ŠTEV. 3
MAREC 1975
Letnik XII.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
iMMj
paii
ÉÉliil*
Hlebčki
Kako v bodoče s solidarnostjo ob naravnih nesrečah ?
Verjetno smo šele po potresu na Kozjanskem spoznali, da mora tudi socialistična družba imeti namenska sredstva za intervencijo ob nenadnih naravnih nesrečah, kakršne so: potres, poplave, itd. Zato jè Skupščina SR Slovenije sprejela januarja letos sklep, da bo v bodoče to področje urejeno z Zakonom o oblikovanju sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
V nadaljevanju tega sestavka bomo na kratko obdelali namen in način zbiranja, pa vire, iz katerih bodo oblikovana ta, sredstva. Uvodoma navedeni zakon poudarja, da so sredstva solidarnosti, ki so zbirana obvezno na nivoju celotne socialistične republike Slovenije, namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, katere pretrpijo občani, delovne organizacije, sa-
moupravne interesne in družbenopolitične skupnosti.
Iz navedenih sredstev se daje tudi vzajemna pomoč drugim republikam in avtonomnim pokrajinam ob nastanku škode zaradi velikih naravnih nesreč.
Vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabijo solidarnostna sredstva, pogoje in način uporabe ter način u-pravljanja s temi sredstvi bo-
Z zasedanja delavskega sveta TGA:
do določene z družbenim dogovorom, katerega bodo sklenile občinske skupščine naj-
Sprejet zaključni račun 74
pozneje v treh mesecih po izidu tega zakona.
Kako bomo zbirali solidarnostna sredstva?
10. redno zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 27. feb- * ruarja 1975. To zasedanje je bilo sklicano zaradi obravnave zaključnega računa za leto 1974.
— INVENTURA
Prvič je preteklo leto v našem podjetju opravljal med letom inventuro vseh sredstev poseben, za to formirani oddelek kontinuirne inventure. Delavski sveti TOZD so obravnavali inventure za svoje TOZD. Delavski svet TGA pa je po razpravi o inventuri skupnih sredstev sklenil, da odpiše v breme skupnih sredstev dvomljive terjatve, katere je predložila popisna komisija v znesku nekaj čez 100 tisoč din, in naročil pravni službi, da uveljavi nadaljnja pravna sredstva za eventuelno izterjavo teh sredstev.
Delavski svet TGA je nadalje obravnaval tudi predloge kontinuirne inventure za izboljšanje materialnega poslovanja in sklenil, da je treba oštevilčiti osnovna sredstva z inventurnimi številkami '!—*‘s tablicami iz materiala, ki je odporen proti vsem kemijskim vplivom, da bodo vsa zaščitna sredstva, kot so obleke, plašči in ostalo, ožigosana takoj ob sprejemu z zaščitnim emblemom TGA, da bo izvršen popis vseh neuporabnih
modelov po posebni strokovni komisiji in predlagan za odpis, splošno službo pa je zadolžil, da uredi stanje zemljišč.
— ZAKLJUČNI RAČUN
Poslovnokoordinacijski svet je pripravil predlog zaključnega računa TGA v obliki, kot je to predlagal finančni sektor. Prav tako je razpravljal o poslovnem poročilu k zaključnemu računu TGA za leto 1974 in ni imel pripomb. Delavski svet TGA je razpravljal o vsem, predvsem o zbirnem zaključnem računu za leto 1974, pri tem pa ugotovil, da so samoupravni organi TOZD v času med 19. in 21. februarjem 1975 obravnavali predlog za delitev celotnega dohodka in dohodka in ga soglasno sprejeli, zato so tokrat ugotovili, da je predložen in obrazložen zbirni zaključni račun s poslovnim poročilom TGA sprejemljiv in so ga sprejeli v predloženi obliki. S sprejemom je DS opravil tudi delitev celotnega dohodka, kar bo obravnavano
posebej v prihodnji številki. časopisa.
Delavski svet TGA je nadalje potrdil seznam izplačil iz naslova civilnopravnih pogodb, reprezentančnih in reklamnih stroškov.
— ODPRODAJA ODPADNEGA MATERIALA
Delavski svet TGA je odpravil svoj sklep, s katerim je bila ukinjena odprodaja raznega odpadnega materiala članom kolektiva. Ponovno je dovolil odprodajo odpadnega materiala članom delovne skupnosti. Odprodaja bo urejena s posebnim organizacijskim predpisom, katerega mora sprejeti poslovnokoordinacijski svet.
— NATEČAJI O DODELITVI POSOJILA
Delavski svet TGA je razpisal VIII. natečaj o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš. — Skladno .s programom o stanovanjski izgradnji v TGA do leta 1976 je za ta natečaj določil 1,933.000 din. Kompleten natečaj je bil razmnožen in dostavljen vsem TOZD in za
vse oglasne deske. Prijave za natečaj je možno vložiti do 31. marca 1975.
Nadalje je bil razpisan IV. natečaj o dodelitvi posojila za rekonstrukcijo hiše ali stanovanja. Po tem natečaju je na razpolago 250.000 din. Rok za vložitev prijav je enak kot za natečaj o dodelitvi posojila za izgradnjo.
Delavski svet TGA se je na tej seji seznanil tudi z odgovori na vprašanja, katera so člani zastavili na prejšnji se-
Za zbiranje teh sredstev je predvidenih pet različnih virov, od katerih so trije redni — stalni — in dva občasna.
Prvi vir je: prispevek iz o-sebnih dohodkov delavcev in drugih občanov ter od upokojencev; ta bo odvajan vsako leto v višini poprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v mesecu juliju, na poseben račun izločenih sredstev.
(Nadaljevanje na 3. strani)
a l um i ;m; i ; j
(Iz vsebine)
#	(F. M.): Vsak pri sebi — za ugodnejše skupnostne dosežke
#	Bo vaš sin — livar?
0 Aktualna tema: Prosta izbira
#	Prejeli smo: še enkrat o zalogah
#	(Dušan Rebolj): Kako organizirati samoupravljalske komunikacije
#	Iz Metalurga: »Poslovni bonton« za kadilce
#	Povečanje zmogljivosti vrtca — za 40 otrok
#	Poglejmo resnici v oči: Zaščitna sredstva
#	Kaj menijo delavci iz TOZD Aluminij o toplem obroku — — rezultati ankete
AKTUALNA TEMA:
MesečDO poročilo o zaposlenih, izostankih in nadurah za januar 1975
	Zaposleni		Na delu			Boleznine				Dopusti				Ostali izostanki				Nadure	
TOZD	štev.	ure	štev.	štev. uij	«/o ■	štev. ur	%	RD	1	PD		ID		OP	1	NI		štev. ur-	%
	delav.		delav.					štev. ur	%	štev. ur	"/o	štev. ur	»/o	štev. ur	»/o	štev. ur	•/o		
Tovarna glinice	368	67712	330	60706	89,6	3490	5,1	3384	5,0			160	0,2	73	0,1			61	0,09
Tovarna allunimi a	581	103224	496	91256	88,4	7292	7,1	6544	6,3			312	0,3	435	0,4	747	0,72	690	0,68
Vzdrževanje 483		88872	399	73468'	82,7	6287	7,1	4824	5,4	—	—	584	0,6	161	0,2	65	0,07	1913	2,15
Promet Skupne službe	177	32568	151	27721	85,1	1469	4,5	2636	8,1	—	—	40	0,1	2	—	8	0,02	640	1,96
	266	67344	287	52827	78,4	3910	5,8	3752	5,6	440	0,6	288	0,4	_			105	0,15	1258	1,87
Skupaj v TGA	1975	363400	1663 305978		84,2	22448	6,2	21140	5,8	440	0,6	1384	0,4	671	0,2	925	0,25	4562	1,25
Kako smo poslovali?
II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — 11/1975.
Na 1 tono proizvoda Plan
Indeks
februar	I-II/1975
Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v febr-ruarju 1975 in v času od I. —■ II. 1975.
Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta.
I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega
Doseženo
Obrat — mesec	Plan-------------------------
v mes. kumul. 1975/74
A. GLINICA
1. Izluženo:
	— januar	100	101	101	113
	— februar	100	109	105	103
2.	Kalcinirano: — januar	100	97	97	97
	— februar	100	109	103	100
B. 3.	ALUMINIJ Elektroliza A: — januar	100	100	100	398
	— februar	100	101	101	313
4.	Elektroliza B: — januar	100	108	108	111
	— februar	100	106	107	112
5.	Elektroliza B-12P: — januar	100	115	115	106
	— februar	100	111	113	106
6.	Elektroliza B-12S: — januar	100	109	109	87
	— februar	100	110	109	88
7.	Livarna: — januar	100	105	105	164
	— februar	100	96	100	155
8.	Anodna masa — januar	100	89	89	111
	— februar	100	82	86	101
Vezanje
GLINICA			
Al hidrat — AI2O3			
— boksit	100	102	103
— NaOH	100	134	107
para	100	97	98
— el. energija ALUMINIJ	100	95	98
Hala A:			
— glinica	100	100	100
i|r- anodna masa	100	96	99
— kriolit	100	99	90
— aluminijev fluorid	100	85	72
— el. energija — kennj a 100 Hala B:		100	100
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	99	97
p||kriolit	100	90	90
— aluminijev fluorid	100	59	64
— el. energija — kemija 100 Hala B 12-P:		94	94
— glinica	100	100		m
— anodni bloki	100	96 ^	98
— kriolit	100	107	89
^'aluminijev fluorid	100	85	73
— el. energija — kemija Hala B 12-S:	100	100	98
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	99	99
— kriolit	100	104	91
— aluminijev fluorid	100	62	67
— el. energija — kemija ANODNA MASA Za izvoz:	100	102	102
— petrol koks	100	100	100
— katranska smola	100	101	101
Za domačo porabo:			
— petrolkoks	100	102	102
; — katranska smola	100	97	97
— el. energija	100	100	100
immi FEBRUARJU
Prikaz nesreč po TOZD in DS SKUPNE		SLUŽBE	
Februarja se je poškodovalo 20 delavcev.			
	na poti	na delu	skupai
TOZD ALUMINIJ	1	6	7
TOZD GLINICA	j	 .	3	3
TOZD VZDRŽEVANJE	1	1	2
TOZD PROMET	—	4	4
DS SKUPNE SLUŽBE	1	3	4
Skupaj	3	17	20
Število nezgod po vzrokih:			
nepravilni delovni postopek			1
neprevidnost pri delu			8
osebni faktor			1
subjektivni faktor			3
kršenje SVD predpisov			1
neravna tla			1
nepravilen način dela			1
prevozno sredstvo			1
višja sila			1
Februarja so se poškodovali naslednji delavci:
TOZD ALUMINIJ
1. Vinko REP, mat. št. 4117, iz elektrolize A, se je poškodoval 14. februarja. V trenutku, ko je s ključem privijačil klin ob a. palico, je prišlo do izbruha plamena iz celice; ta ga je zadel po obrazu in mu povzročil lažje opekline. Pri umikanju od celice pa si je lažje poškodoval še golen desne noge.
(Nadaljevanje na 5. strani)
IZBIRA
(Nadaljevanje)
V zadnji številki...
V zadnji številki sem vas skušal seznaniti s pojmom PDČ (premakljivi delovni čas), danes pa bom prikazal, kakšne prednosti lahko pričakuje posameznik in kakšne OZD pri prosti izbiri delovnega časa, in probleme, ki ob tem nastajajo. Tu zopet citiram avtorja iz Dela, ki pravi o tem takole:
Premakljivi delovni čas ima številne prednosti tako za posameznega delavca in za podjetje kot tudi za družbo kot celoto. Po dobro organiziranem prehodu na to obliko delovnega časa bodo prednosti prav gotovo večje od pomanjkljivosti, ki jih ima tudi ta sistem. Številne prednosti se med seboj prepletajo in izhajajo druga iz druge. Zato jih je tudi težko razdvajati in sistematizirati. Njihovo delitev bomo napravili zaradi boljše preglednosti, pa četudi bo včasih nasilna.
Izbiranje delovnega časa zahteva tudi dogovarjanje med sodelavci ne samo o delovnem času posameznikov, ampak tudi o njihovem delu, o sodelovanju, nadomeščanju in drugem. Vse to približuje u-resničitvi., ide io o neposred-nem'odločanju vićuvcgd uciciv-’*1
ca o njegovem delu in dogovarjanju med sodelavci. Občutek samostojnosti bo rodil večjo samozavest delavca in boljše počutje pri delu. Delo mu ne bo več prisila, ampak svobodnejša oblika vključevanja v delovno skupnost. Sprememba delovnega časa sama seveda ne more v osnovi spremeniti in izboljšati delovanja samoupravnega sistema. Lahko pa neposredno in posredno z zahtevo po pogostejšem dogovarjanju pripomore k temu.
Boljše počutje delavca pogojujejo še druge prednosti premakljivega delovnega časa. Ni mu treba zjutraj hiteti in skrbeti, če bo res ujel določen začetek delovnega časa. Nima občutka krivde za morebitno zamudo, nepotrebnega izgovarjanja in opravičevanja ter izmišljanja vzrokov. Mimo lahko začne z delom in ga tudi mimo konča. Posebej še, ker tudi v prometu na u-licah in v javnih prometnih sredstvih ni več take gneče in na delo pride manj utrujen od živčne napetosti med vožnjo.
Premakljivi delovni čas _o-mogoča delavcu lažje usklajevanje življenjskega in delovnega ritma. Delavec lahko dela takrat, ko je dejansko razpoložen za delo, ko njegova krivulja učinkovitosti dosega vrhunec. To pa ima za posledico njegovo večjo pripravljenost za delo in zato tudi večji učinek tega dela. Laže se tu-' di prilagaja različnim potrebam po delu v različnem času. Ni mu treba čakati na delo, predvsem pa mu ni treba čakati na signal za konec delovnega časa. Brezdelno sedenje in čakanje pa je po ugotovitvah fiziologov napornejše kot delo. Delavec tudi laže
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kako v bodoče s solidarnostjo ob naravnih nesrečah?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Toda tega prispevka so oproščeni delavci in upokojenci, katerih osebni dohodki oziroma pokojnine ne presegajo z republiškim zakonom določenega najnižjega osebnega dohodka. Najnižji osebni dohodek za leto 1975 še ni določen, vendar ga cenijo na 2.800 din.
Drugi stalni vir dohodkov solidarnostnega sklada je 0,3 odstotni solidarnostni prispevek iz dohodka TOZD; tega bo OZD obračunavala mesečno od enake osnove kot davek iz dohodka TOZD in ga odvajala na poseben račun izločenih sredstev.
Tretji vir predstavljajo sredstva, katera prispevajo kot pomoč delavci in drugi občani, v tujini zaposleni naši delavci, tuje države in mednarodne organizacije.
