dan s pravljično šolo. Pravljična šo- la predstavlja inovativen prispevek pri strokovnem usposabljanju mladinskih knjižničarjev. Zasnova Pravljične šole je praktična nadgradnja temeljnih izhodišč službe za mlade bralce in prepoznavanje pomanjkanja organiziranega strokovne- ga usposabljanja in prepletanja dobrih praks za določen profil knjižničarjev. Maja Logar je vsa leta razvijala smernice za razvoj mladinskega knjižničarstva v Mariborski knjižnici, pri čemer je sle- dila sodobnim strokovnim trendom, te pa prenašala v širši slovenski prostor. Aktivno je sodelovala pri oblikovanju Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZbDS, kjer je bila v zadnjih dveh man- datnih obdobjih tudi članica Izvršnega odbora te sekcije. Tesno je tudi njeno sodelovanje s Sekcijo za šolske knjižnice pri ZbDS, s Pionirsko – centrom za mla- dinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, z Društvom bralna značka Slovenije, Prežihovo bral- no značko ter s študijsko skupino šolskih knjižničarjev pri Zavodu Republike Slo- venije za šolstvo. Majo Logar odlikuje odlično in po- globljeno poznavanje mladinske lite- rature in mladinskega knjižničarstva, kar potrjuje tudi njeno aktivno sodelo- vanje v žiriji za nagrado večernica in v ured ništvu revije Otrok in knjiga ter sodelovanje pri izvedbi študijskih vsebin za mladinsko književnost s poudarkom na mladinskem knjižničarstvu na Uni- verzi v Mariboru. Njena visoka strokov- na usposobljenost se zrcali tudi v dveh zbornikih. Sedi, povem ti eno pravljico je plod sodelovanja Maje Logar z Ljobo Jenče. Drugi zbornik, Splet znanja in domišljije: zbornik ob petdesetletnici mladinskega knjižničarstva v Mariboru: 1953–2003, pa je nastajal raziskovalno, pri čemer je Maja Logar kot urednica zbornika tesno sodelovala z nekdanjo direktorico Mariborske knjižnice Darjo Kramberger in drugimi mariborskimi knjižničarji, v njem pa podala izostren pogled na mladinsko knjižničarstvo v Mariboru v obdobju 50-ih let. Zbornika predstavljata temeljni in unikatni deli za področje mladinskega knjižničarstva in proučevanja umetnosti pripovedovanja v nacionalnem prostoru. Za neprecenljiv prispevek k razvoju mladinskega knjiž- ničarstva ji Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete podeljuje Čopovo diplomo za leto 2017. Iskreno čestitamo! Darja Lavrenčič Vrabec in Maja Logar (foto: Milan Štupar) 95 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene Objavljamo tudi nagovora obeh nagra- jenk ob slavnostni podelitvi, ki je pote- kala 21. decembra 2017 v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. S ponosom dodajamo, da sta obe nagra- jenki tudi dolgoletni članici uredniškega odbora revije Otrok in knjiga. Darja Lavrenčič Vrabec Spoštovani udeleženci današnje večerne slovesnosti, cenjena kolegica dr. Sabina Fras Popović, predsednica ZbDS, cenje- na kolegica ga. Martina Rozman Salobir, ravnateljica NUK, dragi nagrajenci in vsi stanovski kolegi, zbrani v prepolni dvo- rani Plečnikove velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani! Zame osebno, za moje življenje in delo je danes velik in izjemno pomem- ben dan! Občutim ga kot večkratni praznik, saj je letošnje leto prineslo tudi sedemdeset- letnico Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in nepozaben kongres ZbDS v