St. 41. V Gorici; v soboto dne *3 j unij .t 1914 Te&tf XLlV. „ 5«~ Izhaja dvakrat na teden, In sicer v torek in soboto ob 4 Uri popoldne. Stane,.u.% Je to V« leta . . V4.....», 2-50 Posamične številke stanejo . 8 vin, _*. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek!* Dr, K.ifLavrič. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni štvo se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v i. nadstr. na Javo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spiši v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Bom ir. Gregoma i Slu t Si Kri. Pozdravivši zborovalce je izjavil, da se je rad odzval vabilu »Slovenskega političnega društva«, da poroča o delovanju, ali bolje o nedelovanju državnega zbora in o vzrokih tega nedelovanja, kakor tudi o naši notranji in zunanji politiki sploh. Razmere v Avstriji se nočejo na noben način /.boljšati. Ko je bil izvoljen parlament na podlagi splošne in enake v.olilue pravice v drugič, so vsi mislili, da se sedaj razmere zboljšajo. Žalibog se niso nade uresničile. Vsa tri leta ne deluje že parlament. Nekaj se je sicer storilo, sprejet je bil vojaški kazenski zakon, rekrutni zakon, oni glede vojnih dajatev, novi davki a vsi ti zakoni niso ravno v preveliko korist prebivalcem, temveč le vladi, ki hoče da figuriramo kot velesila. Edino od davčnih predlogov bo ljudem nekaj poinagauo. Kadar so poslanci glasovali za vse vladne predloge, je smel delovati parlament, ko pa je imela vlada vse pod strelni in ko bi moralo tudi ljudstvo kaj dobiti, na so nas poslali domov. Nekai smo le tudi dosegli, da se namreč sme obdačiti plača šele od 1600 K naprej in ne od 1200. kakor ie to bilo dosedaj. Glasoval sem seveda za zvišanje svote, ki se jo sme obdačiti in je bil tudi nredlog sprejet z e n i m glasom večine. Tu se najjasnejše vidi, kakega pomena je včasih le en sam glas. - (Dobro Klici.) Pri takih razmerah v parlamentu mi ni preostajalo drugega, nego da sem omeji! svoje delovanje na predlaganje in dose-zauie podnor v olajšavo bede, za vodovode, vodnjake in ceste. Stori! sem v um oziru, kar sem mogel ter obljubljam, da tudi v bodoče storim, kar bo v mojih močeh. V vprašanju križkega vodovoda na-nuem vse sile, da dobite zdatno podporo. slovenskih deželah. O razpadu Avstrije govc.rij«; iu pišejo v Italiji in na Nemškem kar javno in celo v Avstriji kroži nekon- pade, toda ki biva vedno v prostejšem zraku in višini. Molitev k ljudem. -~ -Odpusti nam naše kreposti,- - tako bi morali mol»*i k ljudem. Človeška skromnost. — Kako malo slasti zadostuje večini, da hvalijo življenje, kako skromen ie človek! Duh in dolgočasje. —¦ Pregovor: Madžar je veliko prelen, da bi se dolgočasil* sili nas, da mislimo. Najfinejše iu najdelavnejše živali so šele zmožne, da se dolgočasijo. Francoski feminizem, — Francoski pisatelj Dechamps je ime! nedavno v ne-nem pariškem ženskem društvu predavanje, v katerem je dokazoval, da se feminizem angleških sufražetk nikakor ne more razširiti na Francosko, Francoska žena zahteva sicer ravno tako svoje pravice ali na drug način, ko angleška. To se vidi že iz slik prvih francoskih žen, ki s-> dovršile najvišje šole in potem se vidi, da se te žene ne razMkuicjo od drugih niti po eleganci obleke, niti po zunanji lepoti. Ali tudi dekleta kažejo, da jim angleški feminizem ne more ugajati. Dechamps pnob-čtiie v tem oziru zanimivo ankclo, ki jo je priredila ravnateljica ženske gimnazije v Clermons-Ferrandu med svojimi učenkami. Dekleta so odgovarjala na stavljena vprašanja jasno in brez nepotrebne sramežljivosti. Prvo vprašanje se je glasilo: Ali se hočete poročiti?« Enoglasno so odgovorile: Hočemo". Drugo vprašanje: Ali bi ostale rajše neporočene, kot pa da bi hiie žene mož. ki vam ne ugajajo?« In zopet je bil enoglasni odgovor: »Bi!« — Irctie vprašanje ie bilo veliko resnejše: Hočete, da vas vaš bodoči mož nadkri-hiiie, da vam bo enak ali da bo celo v duševnem oziru pod vami?« Dvajset mla-Jeuk se je izjavilo za duševno premoč moža, šest za enakost, niti ena pa ne za duševno slabšega možkega. Zanimivo je bilo tudi vprašanje: -Hočete imeti otroke?« — 24 mladenk se je izjavilo za, dve sta odrekli odgovor. »Zakaj hočete imeti otroke?« — se je glasilo naslednje vprašanje; odgovori pa so bili različni: iz ljubezni, da izpolnimo svojo socialno dolžnost, večina pa je odgovorila: »Iz ljubezni in ker je to naša dolžnost«. Mlade francoske devoj-ke so ideaiistke, aP ne sanjarijo več zaman. Njih idealizem ima pozitivno in prak-| t i eno obliko. iiscirana knjiga dr. Karla Winterstettena, in v kateri lahko vsakdo čita stavek, da lahko pride moment, ko se bo morala Nemčija sporazumeti z Rusijo o delitvi Avstrije, pri čemur bo gotovo našla zavezništvo Italije, Romunske in tudi Srbije. Taki so torej neši ljubi zavezniki, a naša diplomacija še vedno vodi politiko sovraštva do Slovanov, ne pa politiko pameti. 