Četrti stalni vir predstavljajo zbrana sredstva od prodanih znamkic solidarnosti, prodanih v tednu solidarnosti, ki traja vsako leto od 26. julija do 1. avgusta.
Peti vir predstavljajo vsi drugi viri, kot so obresti od deponiranih sredstev tega sklada in drugi dohodki.
Prispevek solidarnosti plačujejo tudi kmetje in drugi občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti in sicer v višini 1 % od davčne osnove. i
Posebej je potrebno poudariti, da je pri zbiranju sredstev za solidarnost uvedena pomembna novost. Prispevek, ki je obračunavan od vsakoletnega julijskega OD, in prispevek iz dohodka TOZD ne bo odvajan na skupni republiški solidarnostni račun, ampak na poseben namenski izločeni račun delovne organizacije.
Ob naravni nesreči bodo delovne organizacije dolžne nemudoma odvesti z vsakokratnim odlokom Izvršnega sveta SRS določeno višino izločenih solidarnostnih sredstev. Ta sredstva bodo torej še naprej ostala pri delovni organizaciji, vendar pod posebnim režimom in jih bo začasno možno uporabljati tudi za kratkoročna likvidna obratna sredstva.
Takšna ureditev zbiranja sredstev za solidarnost nudi veliko večjo možnost za dajanje takojšnje materialne pomoči prizadetemu sočloveku, kakor množica priporočil in sklepov na vseh nivojih. Za ta namen zbrana sredstva o-stanejo vse do trenutka, ko nastopi nesrečni primer, pod kontrolo delovnega človeka in jih zato ni mogoče mimo tistega, ki jih je odstopil, nenamensko potrošiti.
S humanega vidika verjetno vsi želimo, da teh sredstev sploh ne bi bilo potrebno uporabljati.
Za nami je že domala prvo četrtletje, kar pomeni, da smo že krepko zakoračili v letošnje leto in da je prav, če se že sedaj ozremo nazaj na nekaj minulih tednov, pa skušamo ugotoviti, kaj smo napravili, kako in kaj je potrebno v bodoče.
Kot običajno, se je tudi le-letos začelo z občnimi zbori, letnimi in delovnimi konferencami ter podobnem; na teh so člani skušali analizirati delovanje v minulem letu in si pripraviti nove delovne pro-graipe. Tako je bilo tudi s sindikalnimi organizacijami, ki so opravile občne zbore, osnovne organizacije ZK v TOZD pa so opravile svoje redne letne delovne konference.
Tako na enih kot na drugih je bilo namenjene največ pozornosti minulemu delu, saj so se vrstile analize uspehov in neuspehov pri delu, pa smo
treh mesecih letošnjega leta. Rezultati so zaskrbljujoči in zastavlja se resno vprašanje, če se vsega tega tudi resnično zavedamo in kaj nameravamo storiti! Poudariti moram, da bi prav v teh trenutkih morali delavci v sindikalnih skupinah obravnavati stanje in sprejeti konkretne odločitve za odpravljanje tistih posledic, na katere ima neposredni proizvajalec tudi neposredni vpliv in možnosti za ukrepanje. Kakšne so naše naprave (za proizvodnjo glinice) ni potrebno posebej govoriti, saj vemo, da so te zastarele,
Filter
NUJNO POTREBNO JE ANGAŽIRANJE SLEHERNEGA ČLANA NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI
Vsak pri sebi — za ugodnejše skupnostne dosežke
skušali najti nove momente, ki bi naj spremenili nič kaj ugodno stanje.
Vsekakor pa je treba ugotor viti to, da je bilo podanih premalo konkretnih pobud in prijemov, s katerimi bomo morali rešiti, kar se še rešiti da, pa dati od sebe vse, da bi trenutno stanje spremenili na bolje ■— nam in skupnosti v korist.
Iz raznih poročil smo lahko razbrali, kako je bilo z nabavo raznih surovin v Glinici in
kakšne posledice so iz tega tudi nastale. Čeprav seveda niti malo po krivdi kolektiva, pa nosimo breme le vsi in se tudi zato moramo vprašati, kakšen je bil tudi naš prispevek, s katerim bi lahko precej ublažili nič kaj ugodno stanje v naši proizvodnji.
Razprave na občnih zborih so sicer pokazale, da se naši delavci še kako živo zanimajo za probleme v proizvodnji, vendar pa jim je bilo mnogo premalo nakazano, kaj bi bilo potrebno konkretnega storiti. Toda ne glede na to, pa so pred nami zahtevne naloge, katere bomo morali izpolniti z vso resnostjo, odgovornostjo in zavestjo, da moramo naš odnos do dela v marsičem spremeniti, ker bo edino tako mogoče govoriti o stabilizacijskih rezultatih v naši proizvodnji.
Vsi vidimo, s kakšnimi problemi smo pričeli letošnje leto in kaj smo opravili v prvih
z izjemo tistih, ki so bile naknadno rekonstruirane in delno avtomatizirane. Prav tukaj pa se zastavlja vprašanje, kako s takimi napravami, če hočemo konkurirati in kaj želimo iz njih sploh izstisniti? Polna obremenitev naprav, ki niso zgrajene za take kapacitete, seveda v tem trenutku zahtevajo največjo angažiranost tistih, ki na teh napravah delajo in jih upravljajo, za njih skrbijo! Kljub zastarelosti je še vedno mogoče
vsaj delček iztisniti tudi z vestnim in skrbnim delom slehernega od nas! Zavedamo se, da je to odgovorno delo, ki zahteva celega človeka, vsekakor pa bo treba misliti tudi na izpopolnitev teh naprav, če bomo hoteli vsaj v korak z o-stalimi.
Kaj nam danes pomagajo razne primerjave, katere moramo večkrat poslušati, kako je v Titogradu, Ranshofnu in podobno! Take primerjave nam ne povedo prav nič, niti nam ničesar ne koristijo, če se ukrepov ne bomo lotili na pravem koncu.
Vsi, ki v proizvodnji delamo, najbolje vemo, kje so najbolj pereče točke in kje nas najbolj žuli čevelj, kot temu pravimo! To pa seveda vedo tudi ostali in prav v tem je stvar, ki se zastavlja pred nas, ki v tem kolektivu delamo. Naši medsebojni stiki so zelo slabi, ker smo tudi zelo slabo obveščeni o tem in o-
nem, pa zato tuđi ni nič čudnega, če so večkrat na sejah delavskega sveta TGA prisotna taka vprašanja, ki potem koga presenečajo, ker si ne more predstavljati, kako to, da delavec v proizvodnji največkrat zelo malo izve in potem naseda raznim dezinformacijam in podobnem.
Zato ponovno poudarjam, da bodo prav sindikalne skupine morale spremeniti sedanji tok in odločno zahtevati, da pridejo odgovorni na njihove sestanke in jim odgovarjajo na vsa zastavljena vprašanja, ki zadevajo proizvodnjo in celotno proizvodno problematiko. Šele s takim načinom medsebojnih odnosov bomo resnično prav vsi polno angažirani pri uresničevanju vsakdanjih nalog. Stanje, v katerem smo, ni nič prijetno, Ne moremo seveda povzročati preplaha, prav tako pa ne moremo biti brezskrbni, kot to še vedno opažamo. Nekatere zadeve smo sicer pričeli spreminjati in že ukrepamo v smeri stabilizacije znotraj podjetja. Vendar je to še mnogo premalo in ukrepi glede odhajanja z delovnih mest doslej še niso nič rešili ali spremenili na bolje. To jasno vidimo — vsi!
Čeprav takih in podobnih ukrepov ne zavračamo in jih ne kritiziramo, pa vseeno še vedno trdim, da bi bilo pred-tem potrebno sprejeti mnogo bolj pomembne ukrepe, ki bi morda več prispevali k naši notranji stabilizaciji. Menim, da so za povečanje produktivnosti, za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo potrebni taki ukrepi, ki se bodo tudi konkretneje odrazili v rezultatih našega dela. Prav tako smo pri dosedanjih akcijah lahko spoznali, da smo neenotni in da eni delamo tako, drugi spet drugače, pa da končno ne vemo, ali smo. vsi v enem kolektivu in če sploh za vse veljajo enaki ukrepi in naloge!.
Na naših sindikalnih in partijskih sestankih posvečamo konkretnim notranjim problemom še premalo pozornosti; mislim, v taki luči, ki bi svetila k boljšemu. Spregovoriti bo potrebno tudi o naši notranji organizaciji dela in zasedbi delovnih mest. Tako pa vidimo, da želimo na vsak način skrčiti delovno silo (mislim na delavce na delovnih mestih), po drugi strani pa je vrsta razpisov za nove strokovne kadre. Nujno potrebno bo,
da bo podan naši mdelavcem konkreten odgovor v zvezi z upravičenostjo take kadrovske politike. Vsi smo za to, da bo stanje urejeno na najboljši način, toda ne le v breme ene strani!
Če namreč govorimo o nujni angažiranosti slehernega člana delovne skupnosti, potem to velja za vse nas in ne le za delovna mesta v neposredni proizvodnji. Razni u-krepi, katere v zadnjem času skušamo izvajati, pa v celoti le ne težijo k stabilizaciji, večji storilnosti in produktivnosti.
Na sestankih naših sindikalnih skupin bomo zahtevali konkretne analize tudi o predvidenih uspehih, ki bi naj bili doseženi z nekaterimi kadrovskimi premiki v proizvodnih obratih. Nekatere zadeve še namreč niso povsem rešene, zato bomo o njih zapisali v prihodnji številki, ko bo stanje prav gotovo že bolj izkristalizirano in bolj jasno.
Glede na vse zahtevnejše bodoče naloge pa velja omeniti to, da moramo prav vsi storiti vse, da bomo to stanje pri nas popravili in odpravili vse negativne stvari, ki še ovirajo večjo produktivnost in boljše proizvodne. rezultate našega dela.
Najprej moramo dati od sebe tisto, kar lahko in kar moremo dati, šele nato pa pričnimo z iskanjem notranjih skritih rezerv. Te moramo iskati predvsem med nami samimi: to je pri racionalnem izkoriščanju surovin, boksita, lužine, premoga in podobnega. Prav pri tem lahko namreč sleherni od nas največ prispeva — z vestnim in odgovornim delom!
Če bomo namreč vsi dosledno izvrševali naloge, vsak na svojem delovnem mestu, potem bomo lahko tudi z vso pravico zahtevali uresničevanje ostalih ukrepov, ki bi naj prispevali k boljšemu gospodarjenju. Vendar pa se moramo dosledno zavedati, da je v tem trenutku resnično nujno potrebno anagažiranje slehernega člana naše delovne skupnosti!
F. M.
Popravilo
AKTUALNA
TEMA:
(Nadaljevanje z 2. strani)
opravi kakšno zahtevno delo v »mirnem času«, ko so drugi že odšli in ko ga ne motijo telefonski pogovori in stranke. Rezultat vsega tega je mnogo boljše izkoriščanje delovnega časa.
Premakljivi delovni čas pa omogoča delavcu tudi mnogo boljše izkoriščanje prostega časa. Najprej si s takšnim načinom dela pridobi več prostega časa. Manj časa izgubi na vožnji v službo in iz nje, manj čaka na vlake in avtobuse, manj časa izgublja s čakanjem na začetek delovnega časa. Olajša tudi zamenjavo delavcev pri njihovem odhodu iz podjetja in zagotavlja ustrezne naslednike. Potreba po prenašanju informacij o delu med nosilci delovnih nalog in njihovimi namestniki pripomore k izboljšanju celotnega komunikacijskega toka v delovni organizaciji.
Zahteva po dogovarjanju med sodelavci ima za posledico tudi boljšo delovno klimo v organizaciji. Delavci spoznajo delo drugih delavcev in ga znajo tudi ceniti. Bolje pa se tudi seznanijo med seboj in so si bolj pripravljeni pomagati. Za to pa so tudi bolje usposobljeni, saj jih sistem sam sili v širjenie znanj o delovnih področjih sodelavcev.
Modemi sistemi upravljanja podjetij zahtevajo prenašanje odgovornosti na čim več sodelavcev v delovnem procesu. Premakljivi delovni čas zahteva večjo odgovornost delavca za opravljanje njegove delovne naloge. Zaradi večje samostojnosti pri razporejanju svojega dela je delavec bolj motiviran in bolj navezan na delovno nalogo. Njegov cilj je opraviti določeno delo, ne pa prebiti določeno število ur v delovni organizaciji. Spremenjen odnos do dela pa gotovo pelje tudi k boljšim učinkom.
Boljše izkoriščanje delovnega časa ni samo prednost za delavca, ampak prav tako ali še bolj za delovno organizacijo. Predvsem je še pomembno prilagajanje delovnega časa spremenljivim zahtevam po delu. Na Zahodu nekateri avtorji zato celo zahtevajo, naj premakljivi delovni čas za vsako delovno mesto določi organizacija in ne delavec sam.
Manj nadur
Bistveno se zmanjša obseg odsotnosti z dela. Nekateri nemški pisci ugotavljajo za polovico manj plačanih izostankov. Mnogo manjši je predvsem obseg enodnevnih bolezni. V sistemu fiksno določenega časa se mora delavec opravičevati, če je iz kakršnihkoli razlogov zamudil na delo. Zato dostikrat raje gre k zdravniku in tako opravičeno izostane ves dan. Poleg tega, da taki »plavi« bolniki povečujejo gnečo v čakalnicah zdravstvenih domov, gre v izgubo še mnogo delovnega časa.
Mnogo se tudi zmanjša število nadur. Dokler mora delavec vsak dan delati točno določen čas, je nadurno delo vsako delo, ki ga delavec o-pravi zunaj tega togega časovnega okvira. Zaradi neenakomernih potreb po delu pa je lahko drugič brez dela in »odsedi« del časa, da bi izpolnil zahtevo po določenem številu ur. V premakljivi ureditvi delovnega časa največkrat
PROSTA IZBIRA
delavec sam prilagaja svoj delovni čas spremenljivim potrebam. Največkrat je tudi bolj zadovoljen, če podaljšano delo nega dne lahko nadomesti s skrajšanim delom v kakem drugem dnevu. Nadurno delo tako ostane samo nujno, nepredvideno delo, ki ga delavcu določi njegov predstojnik. Samo tako nadurno delo pa tudi dovoljuje naša zakonodaja.
Zaradi različnega začetka in konca dela se ublažijo tudi konice v uslužnostnih dejavnostih. Manjše so gneče v trgovinah, uradih in drugod. To skrajša čakalne čase in omogoča mirnejše opravljanje raz-
ličnih opravkov. Premakljivi delovni čas omogoča tudi o-bisk posebnih prireditev.