Olimju Ustvarimo deželo bralcev: Sode- lovanje. Povezovanje. Skupnost, na kate- rem je sodelovala tudi Mestna knjižnica Ljubljana. Čopova diploma je letos prav posebej počastila slovensko mladinsko knjižni- čarstvo, ki bo v letu 2018 praznovalo 70-letnico Pionirske in slovenskega mla- dinskega knjižničarstvo. Zelo sem vesela, da jo je prejela tudi moja ljuba stanovska kolegica iz Mariborske knjižnice in dra- gocena sodelavka Maja Logar, s katero sva stkali dolgoletno delovno sodelovanje in osebne, prijateljske vezi. Vesela sem, ker sem na ta praznični večer v tako odlični družbi Čopovih nagrajencev, med katerimi je kar veliko kolegov, tudi moj sodelavec Marijan Špoljar. Čopova nagrada, ki jo s ponosom prejemam danes, je zrasla iz korenin danes mogočnega drevesa mladinskega knjižničarstva, ki so ga posadile prve Pionirke: iz Ljubljane stanovske kole- gice Martina Šircelj, Andra Žnidar, dr. Marjana Kobe, iz Maribora pa gospa Darja Kramberger. K njegovi rasti in k zorenju so nato prispevale še naslednje generacije, med katerimi naj omenim prav posebej dr. Silvo Novljan, »naša pe- snika dva«, Daneta Zajca in Sašo Vegri, pa predani mladinski knjižničarki bredo Mahkota, Jagico cigler in izjemnega ko- lega Vojka Zadravca, ki so me na začetku moje poklicne poti tako skrbno in prepri- čljivo uvedli v to strokovno področje, da mu ostajam zvesta in zavezana že 30 let. Ko se danes spominjam tega časa, imam občutek, kot bi mi predali štafeto in rekli: »Teci! Pokaži vse, kar zmoreš! Vse je mogoče, če to res hočeš!« Moja Čopova diploma je tudi sad tim- skega dela Pionirske in njenega strokov- nega znanja, po čemer je prepoznavna že več desetletij. brez pogumnih, predanih in svoje- mu poslanstvu zavezanih sodelavcev, kot so Vojko Zadravec, Ida Mlakar Čr- nič, Kristina Picco, Tone Obadič, Katja Kemperle, ter vodstva knjižnice, zlasti pa nekdanje direktorice mag. Jelke Gaz- voda, ne bi mogli razvijati in izvesti velikih strokovno kreativnih podvigov, kot so bili npr. nova postavitev mladin- skega leposlovja na mladinskih oddelkih MKL, animirani film Knjiga te čaka. Poišči jo!, družabna igra Potovanje de- klice Delfine, ki je posvečena kultni urednici, prevajalki in mladinski pisa- teljici dr. Kristini brenkovi, si zamisliti in izvesti najrazličnejših posvetovanj in simpozijev, organizirati in že vrsto let pripravljati in voditi Strokovnih sred, razvijati Slovenskega knjižnično-mu- zejski MEGA kviza. Ne bi si bilo možno zamisliti in razvijati letnih Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki so naša blagovna znamka, ter skupaj z zunanjimi strokovnimi sodelavci, zlasti pa z eminentnim uredniškim odborom 13 strokovnjakov, tudi znanstvenikov, 96 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene posaditi drevo zlata hruška in vsako leto na Prazniku zlatih hrušk z njega pobrati zlato knjižno bero. Vsega tega ne bi bilo brez sodelovanja, povezovanja, ustvar- janja skupnosti, tudi skupnosti bralcev, kar je bila tudi vodilna usmeritev leto- šnjega kongresa ZbDS. Zavedamo se, da prav mi, mladinski knjižničarji, postavljamo temelje bralne kulture, saj vzgajamo mladega bralca, njegovo družino in posrednike branja in tako lahko »iz malega zraste veliko.