Rezultat vseh teh prednosti je boljše počutje delavcev in bolje ohranjeni živci. Vse to pa ima nujno tudi ekonomski učinek za delavca. Z boljšim razporedom delovnega in prostega časa dosega večje delovne učinke in zato tudi večje osebne dohodke. V prostem času pa lahko tudi doma o-pravi manjša dela ali se ukvarja z donosnim hobijem. Zmanjša lahko tudi prevozne stroške, saj se več ljudi lahko vozi na delo z istim avtomobilom.
Več dogovarjanja
in skupinskega dela
Premakljivi delovni čas pa prinaša tudi mnoge prednosti za organizacijo združenega dela. Sam način sili k izboljšanju organizacije, saj zahteva mnogo več dogovarjanja in skupinskega dela. Treba je zagotoviti nadomeščanje posameznih delavcev in s tem ta sistem izpodbija misel o nenadomestljivosti nekaterih. Ob odsotnosti ključnih delavcev zaradi kakršnihkoli razlogov (bolezni, dopusti) je vedno nekdo tu, ki pozna njihovo delo.
Razumljivo, da ne bomo že jutri prešli na nov sistem, vendar pa ga ne kaže zavreči že kar na začetku. Smo socialistična družba, v kateri je skrb za človeka daleč na prvem mestu in če je s tem pomagano posamezniku, je to tudi dobro za družbo. Skrb vsakega vodilnega delavca v OZD naj bi bila, da bo pod njegovim vodstvom vladalo tako vzdušje, da bodo njegovi sodelavci z veseljem prihajali na delo. Delo jim naj bo v veselje in zadovoljstvo, ne pa prisilila — samo za zadovoljitev materialnih potreb.
(Konec prihodnjič)
Delovni program občinske skupščine Ptuj in njegovega IS:
SZDL in DPZ - v ospredju zanimanja
V minulem mesecu je bila živahna družbenopolitična aktivnost: 15. februarja je bila deveta razširjena seja občinske konference SZDL Ptuj, na kateri so najprej analizirali volitve delegacij za skupščine SIS, nato pa še dosedanje delovanje občinske skupščine. V nadaljevanju je bila javna razprava o »globalnih okvirih možnosti za družbenoekonomski razvoj občine« in o financiranju krajevnih skupnosti, ob koncu pa še zaključek javne razprave o dokumentih SZDL in sprejem statutarnega sklepa o organiziranosti občinske organizacije.
Nekaj dni pozneje — v četrtek, 20. februarja — pa je bilo že sedmo zasedanje treh zborov občinske skupščine, ki so tudi tokrat zasedali ločeno: zbor združenega dela v veliki dvorani Narodnega doma, DPZ v mali dvorani Narodnega doma, medtem ko je zbor krajevnih skupnosti % tokrat prvič zasedal v prenovljenih prostorih krajevne skupnosti Ptuj.
Tudi tokrat je bilo na dnevnem redu zasedanj vseh treh zborov občinske skupščine obširno gradivo, ki je zajemalo kar 22 točk; iz tega je že mogoče sklepati, kakšna je bila snov za sedmo zasedanje.
Ce najprej le na kratko omenimo nekaj o deveti razširjeni seji občinske konference SZDL Putj, potem lahko ugotovimo to, da je ta bila resnično delovna in plodna, pa, da so bila obravnavana predvsem aktualna področja, ki so trenutno tudi najbolj zanimiva.
Predvsem bomo v posebnem sestavku spregovorili o dosedanjem uresničevanju delegatskih odnosov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in o aktivnosti občinske konference SZDL v odnosu do tega zbora. Gradivo je bilo pripravljeno za vse, ki so bili vabljeni na 9. razširjeno sejo občinske konference SZDL Ptuj, in zato ni bila v podrobnostih znana širšemu krogu občanov.
Zanimivo je tudi finansiranje krajevnih skupnosti, saj vsi živimo na raznih območjih ptujske občine in nas to zanesljivo zanima, toda o tem bomo konkretneje zapisali morda že v naslednji številki našega glasila, ker so se medtem pojavili nekateri novi momenti, saj je IS občinske skupščine sprejel Stališča, sprejeta po razpravi o predlogu delovne skupine za ugotavljanje finančnih potreb IS SO Ptuj; ta je pripravila predlog za financiranje KS občine Ptuj. S temi stališči so bili vsi prisotni na 9. razširjeni seji občinske konference SZDL temeljito seznanjeni. Ob koncu je; v 5. točki teh Stališč namreč jasno povedano, da je zadolžen predsednik IS OS Ptuj, da skupno z družbenopolitičnimi organizacijami občine Ptuj doseže pri medobčinskem svetu SZDL sklicanje sestanka predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva v regiji, da bi skupno izoblikovali enotno stališče za združevanje sredstev od gospodarstva za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Kot sem že omenil, je bilo na dnevnem redu 7. zasedanja zborov
SO Ptuj kar 22 točk, med katerimi velja predvsem omeniti osnutek letošnjega delovnega programa občinske skupščine in njenega izvršnega sveta.
Delovni program je namreč zastavljen po posameznih tromesečjih leta. Osnutek zajema na devetih straneh točno po tromesečjih razna področja: v I, tromesečju kot prvo družbenoekonomski razvoj, kot drugo zakonodajno področje in tretje, razna poročila, soglasja k aktom, pa še volitve in imenovanja. Ta tri področja so
razdeljena na štiri tromesečja, pa je točno v vsakem določeno, o čem bo obravnavano in sklepano.
Tak osnutek je bil tudi sprejet in bo lahko služil za nadaljnjo delo IS SO Ptuj. Seveda pa bodo razni problemi in zastavljene naloge med letom tudi spreminjane, dopolnjevane in usklajevane. Prav tako bo nujno potrebno usklajevati delovni program s programi Izvršnega sveta in zborov Skupščine SR Slovenije.
Pri opredeljevanju nalog so bile pri pripravljanju zasnove delovnega programa upoštevane predvsem ustavno določene naloge in pristojnosti, katere” imata občinska skupščina in njen IS, pa naloge, ki izvirajo iz dokumentov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, IV. seje predsedstva CK ZKJ, X. seje predsedstva CK ZKS. ^ VIII. kongresa ZSS in VII. kongresa ZSJ in končno še iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.
Želja IS pa je, da bi pri nadaljnjem spreminjanju in dopolnjevanju programa za delo zborov občinske skupščine in njenega IS aktivno sodelovale ter dajale po-
bude in predloge tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, torej delovne in krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije; zelo pomemben pa bo vsekakor prispevek delovnih ljudi in občanov, saj bo ta le tako lahko popolnoma uveljavljen.
V nadaljevanju seje so delegati obravnavali in odobrili delovni program Skupnosti slovenskih ob-
čin in dogovor za letošnje financiranje njenega dela. Snov za to razpravo so delegati DPZ dobili v glasilu skupnosti slovenskih občin (Občan); tega delegati SO Ptuj redno dobivajo.
Delegati so prav tako odločali o potrditvi samoupravnega sporazuma, s katerim je za območje občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ustanovljena samoupravna skupnost za zaposlovanje.
Na vrsti je bilo tudi precejšnje število odlokov. Med drugim je bil sprejet odlok o Izvršnem svetu skupščine občine Ptuj; ta določa položaj in delovno področje tega organa, njegov sestav, način njegovega delovanja in razmerij do občinske skupščine. Zbori so odločali tudi o novem odloku o davku na promet nepremičnin in o odloku o priznavalninah udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim prostovoljcem iz vojn od leta 1912 do 1918.
Kot smo že poročali, je dosedanji generalni sekretar občinske
skupščine Ivo Rau že v začetku tega leta odšel na novo službeno delovno mesto v Ljubljano, pa je zato bilo potrebno imenovati novega generalnega sekretarja, ki bo v bodoče opravljal to zahtevno in odgovorno delo.
O predlogu je predhodno razpravljala komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri SO Ptuj, pa predlagala vsem zborom, da imenuje za novega generalnega sekretarja Marico Fajt, dosedanjo načelnico oddelka za družbene službe pri SO Ptuj.
To tovarišico, ki ima poleg zahtevane kvalifikacije tudi ostale družbenopolitične in moralne pogoje, pa še trdno voljo za zahtevano delo, prav gotovo pozna širok krog naših občanov.
Tudi v imenu našega glasila in uredništva iskrene čestitke k imenovanju z željo, da bi svoje težavno, zahtevno in odgovorno nalogo opravljala v dobrobit vseh občanov ptujske občine in za dobrobit naše socialistične samoupravne družbe!
Na tej seji so imenovali tudi nove člane štabov za civilno zaščito občine Ptuj in nove člane upravnega odbora sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj. Razrešili so nekaj članov sveta za ljudsko obrambo SO Ptuj in imenovali nove. Izvolili so novega sodnika občinskega sodišča, pa tudi imenovali za novega ravnatelja osnovne šole Maksa Bračiča v Cirkulanah Valterja Pliber-šeka, učitelja z osnovne šole Žetale. Ta bo s 1. julijejn letos nastopil novo mesto ravnatelja OŠ v Cirkulanah. Ob koncu so imenovali še predstavnika občinske skupščine v koordinacijskem odboru podpisnikov družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji in predstavnika občinske skupščine v zboru delovne skupnosti delavske univerze Ptuj.
Sledila so delegatska vprašanja, o katerih bomo poročali v naslednji številki glasila, ker so zbori zasedali ločeno in ni bilo mogoče takoj dobiti gradiva s teh razprav, ki pa so bile zelo pomembne, predvsem še v zboru krajevnih skupnosti.
F. Meško
Tehtanje glinice
PREJELI SMO
števanju vseh faktorjev, ki to problematiko
tangirajo. V primeru, da je takšna problemati-	čiščenje tira
ka obdelana enostransko, je njen prikaz dvomljiv. V decembrski številki »Aluminija« se je avtor članka, ki obravnava zaloge naših surovin, dotaknil problema le enostransko, zato članek, ki je bil napisan dobronamerno, ne prikaže dejanskega stanja.
Za nemoteno obratovanje je potrebna minimalna zaloga surovin, katere velikost je odvisna od možnosti dobave, tehnoloških zahtev in možnosti razkladanja. Naše zaloge so včasih res takšne, da nekaj blaga skladiščimo na improvizirana skladišča, na katerih pride do izgub zaradi raztrosa. Priznati je treba, da je ta raztros relativno majhen, pod 5%. Znano je tudi, da večje zaloge, kot je minimalna, vežejo določena denarna sredstva, ki se ne obračajo in s tem ne prispevajo k povečanju dohodka. V sedanji situaciji, ko zelo hitro naraščajo cene surovinam in prevozu, saj so skoki cen za 50 odst. in več, je prihranek denarja, če so skladišča polna, očitno precej večji, kot izguba zaradi večje zaloge. To velja predvsem za boksit, ki na skladišču ne izgublja na kvaliteti.
Bolj problematično je skladiščenje večjih količin premoga. Za visokotlačne kotle uporabljamo premogovo mešanico s kurilnostjo okrog 3340 kcal/kg, ki jo dobimo z mešanjem rjavega premoga in lignita pred transportom do kotlov. Za naše potrebe so primerni premogi drobne granulacije: zdrob, grah, oreh. Poleg različnih granulacij uporabljamo premoge iz različnih rudnikov. V letu 1974 smo imeli skladiščen premog iz rudnikov: Trbovlje, Velenje, Banovi-či, Zenica, Lukavac in Kakanj. Pri skladiščenju premogov tako različnih granulacij in iz različnih rudnikov je nevarnost samovžiga še večja. Ker so mišljenja o samovžigu premoga dostikrat zmotna, si bomo tu ogledali, zakaj in kako pride do samovžiga pri skladiščenju pre-mogav Premog na skladišču počasi oksidira in pri oksidaciji se sprošča toplota. V neki globini, kjer je oksidacija še dovolj intenzivna, hlajenje pa je slabo, se premog segreva. Ko doseže temperaturo 60—70° C se vžge in začne tleti. Mešanje različnih premogov glede na granulacijo in glede na izvor pospešuje proces samovžiga, zato moramo različne premoge in premoge različnih granulacij skladiščiti ločeno. Prav tako razni kosi lesa, tkanin in papirja omogočijo, da se, premog v njihovi okolici vžge, vlaga pa deluje kot katalizator. Premog drobne granulacije, zlasti še, če mu je primešan prah, zaradi velikih površin hitro oksidira, zato pri skladiščenju večjih količin pride do samovžiga. Delno se da s tlačenjem premoga zmanjšati možnost za oksidacijo, vendar je za popolno zaščito potrebno preprečiti dostop kisika na površini — s prekrivanjem z nepropustno plastjo, kot je polivanje s katranom in podobno. Stroški za tlačenje bi znašali več, kot so izgube pri zgorevanju.
V poletnih mesecih imamo zalogo, ki zadostuje za okrog teden dni, t.j. okrog 2500 t, v zimskih mesecih, ko so pogoji za dobavo neugodni, je zaloga večja in takrat se skladišča napolnijo. Ob takih pogojih pride do mešanja premogov na mejnih območjih, kar večkrat pospeši samovžiganje. Kvaliteta trboveljskega premoga je bila od poletja 1973 nekoliko slabša, zato so bile potrebne nekoliko večje zaloge. Za ilustracijo navajam pregled gibanja zalog ob koncu mesecev v letih 1973 in 1974. Iz tabele je razvidno, da poleti 1973 zaloga včasih ni zadoščala niti za enodnevno obratovanje, kar je vsekakor zelo tvegano.
ZALOGA PREMOGA (T)
Mesec/leto	1973	1974
1.	3309	10994
2.	4402	7714
3.	10157	6635
4.	6588	3515
5.	3405	2312
6.	2550	3697
7.	456	4010
8.	2234	4925
9.	2979	13570
10.	10882	15594
11.	11665	11580
12.	9008	10020
Težave nastanejo tudi pri dobavi, ko dobavitelj ne reagira takoj na naše zahteve po zmanjšanju dobave in pride do zalog, ki so večje, kot jih predvidevamo. Ker je kvaliteta premoga v zadnjem času izboljšana, je dejanska poraba manjša od predvidene, kar vpliva na večje zaloge.
Pri skladiščenju se premogu zaradi oksidacije površinskih plasti in izhlapevanja plinastih komponent zmanjša kurilnost, ta pa se zmanjša še zaradi zgorevanja premoga. Na osnovi izkoristka parnih kotlov lahko sklepamo, da se zaradi zgorelega premoga zmanjša kurilnost za okrog 1 %. Omenil bi še, da pri 50 % podražitvi premoga že količina 3200 t na skladišču finančno kompenzira celoletno izgubo zaradi zgorevanja. Zato ob sedanjih pogojih niso zaloge le tako slaba naložba. Pri vsem tem pa vendarle težimo k zalogam, da bi bile izgube minimalne, kar pa je zaradi raznih faktorjev zelo težko.
tehnolog za energetiko Pavel Dreo, dipl. ing.
NEZGODE
V FEBRUARJU
(Nadaljevanje z 2. strani)
2.	Mirko CIGLAR, mat. št. 811, iz elektrolize A, se je poškodoval 15. februarja pri vožnji s prebijalcem skorje. Pri prestavljanju gumi cevi s stisnjenim zrakom je zadel med steber in naslon svojega sedeža tako močno, da je na dlani leve roke utrpel lažje poškodbe.
3.	Bojan VREŽE, mat. št. 4028, iz livarne, se je poškodoval 7. februarja. Pri obračanju 1. razdelilca mu je nekaj tekočega aluminija padlo na zapestje desne roke, kjer je utrpel lažje opekline.
4.	Ivan HORVAT, mat. št. 4187, iz elektrolize A, se je poškodoval 7. februarja. Zaradi poledice mu je pri vstopanju na kolo spodrsnilo in je padel po cesti. Lažje si je poškodoval gleženj leve noge.
5.	Anton KAMENSEK, mat. št. 723, iz livarne, se je ponesrečil 19. februarja; v času, ko je s kleščami zlagal al. odlitek, je drugi izpadel in mu lažje poškodoval palca na obeh rokah.
6.	Savo SAJIC, mat. št. 3383, iz elektrolize B, se je ponesrečil 16. februarja. Pri prestavljanju prebijalca za stisnjen zrak je dobil nogo pod zadnje kolo. Pri tem je na palcu desne noge utrpel lažjo poškodbo.
7.	Blaž TURK, mat. št. 774, iz elektrolize B, se je ponesrečil 26. februarja. V času, ko je že bila vstavljena črpalna cev v celico in so pričeli s črpanjem, je prišlo do izbruha elektrolita iz celice, a del tega je zadel imenovanega in mu na stegnih obeh nog povzročil lažje opekline.
TOZD GLINICA
1.	Ciril BRUNČIC, mat. št. 1957, iz skupine za tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 3. februarja. Menjaval je opazovalna stekla na II. vpa-rilnem sistemu. Pri tem delu si je na razbitem steklu poškodoval sredinec leve roke.
2.	Anton FRANGES, mat. št. 3492, iz skupine za tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 5. februarja. Pred malico si* je nameraval umiti roke. Segel je z roko pod umivalnik, da bi vzel milo, ki mu je padlo iz rok, pri tem pa se je z levo roko dotaknil vročega radiatorja in se opekel med komolcem in zapestjem leve roke.
3. Anton ŽUMBAR, mat. št. 1076, iz glinice — rdeči del, se je ponesrečil 28. februarja. S sodelavcem je praznil s črpalko greznično jamo pod Kelly filtri v separaciji. Ker črpalka ni delovala, sta jo s sodelavcem odprla, pri tem je brizgnil lug in ponesrečenca polil po obrazu. Dobil je lažje opekline.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Josip GUŽVINEC, mat. št. 3241, iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 25. februarja. Pri odstranjevanju izolacije s kabla mu je spodrsnil nož in ga močno vrezal v palec desne roke. Ponesrečenec je pri tem utrpel močno vreznino na palcu.
2.	Franc GAJŠT, mat. št. 4147, iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 10. februarja na poti v službo. Pri vožnji se je izognil oviri na cesti, zaradi tega je s kolesom "padel v obcestni jarek in si poškodoval desno roko v zapestju.
TOZD PROMET
1.	Branko ARNUŠ, mat. št. 4271, iz transporta, se je ponesrečil 21. februarja. Polnil je vreče s hidratom. Med polnjenjem je z obema rokama držal vrečo. Zaradi slabo opranega hidrata je na hrbtni strani obeh rok dobil lažje opekline.
2.	Anton VIDOVIČ, mat. št. 3126, iz železniškega prometa, se je ponesrečil 21. februarja. Spenjal je železniško cisterno z lugom. Pri spenjanju se je spotaknil ob kamen, nakar je padel na stopnice vagona. Poškodoval si je desno stran prsnega koša.
3.	Anton GOLOB. mat. št. 2304, iz transporta, se je ponesrečil 21. februarja pri nakladanju phalne mase v vreče; pri tem mu je ena vreča padla na levo nogo. Poškodoval si je nartni del leve noge.
4.	Friderik ŠTRUCL, mat. št. 3926, iz cestnega prometa, se je poškodoval 22. februarja. Stal je pri kokili za vlivanje podstavkov. Med tem je livar prestavljal žleb za dovod tekočega aluminija. Pri prestavljanju je vroči aluminij brizgnil ponesrečencu za čevelj, pri tem pa je utrpel lažje opekline.
DS SKUPNE SLUŽBE
1.	Jože VUČKOVIČ, mat. št. 2374, iz prodajnega oddelka, se je ponesrečil 5. februarja. Zlagal je aluminij 0 120x1300 v palete; pri tem se je sklad aluminijastih formatov zrušil. Poškodoval si je levo nogo v stopalu.
2.	Jože KUKOVEC, mat. št. 2938, iz prodajnega skladišča, se je poškodoval 14. februarja. Pri zlaganju aluminijastih hlebčkov mu je eden od teh padel na levo roko. Poškodoval si je palec.
3.	Blanka MILOŠIČ, mat. št. 3058, iz družbene prehrane, se je poškodovala 15. februarja. Iz ponve je stresala narezano čebulo v prekucnik z vročim oljem. Zaradi temperaturne razlike je vroče olje brizgnilo in opeklo ponesrečenko na podlaktu desne roke.
4.	Drago ŽLENDER, mat. št. 3670, iz ERC, se je ponesrečil 18. februarja. Spuščal se je po stopnicah, pri tem je nerodno stopil, nakar je padel; pri padcu si je poškodoval levo nogo v kolenu.
DELOVNI PROGRAM
MLADINSKEGA KLUBA KIDRIČEVO ZA LETO 1975
(JANUAR — JUNIJ)
V	prihodnje bo delovni program še vedno slonel na delovanju v lanskem letu. To pomeni, da bodo redne dejavnosti ostale in tvorile osnovno delovanje kluba.
Programski svet si bo prizadeval, da bo uresničil zadolžitve po 21. sklepu VII. redne seje ObK ZKS Ptuj.
V	letu 1974 nam je, posebno še po kongresih, uspelo združiti delovanje delavske in srednješolske mladine. V tem tudi vidimo največje možnosti za razširitev mladinske aktivnosti na vseh področjih.
Člani programskega sveta se zavedamo, da nam družba nalaga veliko breme in odgovornost, katero bomo, tako upamo, tudi izpolnili. Prav gotovo bo potrebno čimprej s pomočjo sociologov izvršiti mini anketo ali pa sestaviti vprašalnik, da bi usmerili delovanje kluba tako, da ga bomo čimbolj približali željam in potrebam mladih.
V	letu 1975 se moramo močneje povezati z drugimi klubi v občini in skupno usmerjati delovanje kluba in klubsko dejavnost.
Pri programu bodo nastali problemi kljub velikemu angažiranju mladine. Mnogokrat zahtevata delo in način dela profesionalce, kar pa je povezano z velikimi finančnimi stroški, katerih pa v tem trenutku ne zmoremo.
MESEČNA RAZDELITEV PROGRAMA
JANUAR:
1.	redno delo
FEBRUAR:
1.	redno delo
2.	skupščina kluba mladih
3.	premiera dramske sekcije
MAREC:
1.	redno delo
2.	priprava praznovanja 8. marca
3.	radioamaterski tečaj
4.	sprememba pravilnika o delovanju kluba
APRIL:
1.	redno delo
2.	radioamaterski tečaj
3.	priprava proslave krajevnega praznika in 30. obletnice osvoboditve
MAJ:
1.	redno delo
2.	premiera drugega dramskega dela
3.	športna tekmovanja
JUNIJ:
1.	redno delo
2.	priprave za delo v počitnicah.
Mladino je potrebno aktivirati predvsem v prostem času, zato bi del dejavnosti prenesli na sobote in po potrebi tudi na nedelje.
RAZVRSTITEV DEJAVNOSTI OB SOBOTAH BI BILA
NASLEDNJA:
I. PRVA SOBOTA v mesecu
—	kulturna sobota
—	pritegnili bomo umetnike, kateri bi pomagali mladino pravilno estetsko vzgajati. To bi dosegli s predavanji ali z neposrednim mentorskim delom. Potrebno bo pritegniti temeljno kulturno skupnost;
—	pritegniti režiserje ( dejavnost recitacije, igre);
—	predvajanje poučnih filmov (pritegnili bomo armado in sklenili dogovor z delavsko univerzo Ptuj ali pa Maribor).
Cilj kulturne sobote je estetsko vgajanje mladine. Ta cilj bomo dosegli s pomočjo vseh dejavnikov, ki delujejo na tem področju.
II.	DRUGA SOBOTA — delovna sobota
To soboto naj bi izvajali delovne akcije:
a)	v naselju Kidričevo
b)	na območju občine
c)	na ostalih območjih
a) To področje pokriva krajevna skupnost Kidričevo; ta bi tudi morala pripraviti skupaj s klubom, programskim svetom in MA Kidričevo ustrezen delovni
program.
b) V mislih imam Kozjansko, Haloze, Slovenske gorice; — delovne akcije bi bile organizirane tudi za pobiranje starega papirja.
Cilj : mladino je potrebno vzgajati v delovnem duhu, predvsem za prostovoljno aktivnost.
III.	TRETJA SOBOTA — družbenopolitična sobota
a)	Organiziranje predavanj (ZKS, SZDL, ZZB, NOV in drugi).
b)	Obisk delovnih organizacij.
c)	Organiziranje javnih tribun. Določeni ljudje bi odgovarjali na vprašanja, ki tarejo mladino in odrasle. Cilj te sobote je prikaz problemov, ki se pojavljajo v družbi.
IV.	ČETRTA SOBOTA —, j rekreacijsko-zabavna sobota
a)	Organiziranje raznih športnih tekmovanj.
b)	Organiziranje plesov ali podobnih zabav.
Cilj : mladini je potrebno nuditi tudi zabavo, vendar na primeren način.
1.	Sedanji pravilnik kluba mladih je že zastarel in ne u-streza v celoti, zato mora biti dopolnjen in popravljen. To pa bomo naredili takrat, ko bomo dobili pravilnik matičnega kluba mladih Ptuj.
2.	RADIOAMATERSKI TEČAJ
Skupaj z radioamaterji Kidričevega bomo organizirali radioamaterski tečaj.
3.	MINI ANKETA
Anketo naj bi izvedli člani KPS, ki študirajo sociologijo
ali sodobno ! tehniko. Če ne bomo mogli izpeljati te ankete, si bomo pomagali s ptujsko.
4.	SKUPŠČINA KLUBA
Potrebno je pregledati delo v preteklem obdobju in sprejeti program za nadaljnje delo.
5.	8. MAREC
.Mladina naj bi pripravila praznovanje 8. marca za matere in žene. K sodelovanju bo potrebno pritegniti tudi druge družbenopolitične organizacije.
6.	Klub bo s svojo dramsko sekcijo in drugimi člani kluba sodeloval v pripravah za praznik krajevne skupnosti in praznovanje 30-obletnice osvoboditve. Naša dolžnost pa je, da ne bomo pozabili na tradicije NOB in herojskega boja naših partizanov.
7.	Potrebno je organizirati srečanja s člani kakšnega drugega kluba. Pri tem smo že naredili prvi korak, ko smo se povezali s klubom štipendistov TGA.
8.	Mesec maj je mesec mladosti, zato bomo organizirali športna tekmovanja. Tekmovanja bi organiziral klub mladih skupno z MA naselja in z mladino TGA. Program bo pripravljen do začetka aprila.
9.	Potrebno je organizirati dejavnost mladine v počitniškem času. V * mislih imamo predvsem mladinsko delovno akcijo.
10.	Sprejeti je potrebno delovni program za drugo polletje 1975.
Predsednik programskega sveta-Toni šešo
)^©AO^0A©i!G)^OA©^©.AO^OAOtV©A0^G)*OAO-ä-OAO^OAO^OAO^O^OAO*OAO*OAO^ÖA;Ö^0ä-OAO'A'OÄÖ7VO>O^OAO^
Znaki sporazumevanja z žerjavistom
- signali
Služba za varstvo pri delu je 1969. leta izdala »Navodila za signaliste, privezovalce in posluževalce dvigal«, ki je bilo priobčeno v knjižici »VARNOST ŠT. 5«. V tem navodilu je bila med drugim v X. poglavju tudi navedena signalizacija, katera pa se je do danes že bistveno spremenila in poenostavila. Tako spremenjena bo v • kratkem izšla v ponatisu knjižice »VARNOST ŠT. 5«.
Ker trenutno našemu delavcu, ki dela z dvigali, ni na razpolago nova signalizacija, na tečajih za pridobivanje raznih kvalifikacij pa jo poučujejo, imam za umestno, da na kratko prikažem nov način sporazumevanja — ročne signalizacije z glasom.
Znaki za sporazumevanje z žerjavistom (vodjem dvigala) so:
1. DVIG KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: z dvignjeno desno roko je treba krožiti nad glavo. Glasovni znak: gor!
2. SPUST KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: krožiti z desno roko, ki je obrnjena poševno navzdol.
Glasovni znak: pusti!
3. PRENOS KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: z dvignjeno desno roko je treba večkrat zaporedoma zamahniti v smer zaželenega premika oziroma vožnje. Glasovni znak: naprej! nazaj! levo! desno!
4. MALI DVIG KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: Z naprej iztegnjeno roko, ki je stisnjena v pest in s palcem obrnjena navzgor (!), je treba večkrat zaporedoma in s kratkimi gibi zamahniti gor in dol.
Glasovni znak: malo gor!
5. MALI SPUST KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: Z naprej iztegnjeno roko, ki je stisnjena v pest in s palcem obrnjenim navzdol (!) je treba večkrat zaporedoma in s kratkimi gibi zamahniti do! in gor.
Glasovni znak: malo spusti!
6. PREMIK KAVLJA ALI BREMENA NA KRAJŠO RAZDALJO
Ročni znak: Z odprto dlanjo roke, ki je dvignjena do višine glave, je treba večkrat zaporedoma zamahniti v smer zaželenega premika.
Glasovni znak: malo naprej! malo nazaj! malo levo! malo desno!
7. »STOJ« VELJA ZA VSE PREMIKE KAVLJA ALI BREMENA
Ročni znak: Dlan desne roke, ki je dvignjena nad glavo, je treba obrniti proti žerjavovodji in z njo mirovati.
Glasovni znak: stoj !
8.
SIGNAL JE NERAZUMLJIV, TREBA GA JE PONOVITI!
Ročni znak: Dlan desne roke, ki je dvignjena nad glavo, je treba obrniti proti žerjavovodji in z njo večkrat zamahniti v levo in desno.