« Če kdaj, potem je to zdaj, v času pomanjka- nja medsebojnih odnosov, nadomešča- nja le-teh s tehnologijo, z družabnimi omrežji, še kako pomembno. Pomembno je dati vedeti, da so knjižnice še vedno vsem prebivalcem odprti prostori svobo- de, sprejemanja, pomoči pri uresničeva- nju njihovih potencialov. Mladinski knjižničarji otrokom in mladim s pomočjo kakovostnih knjig, zgodb posredujemo tudi spoznanja o svetu, vrednote. Zlate hruške imajo pri tem velikansko vlogo. Hvaležna sem usodi, da sem v svojem delu našla tudi življenjsko poslanstvo, ki ni samo služba, temveč način življenja in strast. Naj se ob tem za vse razumevanje in podporo zahvalim še svoji družini, ki mi to omogoča. Na tej poti sem se na- učila, da je potrebno biti tudi pogumen ali povedano s Pavčkovimi verzi: »ko hodiš, pojdi zmeraj do konca … V knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave re- snice … A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova.« (Popotnik) In moto so mi misli ljubega pisatelja Patricka Nessa iz knjige Sedem minut čez polnoč, kjer eno od življenjskih sporočil pošasti pravi:« Vse, kar moraš storiti, je govoriti resnico!« Naj na koncu povem, da grem z ve- seljem in ponosom v novi krog svojega delovanja, pri čemer me dano priznanje opogumlja, mi daje moč in energijo. Hvala vam zanj! Maja Logar Nikamor času ne mudi se tu. nizko je, kjer obstal sem, na planoti boričevje – in v tihem jezeru počasi, list za listom, se na dnu nabira šota. Dolgo stal bi tu in zbiral misli svoje bi v samoti. (Janko Glazer) V prvem prostem jutru, ko sem izvede- la za tole priznanje, sem se dvignila h Glazerjevi pesmi na Pohorju, odkoder se pogled razteza k Peci in Uršlji gori, nazaj k Mariboru in Dravi, pa proti Velenju in Ljubljani. Od Ribniškega jezera visokega barja in bele vétrove trave prvega snega, k nizkemu ljubljanskemu barju. Vse je bilo povezano, kakor je danes v poklonu mladinskemu knjižničarstvu in knjižničarstvu nasploh. In sem ponosna, počaščena in vesela, da sem lahko tukaj z drago Darjo Lavrenčič Vrabec in s ce- njenimi nagrajenimi kolegi in kolegico. Hvaležna sem za Čopovo diplomo, ki je potrditev našega in mojega dela in je seveda tudi kolektivna nagrada. Kajti brez izjemnih sodelavk in sodelavcev, ki ves čas, vse od začetkov mojih ljubezni, zavzeto ustvarjajo in razmišljajo z mano ter me učijo, danes ne bi bila tukaj. Na- lagajo se pokrajine knjig in ilustracije, pravljic, ljubiteljskega gledališča, glasbe, zapisov življenjskih zgodb in terenske- ga dela, umetnosti pripovedovanja in stalna želja, da bi bila knjižnica vedno tudi sreča otrok in mladostnikov. Njihov smernik, da bi jim bilo vse razumljivo in dostopno in da bi bili v njej vedno radovedni, suvereni in zahtevni ter ob- dani z lepim in občutenim. In s pravljico, kot najbolj pravo izkušnjo, kaj pomeni biti človek, kako misliti čuteče in čutiti razmišljujoče, kakor je na letošnjem 17. Pravljičnem dnevu mlade in odrasle učil naš osrednji gost chris cooper. Hvaležna sem Mariborski knjižnici, ki me je pripeljala k mladim bralcem, 97 Otrok in knjiga 101, 2018 | Poročila – ocene čeprav, moram priznati, me je s tem svo- jim korakom v začetku zaradi neznanega precej zanihala v dvome. Že zelo kmalu pa sem spoznala, da je to moje potova- nje povezano z neusahljivim raziskova- njem in združevanjem vsega, kar imam v življenju rada. Vsakega svojega dne se