Glasovni znak: stoj — nepravilno!	— k
Naša rubrika:
Vsi delavci TGA »Boris Kidrič« Kidričevo dobimo ob nastopu službe potrebna zaščitna sredstva. Ta sredstva imajo za nas delavce različno moč zaščite glede na pogoje dela, katerega opravljamo. Med sredstva, ki služijo za zaščito, spada tudi delavska obleka, katero lahko operemo in zakrpamo, ko pa ni več uporabna, pa postane čistilna krpa. Na kratko bi rekli: zaščitna modna obleka. Ta mo-
lò. januarja 1975 je bil zopet požar v livarni na indukcijski peči. Goreli so dovodni električni kabli, ki So v gibljivi zanki speljani do induk-torja. Da bi zaradi napake pri polnjenju peči ne prišlo do vnetja teh vodnikov, je že nekdo predvidel, da so bili obloženi po vsej površini z azbestnim platnom. No, nekdo je celo rekel, da se kabli, kakršni so bili montirani, sploh ne bi Smeli vžgati, ker je njihova izolacija bila iz ne-opreriske gume, ne kakor ponavadi, iz navadne gume. Kot gasilec, ki pač vsaj približno^ mora vedeti, pri kaki temperaturi se kak predmet vname, povem to, da sè navadna guma vname pri temperaturi nad vulkanizacijo, to je nad 145° C. To se pravi, da mora ta temperatura biti presežena. Za neoprensko gumo je vnetljiva temperatura nekje nad 280 do 300° C. Če pa vemo, da je temperatura tekočega aluminija nekje pri 850° C, potem nam tudi azbestno platno ne bo. dolgo vzdržalo, ker bo prenos ali kakor mi pravimo, prevodnost temperature, vplivala, da se nam spodaj ležeča izolacija iz neoprena ne bo mogla dolgo upirati.
Verjetno bo nekdo pomislil, zakaj ta teorija vnetljivosti teh nekaj vodnikov. Kakor menim jaz, tako me je tudi mnogo drugih članov kolektiva opozorilo, naj bi o tem problemu razmislili malo globlje. Namreč s požarom ni samo škoda na zgorelih kablih, temveč je ta mnogo večja zategadelj, ker peč nekaj časa ni obratovala.
Naslednje vprašanje, ki si ga zastavljajo gasilci in člani kolektiva, pa je, kako zavarovati to in podobna mesta pred nadaljnjimi izpadi in požari. O teh problemih bo verjetno moral nekdo razmišljati in jih tudi ne bi smeli kar zaobiti in nanje pozabiti. Mislim in tudi lahko trdim, da danes res ne moremo več govoriti, da nimamo tehnično-strokovnega kadra, ki bi moral po strokovni in ne samo po vodstveni liniji reševati take stvari. Predvsem pa sem trdno prepričan, da mora biti metalurgom najbolj jasno, da ni dovolj, če se zanašamo samo na gasilce, da lahko pogasijo vse, kar kje gori. Predvsem pa je metalurgija stroka, ki ima največ opraviti s temperaturami in plameni.
Nas gasilce je namreč to silno motilo pri tem požaru,
da pa je pri nas preveč različna in pa tudi krivična. Krivična pa zato, ker se ravno dogaja v kotlarni, da moramo delavci ponositi stare, zakrpane, ponošene in obrabljene obleke bivših delavcev plinarne. S temi starimi sredstvi bivših delavcev smo vsi preskrbljeni do pokoja. Da vemo, kako izgleda zaščitna obleka (nova), pa jih nosijo le tisti, za katere bi lahko rekel, da so naši manekeni. Mnogo nas
da se mi borimo pri vseh požarih proti prisotnosti kisika, tu pa so ga z zrakom dodajali tako, da je pogašeni plamen s CO2 takoj ob pihanju z zra-lom spet vzplamtel. Ker izgleda, da gasilci in metalurgi v takih primerih nismo enaki strategi, predvsem pa še, ko izvemo, da so na tehničnem
kolegiju gasilce kritizirali, da smo nesposobni^ pa so zahtevali pojasnila o naši neuspeli akciji. Zato bi bilo umestno in mislim tudi pošteno, da bi nas tisti, ki nas kritizirajo, prišli poučevat, kako naj pravilno gasimo. Po vsem tem sodeč, smo se verjetno nad 25 let učili napačno strategijo gasilstva in bi bilo silno zaželeno, če bi kdo s svojim strokovnim znanjem metalurgije prišel v gasilske vrste. Verjetno bi nam bili lahko taki, ki znajo kritizirati, tudi v pomoč, čeravno imamo Slovenci zelo lep pregovor o tem, kdo naj o čem sodi.
Ker bi lahko polemiziral o takih in podobnih primerih v nedogled, bom za tiste, ki lahko razumevajo na nižji ravni, povedal o tem primeru zelo enostavno.
Če bi požar, ki je nastal na omenjenih kablih, pravočasno opazili, bi ga mogoče lahko pogasili z ročnim CO2 aparatom. Ne trdim pa tega, da jè bilo to povsem mogoče, ker so kabli že zaradi prevoda električne energije delno topli in če je nastal požar zara-
je, ki ne sodimo med nje, to pa zato, ker teh privilegijev nimamo. Dobimo namreč vsa-kikrat drugo več ali manj raztrgano ali zakrpano zaščitno obleko, da tako ohranimo modo bivše plinarne. Ta je za mnoge šla že v pozabo. Vprašal sem, kje je tista nova obleka, v katero so me oblekli in s tem dokazali, da sem nov v zaščitni obleki. Ne lažem, če povem, da sem to obleko imel oblečeno samo štirikrat,
di pregretja izolacije od tekočega aluminija, potem je tudi za CO2 aparat prepozno. Namreč, v gasilstvu vemo to, da CO2 aparat gasi plamen, ni pa hladilno sredstvo. Če hočemo gasiti in obenem hladiti, potem je še zaenkrat najboljše gasilno sredstvo — voda. Zaradi tega so tudi vsi navzoči
lahko opazili, da dokler je pihal CO2 plin, ni bilo plamena, brž ko pa se je z ročnikom odmaknilo, je znova vsplam-télo. Ker ni nihče zanesljivo hotel garantirati, da v vodnikih ni več toka in ker je v neposredni bližini bila druga peč s polno talino aluminija, zato tudi ni bilo tistega, ki bi si upal priti zraven z vodo. Vemo pa, da je zaradi malega izbrizga vode v bližini tekočega aluminija bilo že nekaj težjih nesreč v livarni. Zaradi tega gašenje z vodo v takih primerih ni priporočljivo. CO2 baterija pa tudi, če bi bila s petkrat večjo zmogljivostjo, ne bi zalegla, ker ima v vsakem primeru nasproti vodi vedno omejeno učinkovanje.
Ta članek sem napisal zato, da bi se naj večji krog članov kolektiva zanimal za odpravo takih in podobnih primerov ter da bi se tudi naša tehnična inteligenca vključila po svojih možnostih v naše vrste, kakor je to v večini nam sorodnih podjetij. Imetje, katerega čuvamo, ni samo last peščice gasilcev, temveč
potem pa jo je že dobil v naših delavskih vrstah maneken. Za to zvrst, imenovano manekeni, pa poskrbijo že v naših pralnicah in šivalnicah, da tam obleke zamenjajo tako, da delavec ne dobi vedno svoje zaščitne obleke, katero ima oštevilčeno ali pa ne. Dogaja se, da smo mi drugi tudi neke vrste manekeni, več ali manj raztrgani ali zakrpani. To, da bi vsi enako obrabili to zaščitno obleko, pa ne bo
tudi tistih, ki si v našem podjetju služijo precej večji kos kruha kot poklicni in prostovoljni gasilci. Predvsem pa menim, da če v podjetju ža vse postavljamo in zahtevamo na višjem strokovnem nivoju, dajmo se še v gasilskih vrstah pokazati kot strokovnjaki, saj bi nam lahko obilno pomagali vsi — od metalurga, kemika do elektrikarja. Prostora pa je v društvu, od navadnega gasilca pa do višjega častnika, dovolj. Če bo teh strokovnjakov na pretek v naših vrstah, smo tudi lahko prepričani, da bodo naše humane akcije uspešne in verjetno manjkrat potrebne, ker bodo strokovnjaki, vodstveni in vodilni kadri gledali na potrebe gasilstva s povsem drugega zornega kota, pa zraven strokovne in vodstvene ravni obenem poudarjali tudi potrebo po varovanju našega družbenega imetja.
Z gasilskim pozdravom — NA POMOČ!
Anton Kokol
strojni referet
nikoli držalo, zato je potrebno temu posvetiti več pozornosti. Delavec, ki dela ob slabših pogojih, bi moral ne samo dobiti na tri leta po dve novi obleki, kot je pri nas v veljavi, ampak bi jih morali zamenjavati po potrebi.
Sedaj, ko boste uvedli za naša zaščitna sredstva tovarniški zaščitni znak, naj se ta glasi po TOZD ali po obratu, kjer delavec dela s svojo matično številko. Tako ne bomo imeli več možnosti za zamenjave, ki so se dosedaj dogajale. Skladiščniki, ki naše obleke nosijo v pranje in šivanje, pa naj zahtevajo te nazaj, saj so jih dolžni po novem načinu označiti in oštevilčiti, tako da bodo lažje zahtevali svoje. Če pa te ne bodo več uporabne, jih naj zamenjajo z novimi, katere pa morajo prav tako obeležiti.
Lahko pa bi uvedli več reda tudi pri pregledu, če ima vsak delavec to, za kar je zadolžen, po knjižici, katero ima shranjeno v garderobni omarici. Ali je reklama, ki nas opozarja na uporabo zaščitnih sredstev pri vhodu v tovarno, samo vzorec za to, kakšna naj bi bila zaščitna sredstva. Ali pa naj si jo razlagamo tako, da jo bomo uresničevali vsi brez izjeme šele leta 2000?
Opozoriti pa tudi velja na zaščito čevljev delavca. Doseči bi morali, da-bomo čevlje kot zaščitno sredstvo jemali bolj resno. Najbolj nevarni so za nas delavce rabljeni in ne-razkuženi čevlji. Če dobiš rabljene čevlje, se lahko bojiš, da dobiš bolezen iz njih! Zgodilo se je to, da smo že dobili rabljene, take, ki niso bili razkuženi. Zaradi tega smo se okužili z neko vrsto glivične bolezni, katere nadloga je, dà nam žre prste v čevljih! Posledice še zdaj občutimo, zato pač raje nosimo svoja obuvala.
Štefan Moge
Bo vaš slu-livar?
IZOBRAŽEVALNI CENTER PODJETJA
zbira prijave mladih fantov za vpis
v kovinarski šolski center pri TAM smer livarja
Člani kolektiva TGA, izkoristite to možnost za svoje sinove.
Natančnejše informacije dobite po telefonu št. 377 ali osebno v Izobraževalnem centru podjetja.
ŽELITE PRI NAS BITI NA POČITNIŠKI PRAKSI?
Prijave za počitniško prakso v šolskih počitnicah za strokovne šole — od poklicnih šol do fakultet — sprejema Izobraževalni center do vključno 15. maja.
V prijavi navedite stroko, letnik in mesec, v katerem želite opravljati prakso.
Praksa bo enomesečna in bo trajala od 1. do zadnjega julija oz avgusta.
Rozar v livarni
Anodna masa
DUŠAN REBOLJ
» temeljni organizaciji združenega dela
1.	PREDLAGATELJI SKLEPOV, ODLOČITEV IN USTREZNE DOKUMENTACIJE
To so lahko posamezniki ali skupine članov delovne skupnosti (lahko tudi posamezniki, skupine ali organizacije TOZD in zunaj organizacije združenega dela), ki zaradi narave svojega dela in specifičnosti svojih delovnih obveznosti ali zaupanih jim funkcij pripravljajo za organe samoupravljanja študije, analize, predloge sklepov ali odločitev in podobno dokumentacijo kot izhodišče in osnovo za poglobljeno razpravo, na osnovi katere lahko predlagajo za vsak ugotovljeni problem, pojav ali dogodek več variantnih odločitev, katerih uresničitev pomeni dosego zaželenega cilja.
Tako dokumentacijsko gradivo mora biti skupaj s predlaganimi sklepi študiozno pripravljeno ter mora predvsem težiti k zadovoljevanju interesov delovne skupnosti; ti se zrcalijo v sprejeti poslovni politiki. Podani morajo biti nazorno in razumljivo, da jih lahko koristno uporabijo tudi tisti člani delovne skupnosti, katerih umske sposobnosti ne presegajo osnovnošolske izobrazbe. Za vsak predlog mora biti pripravljena ustrezna utemeljitev in pri tem je treba plastično prikazati, kakšne obveznosti in posledice zadenejo člane delovne skupnosti, če organ samoupravljanja predlagani sklep sprejme, in kakšne, če ga zavrne. če gre za alternativne predloge, morajo biti nakazane tudi posledice, ki lahko nastanejo.
Pripravljati ustrezno gradivo za delo organov samoupravljanja, pomeni, da morajo pri tem sodelovati vsi tisti dejavniki TOZD ali v organizaciji združenega dela, katerih pripombe, predlogi, pomisleki in ugovori omogočajo, da bi pripravljajoče študije, analize, gradivo oziroma predloge sklepov kvalitetno obogatiti. Razumljivo je, da bo krog sodelujočih ožji in manjši v manjših organizacijah in večji v večjih, bolj organiziranih organizacijah z razvejanimi notranjimi dejavnostmi!
2.	ORGANI SAMOUPRAVLJANJA
Sem štejemo vse organe samoupravljanja, kot so centralni ali osrednji delavski svet, organizacije združenega dela in njegovi kolektivni izvršilni organi in delavski sveti ali sveti temeljnih organizacij združenega dela s svojimi kolektivnimi izvršilnimi organi. Sem štejemo tudi individualne izvršilne organe, kot so ponavadi direktor, upravitelj in še nekatere druge, po kolektivih za odgovorne funkcije voljene osebe.
O tem, kakšni naj bodo posamezni organi samoupravljanja in kako naj delajo, ne razpravljam, ker bi s tem zgrešil namen tega sestavka. Omeniti pa je treba vsaj to, da je osnovna naloga kateregakoli izmed njih odgovorno in kvalitetno odločati o predlogih ter se pri tem zavedati, da pomeni biti član organa samoupravljanja — biti izvrševalec volje in interesov vseh članov delovne skupnosti. Zato mora z njimi navezovati in vzdrževati stalne in takšne neposredne stike, da je za vsak primer, ki pride v razpravo in odločanje v organ samoupravljanja, sleherni član organa samoupravljanja dodobra seznanjen z mnenji in voljo članov delovne skupnosti, ki so ga v tak organ izvolili! Seveda, če to hoče in se razpoložljivih informacijskih načinov redno poslužuje!
3.	ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI — DELOVNI KOLEKTIV
To je manjša ali večja skupina ljudi, zaposlenih v isti TOZD oziroma organizaciji združenega dela, ki so kot proizvajalci in upravljavci povezani v združenem delu, da po načelih sprejete poslovne politike uresničujejo vsak svoje delovne obveznosti in s tem zagotavljajo uspešno gospodarjenje in poslovanje svoje organizacije, delijo ustvarjeni dohodek ter sebi po vloženem delu zagotavljajo pripadajoči osebni dohodek, razne druge materialne in duhovne vrednote ter uresničujejo svojo pravice in dolžnosti v zvezi s samoupravljanjem.
Delavec na delovnem mestu ni kot predmet del mrtve prirode, ampak je ustvarjalec določenih dobrin, pa naj te ustvarja s fizičnim ali umskim delom. Če hoče svoje ustvarjalne in samoupravljalske funkcije uspešno uresničevati, mora biti dodobra obveščen o pomenu in deležu svojega dela v združenem delu, o uresničevanju načel poslovne politike svoje organizacije ter o vseh problemih, o katerih mora odločati. Pri tem se moramo zavedati tudi tega, da preživi zaposleni človek relativno največji del svojega razpoložljivega časa v svoji organizaciji združenega dela, torej pri delu, in da je zato razumljivo, če se, kakor pravi dr. Bogdan Kavčič v svojem razmišljanju v sestavku »Informiranost v statutih delovnih organizacij« ... »okrog te osi organizirajo vse druge njegove aktivnosti v prostem času, družini, društvih, organizacijah, itd ...«.
Delovno mesto in organizacija, v kateri je delavec zaposlen, omogočata navezavo največ medsebojnih stikov z drugimi ljudmi, izmenjavo mnenj in pogledov na dogodke v delovni organizaciji in zunaj nje. Zato je razumljivo, da so ob različnosti interesov in pogledov zaposlenih tudi različne njihove reakcije. Če jih pustimo neusmerjene in nekontrolirane; če zanemarimo pomembnost in značaj objektivnega obveščanja; če lahko vsakdo po svoje uveljavlja svoj »prav«, pa naj bo še tako malenkosten in oseben, ne da bi upošteval interese širše skupnosti in celotnega kolektiva, potem lahko govorimo o neenotnosti pogledov in stremljenj. Od tega do nesoglasja, nereda in anarhije pa ni več daleč!
4.	TAJNIŠTVO ALI ADMINISTRACIJA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
V	večjih TOZD oziroma organizacijah združenega dela je ustrezno, če si omislijo za delo organov samoupravljanja ustrezno administrativno ali tehnično službo — tajništvo organov samoupravljanja, v kateri dela ena ali več oseb z namenom, da organi samoupravljanja poslujejo načrtno in ažurno. V srednje velikih ali manjših organizacijah pa to delo poleg drugega dela lahko zaupajo primerno izobraženi in usposobljeni osebi — odvisno pač od obsega in intenzivnosti dela organov samoupravljanja, saj so lahko ponekod potrebe po tehničnih in administrativnih poslih za te namene večje, drugod pa so zopet lahko manjše.
V	tajništvu ali administraciji organov samoupravljanja skrbijo zaposleni kadri za pravočasno pripravljanje in razmnoževanje dokumentacijskega gradiva, predlogov, utemeljitev in predvidenih sklepov, kar vse je namenjeno članom organov samoupravljanja, pišejo in razmnožujejo vabila na seje in sestanke, zapisnike, zadolžitve za uresničevanje sprejetih sklepov, pregledov o izpolnjenih sklepih ter opravljajo razne druge zadolžitve, katere narekuje delovanje organov samoupravljanja.
(Bo nadaljevano)
Valjarna v Impolu
DELOVANJE KLUBA ŠTIPENDISTOV TGA:
SKUPNI SMOTRI AKCIJE MLADIH
TGA je zaradi želja in potreb sprejela sklep, da ustanovi svoj klub štipendistov. Ta ideja je bila uresničena že lani 28. novembra — na srečanju štipendistov TGA.
Na delovno organizacijo TGA je pogodbeno vezano nad 60 štipendistov, ki se šolajo
ptujsko; ti pa tesno sodelujeta, v svojih programih pa zajemata enake smotre in namene.
Namen ustanovitve KŠ TGA so zajeti v statutu KŠ TGA:
— povezava s TGA Kidričevo
rih smo izvolili izvršni svet KŠ TGA — sekcija Maribor, sestavili smo delovni program, pa po njem pripravili finančni predračun; pripravili smo tudi osnutek statuta KŠ TGA skupno z ljubljansko sekcijo.
Iz livarne
na poklicnih, srednjih, višjih visokih šolah v Ljubljani, Mariboru in Ptuju.
Posebno zaradi precejšnjega števila štipendistov in njihove razkropljenosti se je pokazala potreba po ustanovitvi kluba, ki naj predvsem veže štipendiste v organizirano e-noto. Ta bo skušal doseči, da bodo prišli na delovna mesta boljši strokovnjaki kot sicer, saj bo možno po klubu izvesti in se udeležiti raznih strokovnih seminarjev, tečajev, ekskurzij in podobno.
Klub štipendistov TGA se deh na dve sekciji: na ljubljansko in mariborsko oz.
—- seznanjanje s problemi, delom, poslovanjem in samoupravljanjem v TGA
•4- urejanje počitniške prakse štipendistov
—	povezava z mladino v TGA in štipendistov med seboj
—	reševanje problemov štipendistov.
KŠ TGA ima méd drugim tudi status osnovne organizacije ZSMS in je vezan na OO ZSMS v TGA.'
V KŠ TGA — sekcija Maribor — smo organizirali dose-daj že dva sestanka, na kate-
Izvršni svet KŠ TGA g sekcija Maribor predstavljajo:
Predsednica: Majda Habjan, študentka VEKŠ; sekretar: Stane Šegula, študent VTŠ; blagajnik: Irena Zajc, dijakinja ESŠ; nadzorni odbor: Sonja Mlinarič, študentka VEKŠ; Rajko Kosi, dijak srednje gradbene šole; Irena Vuk, študentka VEKŠ.
V delovnem programu smo navedli delovne akcije (še posebno je pomembna delovna akcija »Haloze«, predvidena za maj), sodelovanje z mladino v TGA (športna tekmovanja, izleti), strokovne ekskurzije (ogled IMPOL, Zagrebškega velesejma in sejma e-lektronike), spoznavanje delovanja, organizacije in samoupravljanja v TGA, pa izobraževanje članov kluba.
Potrudili se bomo, da bi po KŠ TGA izboljšali učni uspeh dijakov, zato bomo v kratkem organizirali inštrukcije za učne predmete, ki povzročajo štipendistom največje težave pri učenju.
Sekretar KŠ TGA&s-ott
sekcija Maribor: Stane Šegula
KAJ MENIJO DELAVCI IZ TOZD ALUMINIJ O TOPLEM OBROKU?
Vodstvo TOZD ALUMINIJ je sestavilo vprašalnik o toplem obroku, katerega so izpolnjevali delavci po izmenah na območju Aluminija. Namen vprašalnika je bil, da bi izvedeli za mnenja delavcev, predvsem o kvaliteti obroka. V kolikšni meri je vprašalnik uspel, o tem naj bralec tega sestavka sam presodi.
Vprašalnik so delavci izpolnjevali med 28. februarjem in
5.	marcem 1975. Vprašalnike je izpolnilo 362 delavcev, od teh je 12 takih delavcev, kateri niso naročeni na topli obrok.
Zap. štev.	Vprašanja ankete	Ocena dobra	hrane slaba	Skupaj' delavcev
1.	naročeni na obrok a) navadni	7	324	331
2.	b) dieta	2	17	19
3.	niso naročeni na obrok	4	8	12
	Skupaj :	13	349	365
4.	kvaliteta obroka	12	338	350
IZID ANKETE PO POSAMEZNIH PODROČJIH:
1.	Kvaliteta obroka
Na to vprašanje je samo 12 delavcev odgovorilo, da jim sedanja kvaliteta ustreza in da nimajo pripomb. S pripombami in negativno pa je odgovorilo 338 delavcev. Največ odgovorov je bilo zastran slabega okusa, slabo pripravljenih obrokov in enoličnosti hrane. Pripombe o kvaliteti so za vse izmene:
—	krompir, fižol, pa tudi meso večkrat ni dovolj skuhano,
—	različne jedi imajo podoben ali pa celo enak okus. Vsaka jed pa naj bi imela svoj okus,
—	kislo zelje je prekislo in večkrat je hrana preslana,
—	testenine so nepravilno pripravljene, v grudah, zbite v kepah,
—	omake so večkrat slabe, preveč prežganja, prežgana čebula, preveč je rdeče paprike,
—	premalo je sveže zelenjave v obliki solate.
Pripombe o kvaliteti hrane v popoldanskih in nočnih izmenah, ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih so:
—	dostavljena malica tem izmenam je na splošno slabša — topla malica je večkrat hladna ali postana, preveč je krompirja in fižola,
—	večkrat dajejo tem izmenam drugačne malice, kot pa jo dobi dnevna; če pa je enaka z dnevno, je dnevna malica bolje pripravljena in okusnejša.
—	premalo je lažjih toplih obrokov, kot so juhe ipd.,
—	pogrešajo oranžado, limonado, kislo vodo ipd.
2.	Količina obroka
H§- 314 delavcev je odgovorilo, da je količina obroka zadostna, v več primerih pa prevelika. 36 delavcev pa je odgovorilo, da je premala,
—	po malicah ostaja preveč ostankov hrane in gre v pomije. Bolje bi bilo, če bi količino zmanjšali, kvaliteto pa izboljšali.
3.	Kuharice in nadzor nad družbeno prehrano
—	družbena prehrana je dobro opremljena in ima močan kvalificirani kader v kuhinji, zaradi tega bi lahko pripravljali boljšo hrano,
—	v nočnih izmenah, ob nedeljah ipd. pripravljajo pretežno obroke, za katere potrebujemo manj časa,
—	delavci pogrešajo na delilnih mestih obisk predstavnika družbene prehrane,
—	glede nadzora nad družbeno prehrano in na splošno o obrokih je bilo precej vprašanj, kot npr., ali imamo v TGA osebo, ki bi s področja živil in higiene občasno opravljala nadzor nad delom kuhinje, pa kdo sedaj opravlja ta posel. Prav tako se sprašujejo, kdo sestavlja jedilnik in kdo nadzira njegovo izvajanje.
4.	Jedilnik
—- jedilnik naj bi menjali po letnih časih,
—	v zimskem času je premalo sveže zelenjave v obliki solate,
—	v poletnih mesecih je preveč mastnih in težkih obrokov,
—	jedilnik spreminjajo po izmenah, npr. dnevna — nočna ipd.,
—	jedilnik je preveč enoličen!
5.	Lastni prispevek
—	317 delavcev je odgovorilo, da je glede na kvaliteto obrokov lastni delež previsok, 33 pa, da je za sedanji obrok primeren,
—	na vprašanje »ali se strinjam s povečanjem lastnega prispevka?« je 182 delavcev odgovorilo, da so pripravljeni dati večji znesek, če bosta kvaliteta in celoten režim pripravljanja hrane izboljšana. 40 delavcev pa je menilo, da se strinjajo s povečanjem lastnega deleža. 128 delavcev je navedlo, da je za ta delež hrana preslaba, oz. predraga in so pripomnili: če se hrana ne bo izboljšala, jo bodo odpovedali.
—	odgovorne osebe družbene prehrane in splošnega sektorja naj se zgledujejo po drugih podjetjih, kjer so obroki cenejši, kvalitetnejši in bolj raznovrstni. In to na območju ptujske občine!
6.	Razno
Poleg toplega obroka pogrešajo bife, kjer bi lahko dobili raznovrstne brezalkoholne pijače s hladnimi prigrizki, cigarete, slaščice ipd. Pri tem je najtežje delavcu dnevne izmene, ko dobi tik pred koncem dela nalog, da mora popoldne ostati še na delu. Takšen delavec je na nek način prisiljen dobiti iz naselja ah iz taborišča — neko malico(!).
m k
11. Krajevna skupnost bo s pomočjo vseh organizacij in organov pripravila srednjeročni plan na podlagi že sprejetih izhodišč in v skladu s smotri razvoja občine, republike in zveze.
II. POSEBNE NALOGE ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI |
1.	Delovni ljudje in občani bodo na svojih zborih, predvidoma bosta najmanj dva, obravnavali vsa najpomembnejša vprašanja iz življenja in dela v okviru nalog krajevne skupnosti in širše družbene skupnosti.
2.	Zbor delegatov bo na svojih sejah obravnaval realizacijo letnega plana, sprejemal srednjeročni plan 1976—1980, splošne akte in drugo glede na pristojnost in naloge krajevne skupnosti.
3.	Svet krajevne skupnosti kot izvršni organ bo neposredno skrbel, da bodo izvrševani sklepi zborov delegatov in zborov občanov ter bo pri svojem delu skrbel, da bodo naloge sprejemane v okviru realnih možnosti.
Posebna skrb bo posvečena delovanju delegacij krajevne skupnosti in prilagajanju organizacije delovanja vseh ostalih organov.
S predlogi splošnih aktov in s sprejemanjem posebnih bo izpopolnjen samoupravni sistem s potrebnimi normativnimi akti.
Izvrševanje programskih nalog in finančnega plana je temeljna naloga sveta in njegovih organov. Predvidevamo, da bo svet zasedal od 8 do 10-krat.
3.1. Upravni odbor za izgradnjo letnega kopališča bo deloval tako, da bo realiziral celotno nalogo pri gradnji večjega rekreacijskega bazena, po posebnem že sprejetem programu.
V okviru finančnih možnosti bo vodil tudi rekonstrukcijo otroškega (sedanjega večjega) bazena.
3.2.	Komisija za kulturo, šport in rekreacijo bo usklajevala naloge na teh področjih, neposredno pa organizirala izgradnjo trim steze in posebnih akcij TRIM.
3.3.	Komisija za urbanizem in komunalne zadeve bo pripravila pregled vseh javnih površin in nezazidanih stavbnih zemljišč, pa skrbela, da bodo novogradnje potekale v skladu s programi razvoja. Obravnavala bo tudi vse individualne zahteve posebnih lokacij in predpisovala pogoje za komunalno opremljenost.
3.4.	Komisija za vzgojo in izobraževanje bo aktivno sodelovala pri uvajanju celodnevnega pouka, analizirala pa tudi potrebe po> splošnem izobraževanju občanov.
3.5.	Komisija za otroško varstvo bo glede na izvedbeno analizo zahtevala nadaljnji razvoj otroškega varstva, sodelovala bo z vzgojnim osebjem pri reševanju organiziranega varstva in nakazovala problematiko tega pomembnega področja.