veselim. Ker vem, kako močno me delo mladinskega knjižničarja izpolnjuje z ustvarjalnostjo, svobodo in hrepenenjem. In v kako bogat svet zanimivih in ljubih mi ljudi, pa osupljivih umetnosti me vodi. Hvaležna sem družini, ker skupaj z mano neločljivo in naklonjeno biva v večnih stolpičih knjig, sanj, mnogih noč- nih razmišljanj in kolovratenj. Hvala tudi komisiji za odločitev in za- upanje ter Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, predsednici dr. Sabini Fras Popović in njeni skupini, ker s takšno skrbjo, radostjo in povezanostjo do do- vršenosti snujejo svoje dogodke. Čopovo priznanje mi je dragoceno zaradi vseh, ki ste z mano, in zaradi zavedanja, ki me je v tem času presunilo z izostreno močjo: da sem srečna v tem svojem svetu. Zapomnila si ga bom po simbolni ljubljansko-mariborski pionir- ski navezi, njegov čas pa po jubileju Mar- tina Krpana, Marlenke Stupica in drage Ančke Gošnik Godec. V mojem delu mi je, kot v njeni ilustraciji, v katero bi se lahko za dolgo dolgo naselila. Današnji dan z najdaljšo nočjo pa si bom po kelt- skem verovanju zapomnila kot trenutek, ko se življenje za hip ustavi, da lahko v svojem krogotoku Sonce začne novo pot. In da se lahko, kakor na šotnem mahu, vedno veselimo novih poganjkov. Ves čas od obvestila do podelitve Čo- pove diplome so me spremljale in nav- duševale tudi miške Anje Štefan, zato bi se z njimi zahvalila vsem, ki smo danes skupaj. In zato po dolgi poti gremo sončecu naproti. Glejte, koliko nas je! Prej ko slej nam že uspe. MAšA oGRIZEK: KoKo DAjSA: V MeStu. Ilustracije Miha Ha. Založba Miš, 2018. (Zbirka Miškolinke) Maša Ogrizek je v slovenskem kultur- nem prostoru že nekaj časa prisotna kot publicistka, v zadnjem obdobju pa se ve- dno bolj uveljavlja predvsem kot avtorica knjig za otroke. Lahko bi rekli, da se je začelo s Sinjerdečo (2013) in Slonom na drevesu (2014 – nominacija za nagrado Kristine brenkove), nadaljevalo z eko- loško naravnanimi deli (Varuhi gozda, 2016; Gozdni dnevnik, 2017) in Koko Krišno (2016), v lanskem letu pa sta jo Krasna zgodba in Gospa s klobukom izstrelili med (naj)vidnejše slovenske ustvarjalce za otroke. In letos se jim je pridružila še Koko Dajsa: V mestu – zbirka zgodb o zoprni stari mestni kuri Koko Dajsi. Knjige Maše Ogrizek povezuje pred- vsem specifičen avtoričin pogled na svet, ki se tke čez vse zgodbe, a hkrati ne udarja didaktično na plan: zmes rea- lizma, ki prikaže vse plati življenja, od tistih zelo krasnih do manj krasnih in prav nič krasnih, in (večnega) optimiz- ma, ki vedno znova pokaže, da smo sami krojači svojega življenja, blago in šivalni stroj, če ga sploh imamo, pa pač sta, kakršna sta. Življenje je konec koncev (lahko) piknik! Vse to prinaša tudi Koko Dajsa, vpo- gled v svet stare zoprne kure, ki pa nam kljub temu skozi zgodbe kar malo prira- ste k srcu, vsekakor pa nas njene dogodi- vščine dodobra nasmejijo. Koko Dajsa se je najprej udomačila v reviji Galeb. Tam se je pod taktirko tandema Maša Ogrizek in Miha Ha v stripu najprej predstavila njena nečakinja z vasi Koko Krišna, nato pa v zgodbah z bogatimi ilustracijami Mihe Haja še Dajsa. Zgodbe pa zelo uspešno zaživijo tudi v novem mediju – povežejo se v enotno epizodno pripo- ved o stari kuri, njeni »zlomljeni« nogi, nečakinji in njeni »glisti« (pravzaprav