DELOVNI P
KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO ZA LETO 1975
Delovni program za leto 1975 je rezultat aktivnosti vseh organov krajevne skupnosti v letu 1974 in je sestavljen na podlagi predlogov krajevnih odborov, komisij in drugih organov, pa organizacij krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je na seji 14. novembra 1974 obravnaval predloge in delovne plane krajevnih odborov in služb krajevne skupnosti.
Občani so na zborih delovnih ljudi v času med 14. in 25. novembrom 1974 razpravljali o predlogu plana in so ga v predlaganem besedilu in po obsegu nalog tudi sprejemali.
Svet krajevne skupnosti je zato predlagal zboru delegatov, da naj na seji 26. decembra sprejme predlog delovnega programa, ker so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem po 40. členu statuta.
I. SKUPNE NALOGE VSEH ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.	Vsi organi krajevne skupnosti si morajo prizadevati, da bo ustavni sistem, katerega smo pričeli u-vajati v letu 1974, poglabljan in v skladu s cilji naše socialistične samoupravne družbe vnašan v vse akte, pa, da se vsi organi pri svojem delu zavzemajo za uresničevanje načel in družbenoekonomske politike za leto 1975.
2.	Informiranje o delovanju vseh organov mora biti čimpopol-nejše. Na razglasnih deskah bodo objavljeni vsi sprejeti sklepi, poskrbeti je potrebno za občasno poročanje v sredstvih javnega obveščanja. Svet krajevne skupnosti pa mora izdati letno poročilo in delovni program.
3.	Da bodo vsa družbena vprašanja čimbolj skladno reševana in da bo dosežena enotnost akcije in politike vseh subjektivnih činite-ljev, bodo krajevni in odbori
SZDL na svojih območjih aktivno sodelovali z drugimi družbenimi organizacijami in občani, svet krajevne skupnosti pa skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami usklajeval in dajal smernice; nosilcem akcij.
4.	Organi krajevne skupnosti sodelujejo pri načrtovanju družbenih akcij tudi z drugimi organizacijami v kraju, z drugimi krajevnimi skupnostmi, z občinskimi organizacijami in skupščinami.
5.	Svet krajevne skupnosti bo s svojimi organi skrbel za nemoteno delovanje vseh delegatov in delegacij, s strokovnimi službami pa bo skrbel za ustrezno pripravo gradiva o obravnavanih vprašanjih.
6.	Krajevna skupnost bo razvijala sodelovanje pri reševanju posameznih vprašanj s TOZD Jn se zavzemala, da bo z družbenimi dogovori zagotovljeno trajnejše financiranje skupnih potreb.
7.	Vso podporo in potrebna materialna sredstva je treba zagotoviti za nadaljnji razvoj družbene samozaščite v skladu s plani odbora za ljudsko obrambo, štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti in občini.
8.	Socialna varnost slehernega občana je temeljna naloga organov, vseh družbenih dejavnikov v krajevni skupnosti in interesnih skupnostih. Organizirano bo tudi srečanje starejših občanov.
ROGRAM
9. V okviru 10-letnice ustanovitve in delovanja krajevne skupnosti bo organiziran IV. krajevni praznik.
10. Krajevna skupnost se bo vključila tudi v praznovanje 30. obletnice osvoboditve in bodo temu prazniku posvečene posebne prireditve in proslave.
3.6. Komisija za socialno in zdravstveno varstvo bo z analizo celotnega stanja predlagala ukrepe za jsocialno in zdravstveno varstvo občanov. Samostojno bo obravnavala tudi vse posamezne primere in dajala predloge za njih reševanje pristojnim službam. Na tem področju bo tudi pomagala RK in osnovni šoli; posebno pomoč, pa nudila KS Dolena. Organizirala bo tudi vsaj eno srečanje starejših občanov, starih nad 60 let. (Nadaljevanje na 11. strani)
Naselje
GRADNJA VRTCA IN LETNEGA KOPALIŠČA V KIDRIČEVEM
V naselju Kidričevo je bil pred leti zgrajen vrtec z jasli-mi, M sprejme v vse oddelke 80 otrok: od tega sta dva oddelka jasli za 20 otrok, trije oddelki vrtca pa za 60 otrok.
V to ustanovo je danes vključenih domala Ì00 otrok, kar pa je nad realnimi zmogljivostmi obstoječih prostorov. Iz leta v leto pa ostaja vse več otrok brez ustreznega varstva, ker jih ta ustanova ne more sprejeti.
Zato je krajevna skupnost Kidričevo pripravila v preteklem letu program za povečanje njegovih kapacitet. Po programu je bilo predvideno povečanje kapacitet za 40 otrok, kar bi ustrezalo vsaj potrebam za naslednjih pet let. O tem programu so glasovali tudi občani Kidričevega na referendumu za samoprispevek in ga v celoti potrdili. Od zbranih sredstev samoprispevka je namenjenih 100.000 din za povečanje kapacitet.
Da bi lahko izvršili celotni program, bi potrebovali skupno 1.300.000 din. Program izgradnje vrtca smo morali prilagoditi realnim možnostim za financiranje v letošnjem letu iz ustreznega sklada za otroško varstvo občine Ptuj. Ta v letošnjem letu lahko financira izgradnjo v znesku 500.000 din in krajevna skupnost Kidričevo v znesku 100.000 din; to pa je tudi celotni znesek iz programa samoprispevka Kidričevo I.
Tako bodo zbrana sredstva v znesku 600.000 din, kar
zadostuje za povečanje kapacitet jasli v tem letu, v naslednjih letih pa bi morali dograditi še vrtec pri že obstoječem, da bi zadostili povečanim potrebam po otroškem varstvu.
Varstvo otrok je zelo pomemben dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarstva; varstvo je zelo pomembno za nemoten otrokov razvoj. Zato je važno, da bo vključenih v varstveno ustanovo v Kidričevem največ otrok zaposlenih v TGA.
Sedanja razširitev bo zadostovala za 32 otrok v starosti od 2 do 3 let.
Prizidek k vrtcu je montažnega tipa po sistemu Marles; to podjetje tudi izvaja montažna dela. Gradbena dela so izvajali po pogodbi delavci gradbenega servisa krajevne skupnosti Kidričevo. Prizidek v gradnji obsega dve večji igralnici v izmeri 80 m2, garderobo z 21 m2, dva manjša prostora za nego in garderobo z okrog 7 m2 in dva manjša sanitarna prostora. Novi del bo povezan z že obstoječim — s hodnikom. Skupna površina prizidka — novega dela je 129,58 m2.
Montažna dela potekajo za dovoljivo in po planu, objekt
pa bi naj bil dokončan v maju in izročen v uporabo našim malčkom. Tudi mamice bodo zadovoljne, saj se bodo njihovi otroci lahko igrali v novih večjih prostorih — v času, ko bodo delale v tovarni.
Vrsto let je od tega, ko smo v Kidričevem zgradili kopalni bazen za odrasle in manjšega za otroke. Že na začetku smo lahko spoznali, da so vodne površine za kopanje daleč
mnogo večje. Obstoječi bazeni zadostujejo le za 200 kopalcev ali nekaj več; v največji sezoni pa beležimo obiske tudi nad 1500 kopalcev iz Kidričevega, bližnje in daljnje* o-kolice.
premajhne in da so potrebe
OBSTOJEČI ÒAZEU
25 * Hm
0T003KI
BAZEU




Zaradi tega je že pred približno sedmimi leti vznikla ideja in pobuda za izgradnjo še enega večjega bazena, ki bi-lahko zadostil pofrebam. Od pobude pa do realizacije je si-
cer poteklo mnogo časa. Kljub večletnemu programiranju izgradnje sta šele komaj letos rešena financiranje in gradnja tega objekta.
Organi krajevne skupnosti z vsemi ostalimi zainteresiranimi so se odločili za gradnjo plavalnega bazena v izmeri 50 m X 25 m, globine 1,30 — 1,80 m — iz aluminija, s šestimi vstopnimi in izstopnimi lestvicami iz bazena.
Za kontinuirano pripravo in čiščenje vode bo vgrajena filtrima naprava s kapaciteto 450 kub. m vode na uro, tako bo celotni volumen vode v bazenu, t.j. okrog 1875 kub. m., zamenjan v štirih urah.
Izvajalec Impol iz Slovenske Bistrice jamči za kvaliteto vode na izhodu iz filtrov, enako za kvaliteto pitne vode.
Bazen je v gradnji. O poteku gradnje, o dokončanju in še nekaterih tehniških podrobnostih pa bomo poročali v naslednji številki Aluminija.
K.A.
DELOVNI PROGRAM
(Nadaljevanje z 9. strani)
3.7.	Komisija za samoupravne akte bo neposredno pripravljala vse osnutke splošnih in posebnih samoupravnih aktov, zlasti na področju samoupravnih organov in delovne skupnosti.
3.8.	Komisija za kadrovska vprašanja bo ob sodelovanju z ustrezno komisijo SZDL vključevala občane v samoupravne organe po vseh sprejetih načelih kadrovske politike. Spremljala bo tudi aktivnost posameznikov, občane pa bo predlagala za posebna priznanja in nagrade — izmed aktivnih delavcev v krajevni skupnosti.
3.9.	Komisija z a, varstvo okolja bo organizirala več akcij za olep-šanje kraja in bo sodelovala pri vzgoji mladih in starejših za očuvanje lepšega okolja. Sodelovala bo zlasti s hortikulturnim društvom Kidričevo.
Svet krajevne skupnosti, kakor zbor delegatov bosta po potrebi ustanavljala občasne komisije in odbore za reševanje konkretnih nalog. Vse komisije in odbori morajo o svojem delovnem programu in delu izčrpno poročati svetu krajevne skupnosti vsaj dvakrat letno.
4.	Poravnalni svet bo s svojo aktivnostjo poskušal med občani dosegati zaupanje in reševati vse individualne predloge.
5.	Odbor za ljudsko obrambo bo skrbel za izvajanje vseh nalog družbene samozaščite na podlagi delovnega programa, neposredno pa bo z dopolnilnim šolanjem skrbel za nadaljnje izobraževanje vseh občanov in drugih organiziranih oblik samozaščite.
V okviru štaba civilne zaščite bo izvedel posebne akcije, sodeloval pa bo tudi v skupnih akcijah z občinskimi in drugimi organi, zlasti še s TGA in sosednjimi krajevnimi skupnostmi.
6.	Krajevna skupnost bo vse svoje samoupravne pravice v okviru občine uresničevala po za to izvoljenih delegacijah občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za vse delegacije bodo zagotovljeni normalni pogoji delovanja in strokovna pomoč pri obravnavanju posameznih vprašanj. Vsaka delegacija mora sprejeti svoj poslovnik, o svojem delu pa poročati vsaj enkrat zboru občanov in zboru delovnih ljudi. Sodelovanje pri uresničevanju nalog bodo organi KS razvijali tudi z delegacijami TOZD in sosednjih KS.
Krajevna skupnost se bo po svojih predstavnikih in delegatih zavzemala za čimaktivnejše sodelovanje v okviru občine, posebej Še v skupnosti KS na vseh nivojih.
7.	Krajevni odbori (teh je šest) bodo skrbeli za izvršitev konkretnih planiranih nalog, katera so sprejemali na zborih občanov — v okviru razpoložljivih in zagotovljenih sredstev. Pri izvrševanju nalog jim bo pomagal svet KS s svojimi organi in strokovnimi službami.
Po KO so naloge naslednje:
7.1.	KRAJEVNI ODBOR APACE
~ ureditev mostu na Polskavi (obnova)
rekonstrukcija nn omrežja
—	vzdrževanje in ureditev cestne razsvetljave
—	vzdrževanje vseh krajevnih cest — z navozom gramoza na makadamske ceste
—	ureditev avtobusnega postajališča
—	ureditev — asfaltiranje cest z drugo prevleko in asfaltiranje ceste Apače — Sela
7.2.	KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO I
—	izgradnja TRIM steze in dopolnitev otroškega igrišča
—	urejanje parka pred osnovno šolo
—	priprava projektov za objekte družbenih dejavnosti in centralne kurilnice
—	ureditev tržnice (dokončanje del)
—	obnova obstoječih klopi in postavitev desetih novih
—	ponovna razdelitev vrtov med četvorčki
—	obnova hišnih fasad po planu stanovanjske skupnosti
—	sprotno vzdrževanje vseh komunalnih naprav, cest, poti, zelenic, parkov, gred in otroškega igrišča
—	izgradnja prizidka vrtcu (dokončanje del)
7.3. KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO II
asfaltiranje pločnika TGA — naselje
—	dopolnitev javne razsvetljave ob pločniku TGA pa do križišča v Apačah
—	ureditev otroškega igrišča z vsaj tremi igrišči
—	vzdrževanje vseh komunalnih naprav in objektov
7.4.	KRAJEVNI ODBOR KUNGOTA
—	vzdrževanje in gramoziranje vseh makadamskih krajevnih cest
—	urediti lokacijo za novo trgovino in avtobusno postajališče
—	urediti rekonstrukcijo nn omrežja (delno)
—	vzdrževanje otroškega igrišča in javne razsvetljave
—	priprava in izvedba referenduma za podaljšanje samoprispevka
7.5.	KRAJEVNI ODBOR NJI-
VERCE
—	dopolnitev in vzdrževanje cestne razsvetljave (do Topleka in Lepeja)
—	ureditev lokacije za objekt skupnih prostorov
—	postavitev prometnih znakov za obremenitev cest
—	asfaltna prevleka Njiverce — — Kidričevo
7.6.	KRAJEVNI ODBOR STRNISCE
—	ureditev javne razsvetljave
—	ureditev prostora za otroško igrišče
—	ureditev vsaj dveh hidrantov in
—	sodelovanje pri asfaltiranju ceste Strnišče—Zupečja vas
8.	OSTALE POMEMBNE NALOGE
Za potrebe širšega območja je je planirana lokacija bencinske črpalke v Kidričevem; graditi naj bi jo pričeli v tem letu.
Pripraviti je potrebno program za razvoj PTT omrežja, zlasti za gradnjo centralne pošte in povezavo do Apač in Strnišča. Izdelati je treba načrt in program za ureditev pokopališča v Kidričevem. Ugotoviti je potrebno možnosti za gradnjo javne govorilnice. Izgradnja vrstnih hiš bo zahtevala ustrezne komunalne ureditve, s komunalnim opremlja-
njem stavbnih parcel pa bo nadaljevano v Njivercah (38).
9.	STROKOVNE SLUŽBE
Strokovne službe bodo v okviru svojih programov organizirane tako, da bo mogoče čimracionalnej-še izvajanje vseh planiranih nalog, zlasti pa bodo skrbele, da bodo pripravljeni materiali za seje samoupravnih organov, vodile pa bodo tudi administrativno tehnične posle za KS. Strokovne službe pomagajo samoupravnim organom pri realizaciji zastavljenih nalog. Sodelujejo tudi z ustreznimi službami v občini.
10.	SERVISI KRAJEVNE SKUPNOSTI
V okviru svojih neposrednih nalog opravljajo:
r— sprotno vzdrževanje vseh komunalnih naprav in objektov v KS — po posebni pogodbi
— usluge in storitve s področja lastnih dejavnosti za občane, organizacije in druge investitorje.
Servisi izvršujejo svoje naloge tako, da imajo naloge, katere jim zaupa svet krajevne skupnosti v izvrševanje po delovnem programu, za prioritetne.
Sedanji bazen
Servisi sprejemajo lastne delovne plane in finančne načrte, katerim daje soglasje svet KS. Temu pa tudi poročajo o svojem delu vsaj dvakrat letno.
SPREJEMANJE SKLEPOV:
Vsi organi krajevne skupnosti so dolžni pri sprejemanju konkretnih sklepov za izvrševanje planiranih nalog upoštevati, da morajo biti zagotovljena finančna sredstva ali viri finančnih sredstev.
S sredstvi, ki so zbrana s samoprispevkom in s sredstvi, katera zberejo občani kot dodatna sredstva, so lahko financirane le naloge, za katere so ta sredstva namenjena.
S finančnim načrtom in z načrti so zagotovljena sredstva za uresničevanje nalog iz tega programa, seveda v okviru razpoložljivih sredstev in zagotovljenih virov.
Finančni načrt je sestavni del tega programa; v njegovem okviru bodo sestavljeni tudi plani za financiranje.
Delovni program krajevne skupnosti za leto 1975 je bil sprejet na III. zasedanju zbora delegatov KS 26. decembra 1974.
SPOSOJENE
MISLI
0 Če moški odpre vrata avtomobila, je avto nov ali pa je nova ženska.
0 Ljubezen žensk gre včasih skozi — avtomobil.
• Ni vse dobro, kar je dobro plačano.
0 Velik v bahanju, zelo majhen v dejanju.
0 čim bolj prazna je glava, tem bolj polna so usta,-
0 Prepir je najdaljša povezava med dvema točkama.
0 Čim več konjskih sil ima avto, več »srnic« se vanj zaleti.
0 Devize iztrebljajo — device.
Finančni nacrt
KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO ZA LETO 1975
1.	DOHODKI:
1.1.	Ostanek dohodka iz preteklega leta
1.2.	Krajevni samoprispevek (predpisan)
1.3.	Dodatni prispevki po pogodbah
1.4.	Prispevki delovnih organizacij
1.5.	Sredstva občine — proračun, skladi, samoupravne interesne skupnosti
—	proračun za funkcionalne potrebe KS
—	mestno zemljišče
1.6.	Ostali dohodki:
—	najemnina, zakupnina, vodarina
—	lastna dejavnost (gramoz, LK)
—	drugo (gradbene parcele)
1.7.	Krediti in lastni sklad DOHODKI — SKUPAJ:
2. IZDATKI:
v dinarjih	2.1.	Vzdrževanje krajevnih cest	80.000,00
35.215,57	2.2.	Za vzdrževanje — asfaltiranje ceste od Njiverc	
		do republiške ceste, v dolžini 2850 m	150.000,00
410.000,00	2.3.	Za ureditev pokopališča	50.000,00
- 100.000,00	2.4.	Za vodovod in javni vodnjak	150.000,00
’	2.5.	Za uresničevanje drugih programskih nalog	1,423.215,57
	2.6.	Za socialne potrebe	18.000,00
	- 2.7.	Za prosvetne in kulturne potrebe	25.000,00
230.000,00	2.8.	Dotacije društvom	15.000,00
850.000.	00 120.000.	00	2.9.	Funkcionalni izdatki: —	izdatki za pisarniško in finančno poslovanje -r- sejnine organov krajevne skupnosti —	osebni dohodki tajništva (4 delavci)	75.000.	00 24.000.	00 300.000,00
350.000.	00 300.000.	00	2.10.	'— izdatki za občasno delo ali nagrade za delo članov krajevne skupnosti Financiranje izgradnje rekreacijskega centra	85.000,00 2,624.988,40
2,624.988,40		IZDATKI — SKUPAJ:	5,020.203,97
5,020.203,97	Finančni načrt je sprejel zbor delegatov 26. decembra 1974.
Vsi več ali manj opažamo, da smo, kar zadeva čistoče in urejenost kraja, pričeli to vedno bolj zanemarjati, pa smo to prepustili naravi sami. To pomeni, da le veter očisti ali prinaša odpadlo listje — sem in tja po naših zelenicah, kajti tega niso vsi stanovalci v jeseni pograbljali. Res je, da so nekateri HS in stanovalci delno očistili svoje zelenice. Mnogo so tudi pomagali, da so večje odeje listja pograbljali tisti, ki so jo potrebovali za steljo. To predvsem velja za jesen 1974 in pa tudi za sedaj, ko listje še vedno počiva na zelenicah, kjer čaka, da bi ga pograbljali. Razen tega smo tudi pozabili na akcijo »Očistimo in polepšajmo svoj kraj!«. O tem nas lepo opozarjajo še danes tu in tam nalepljene parole; te nas kličejo, da bi si kraj olepšali in uredili. To bi vsekakor lahko storili, če bi se kdo pri KS spomnil in organiziral stanovalce.
KS je lani lepo poskrbela za košnjo trave na zelenicah, pozabila pa je v jeseni organizirati čiščenje. Ce se spomnim, smo bili pri čiščenju in urejanju svojega okolja zelo aktivni leta 1973. Tedaj so celo podelili nagrade, toda v letu 1974, ko bi morali še bolj skrbeti za lepo okolje, ko je ta akcija komajda stekla, smo to o-pustili. Za vzrok ne vem in u-pam, da nam bodo na to odgovorili?
Vem, da ima KS mnogo dela in skrbi, pa različnih opravkov, toda če bi lani sklicali sestanek ali pa nas obvestili, pa bi morda le pograbljali in očistili zelenice ter grede pripravili na prezimovanje.
Posamezni predsedniki HS so obvestili stranke, ki pa se rade ne odvezujejo za take akcije, ampak le posamezniki. Mnogi trdijo, da je to naloga KS, ki dobiva prispevek za uporabo mestnega zemljišča, katerega plačujemo s stanarino. Mnogi, ki so radi očistili okolje, so to sedaj opustili zaradi tega, da bi videli, kaj bodo storili tisti, ki še niso nikdar čistili, če pa bi bilo to organizirano, vemo, da bi se vsi vključili v to akcijo, ne da bi tekmovali, ampak zato, ker ljubijo red in snago, kakor tudi čisto in urejeno okolje. Glede na to, da bi se lotili čiščenja, da bi bilo okolje vedno čisto in urejeno, predlagam naslednje rešitve:
3.. Da za čistočo našega okolja v Naselju I skrbi kolektiv delavcev iz KS, katerim bi vsi enako plačevali prispevek, vračunan v stanarini, in da bi vsi stanovalci enako prispevali svoj delež za ure-
jenost okolja. Delavci bi predvsem očistili zelenice, (grabljanje, pobiranje raznih odpadkov, košnja trave, urejanje cvetličnih gred itd.).
2.	Drugo možnost pa vidim v tem, da bi osnovna šola Kidričevo organizirala ob prostem dnevu vse učence iz Kidričevega kakor tudi mladince, tabornike in druge, da bi s skupno akcijo očistili okolje, saj jih moramo že v mladosti učiti reda in čistoče. Pri tem bi delavci iz KS pomagali odvažati nakopičene smeti.
3.	Če ta dva predloga, ki sta navedena, ne bi bila sprejemljiva, bi bilo potrebno napraviti shemo za posamezne HS, kakor tudi za območje KS kot ostalih ustanov, pa jih seznaniti, da so dolžni očistiti svoje okolje.
4.	Dogaja se, da so kante za smeti prenapolnjene; smeti pa sproti ne odvažajo. Tako stranke te prenapolnijo in raznašajo smeti okrog kant, kar seveda povzroča veliko nesnago in kazi lepoto kraja. Za to pa skrbi še močnejši veter, ki raznaša kose papirja po zelenicah, katere bi lahko bile skrbno očiščene, pa veter zopet poskrbi, da na njih leži polno raznoterih stvari in listja, katerega stanovalci niso pograbljali. Najbolj onesnačeno okolje, bi lahko rekel, je ozadje pri trgovskem paviljonu mesnice in zelenjave, kajti ravno od tam nosi veter velike kose papirja po naših zelenicah.
Zato predlagam KS, da bi poskrbela za najmanj 10 kesonov za zbiranje smeti. Če bi te postavili na določena mesta, bi jih lahko stanovalci, ko bi imeli polne kante, izpraznili v kesone. Tako bi pocenili odvoz smeti, a veliko pridobili pri čistoči kraja. V Kidričevem imamo le en keson —. v ozadju restavracije, sedaj imenovane družbena prehrana.
5. Predlagal bi, da bi pepel, ki ostane od premoga zaradi kurjenja peči centralne kurjave, odvažali vsak mesec sproti. Še bolje pa bi bilo, če bi obvestili bližnje kraje, pa bi morda krajani to sami odpeljali na razmočene in blatne ceste.
Še bi se našli dobri predlogi, katerih uresničevanje bi pregnalo današnjo nečistočo okolja. S tem, da imamo čisto in urejeno okolje, se v glavnem strinjamo vsi, zato ne vem, zakaj čakamo nekoga, ki bi to očistil in poskrbel, da bi bilo čisto — namesto nas stanovalcev?
KINO PROGRAM
KINO SVOBODA KIDRIČEVO BO PREDVAJAL V APRILU NASLEDNJE FILME:
1. Ali baba in sveta krona 4.— 5. Skrij se
8. Džoni in Meri
11.—12. Ubij jih vse in vrni se sam 15. Let mrtve ptice 18.—19. Odpisani
22. Ljubezenske igre 25.—26. Plamen nad smirnom 29. Noč nasilneža
ital., pustolovski amer., ljubezenski ital., vestern ital.-franc., vestern jug., drama jug., vojna drama amer., komedija amer., vestern franc., kriminalka
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Konrad Rlžner, Sto|an Kerbler, dipl. Ing., Doroteja Puž, dipl. lur., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejo, dipl. ing.
Tisk: ZGP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
Vse, ki ste člani odbora pri KS« pa prosim, da te predloge na svojem sestanku še dopolnite in poiščete najboljši izhod iz sedanjega stanja.
Želel bi namreč, da bi akcijo čiščenja in urejanja okolja vsi u-poštevali bolj resno, pa poskrbeli v celotnem naselju za čistočo in lepoto okolja, kakor tudi vseh zelenih površin.
Stefan Moge	Vrtec
ZA KADILCE
Zavod za sodobno organizacijo poslovanja v Beogradu je izdal knjigo Poslovni bonton. V njenem uvodu pravi Orem Ružič, šef protokola
zveznega sekretariata za poslovanje z inozemstvom, da bi morali povsod upoštevati pravila bontona (lepega obnašanja). Učinkovitejše bo naše poslovanje, večja produktivnost našega dela in višja bo raven naše kulture.
Naš Metalurg ponuja svojim bralcem nekaj prirejenih poglavij v nadaljevanju, da bi jih prebrali in se po njih ravnali.
KADILCI, PREBERITE!
»Alergična sem na cigaretni dim in takoj dobim napade kašlja.«
»Saj bi šel na sejo, a potem tri dni smrdim po tobaku.«
»Vse bi bilo lepo v službi, samo da mi ne bi tovarišica Kadilnikova ves dopoldne kadila pod nos.«
»Vsak (hudič), ki me pride kaj vprašat v pisarno, najprej prižge čik in mi zamegli moj delovni prostor. Če mu ne morem takoj odgovoriti, mi že pusti tri ogorke (dvav pepelniku in enega na cvetličnem lončku; če ni pepelnika, vrže čik v vazo).
»Rad bi poznal kadilca, ki bi prej pogledal okoli sebe, vprašal, se opravičil, ali celo
spravil nazaj v žep zavojček s cigaretami. Navadno tak »tabornik« zakuri svoj kadeči se ogenj kjerkoli in kadar ko-
če ne spadate med neobčutljive za svoje okolje, preberite teh nekaj napotkov, da boste KULTURNI KADILCI.
LEPO VEDENJE KADILCEV
•	Ne kadite v prostoru, kjer je napis: Kaditi ni dovoljeno!
% Ne kadite v avtobusih in se ne prepirajte zaradi »suhe trave« s sopotniki v železniškem kupeju!
% Ni dovoljeno kaditi v gledališču (tudi podeželskem), koncertnih dvoranah, muzejih, trgovskih hišah; četudi vam ne grozijo z napisom: Prepovedano.
•	V dvigalu je zato pepelnik, da takoj ob vstopu ugasnete v njem cigareto, če tega niste storili že prej.
•	Zelo neokusno je obešati cigareto na ustnico, se pogovarjati s cegareto ali pipo v ustih (balončka k sreči ni mogoče delati s cigareto).
0	Ne kadite tam, kjer vsi gledajo »po strani« vaše početje.
•	Zelo nekulturno je stopiti v pisarno s prižgano cigareto ali puhati dim v svojega sogovornika.
•	Posebno komercialisti in drugi delavci, ki sprejemajo stranke, morajo upoštevati bonton o kajenju.
•	Kjer v pisarni delajo sami nekadilci, menda veste, da_
ste nedostojni, ker jim kvarite zrak in njihovo zdravje.
•	Vsaj malo se ozrite prej okoli sebe, preden odvržete prepojeno in osmojeno-slamo— v umivalno školjko ali v cvet lični lonček (pepel ne škodi rastlini, tobak pa jo uniči). Take zbirke pod cvetlicami so tudi neokusne.
•	Nič manj nekulturno pa je »ubijati« čike po hodniku sindikalnega doma, kjer so seje na tekočem traku in je z njimi vred tudi vse postlano z ogorki.
Stranke, ki prihajajo v pisarne, si mislijo: Kultura, pa taka!
KADILCI, DELATI SMETE PO SVOJE ŠE NAPREJ, SAMO REKLI BODO O VAS ŠE NAPREJ: TO JE NEKULTUREN KADILEC!
Piše: bivši kadilec (Iz Metalurga)
ZAHVALA
Db bridki izgubi mojega moža
JANEZA
GOLCA
UPOKOJENCA IZ APAČ 71
se prav lepo zahvaljujem Sindikatu TGA Kidričevo, društvu upokojencev Kidričevo, pa vsem, ki so mi kakorkoli pomagali ob teh težkih trenutkih.
Še enkrat: hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti!
Žena Marija
h.«
Del voznega parka