1 o se je najjasneje opažalo povodom zadnjih balkanskih vojn. Iz samega sovraštva do Slovanov in iz strahu, da ne bi Slovani s pomočjo Srbije prišli do večje veljave, vstvarila je Avstrija Albanijo, ne torej iz ljubezni do svobode Albancev, ampak da požene zagozdo med balkanske slovanske države. Naši zavezniki Italijani pa žanjejo sadove naše neumne politike ter bodo le oni imeli vse go spndarske koristi v Albaniji. Istočasno nam drugi naš zaveznik jemlje pozicijo za pozicijo na Balkanu, kamor smo edino mogli zvazati naše produkte, ker nimamo kolonij. A ne le na Balkanu nam delata naša ljuba zaveznika gospodarsko konkurenco, celo v Egiptu, kjer smo srečno dospeli do tega, da smo glede izvoza v Egipt od drugega mesta, za Angleško, prišli na predzadnje mesto. Za nami je le še Tiučija. Zdi se, da skušamo na vseh poljih posnemati Turčijo, in mogoče je, ako pojde tako naprej, da pridemo Še za Turčijo, katera morda po prestani operaciji na Balkanu celo ozdravi. Naša balkanska politika nas še lahko dovede do vojske z Italijo in v tem smislu so se culi govori v italijanskem parlamentu in v naših delegacijah. Da se tej nevarnosti izognemo, je stavil v delegacijah češki avtonomistični socijalistični poslanec Vanek zelo umesten predlog, naj bi se namreč Avstrija po zgledu Švice neutralizirala s tem. da bi se zavezala, da ne bo napadala nobene države, za kar naj bi ji druge države garantirale sedanji obseg. Ta pameten predlog je b:l seveda odklonjen. In vendar je Avstriia, ki ima v sebi vse pogoje samostalnega gospodarskega obstoja, v srečnem položaju, da ji ni potreba napadati drugih držav, da . jih prisili, da jej dobavljajo življenskih po- ¦ trebščin ter vsled tega tudi ne vzdrževati si v ta namen močne armade ali bro-dovja, kakor to morata Nemčija in Anglija. V istem hipu, ko bi se Avstrija nevtralizirala, bi nam bil odprt ves denarni trg; tako pa propadamo vedno bolj in bolj.' Naša neumna gospodarska politika sili ljudi, da se trumoma izseljujejo, naša nerodna zunanja politika pa odganja od .nas vse tiste države, in posebno Balkan, ki bi moral biti naš izvozni trg. Zavozili so jo naši državniki temelj;to, in ne vem, če bo sploh mogoče izvleci naš državni voz iz blata, v katerega so ga spravile naše nesposobne nemške vlade. Mi smo preslabi, da bi ustavljali ta proces. Sicer je pa to stvar v to poklicanih faktorjev. Ti faktorji pa, namesto, da bi se brigali • za to, delajo tako, kakor da bi bili plačani za to, da Avstrijo čimdalje, tem bolj slabijo ter pehajo v prepad. Kaj je pa nam storiti ob takih razmerah? Nič drugega, nego skrbeti zase, storiti vse, da bo naš parod pripravljen za vsak slučaj, da bo v odločMnem trenotku zamogel braniti svoje koristi. Organizirajmo narod gospodarsko in narodno politično ter skrbimo, da ne zgubimo niti pedi več slovenskega, že mnogo skrčenega ozemlja. Na Vyšehradu v Pragi je zapisano na grobu .^pesnika Hanke, dokler je. narodov Jezik živ, tako dolgo je živ tudi natjd. Tega stališča moramo biti tudi mi. Svoj jezik moramo varovati z vsemi silami. In Če hoče seči nasprotnik tudi po tem, tedaj mu zakličimo, roke proč od našega jezika, do tu in ne dalje! (Dolgotrajno in živahno odobravanje.) meznikom to morda ne ugaja, a koristi | posameznikov se mora podrediti koristi splošnosti, ker to zahteva od nas čut skupne vzajemnosti in razsodno umeva-nje medsebojnega razmerja v človeški družbi. Toraj proč z zdražbo in na skupno delo za srečo našega ljudstva! V nedelio 14. luniia Sokolski zlet v sem (Dopis.) Vsa županstva c. kr. goriškega glavarstva so prejela okrožnico z dne 19. aprila 1914. št. 5801/14. sledeče vsebine: »Za ublaženje 'bede nastale vsled lanske toče in slane dovolilo je c. k. mi-nisterstvo za notranje stvari za politični okraj goriški iznos 60.000 K. Od tega iznosa odpade na tarnkajšno občino približno---------K (navede svoto). Da zamorem staviti c. k. namestništ-vu konkretne predloge glede uporabe dovoljene podpore, vabim županstvo, da mi naznani tekom 10 dni v kakšno svrho misli uporabiti označeno podporo. Pri stavljanju predloga je upoštevati dejstvo, da se imajo izvršiti s podporo važnejše javno-koristne naprave kakor poprave občinskih poti, kanalizacija in slično. Za vodovodne naprave ni namenjena podpora. Županstvo določi kolikor mogoče le eno napravo, ki se ima z določeno podporo do cela izvršiti. Pričakujem slednjič, da se bo županstvo točno držalo določenega roka za poročilo. C. k. namestništveni svetnik: Rebek 1. r. Županstva so se točno ravnala po tej okrožnici in označila so največ le najnujnejše poprave občinskih potij in javnih naprav. Mnogi kmetovalci po goriški okolici pa so začeli godrnjati in ropotati, glasno hujskati in ščuvati po gostilnah proti županom ter s silo in kričanjem zahtevati, da se mora to podporo razdeliti onim kmetovalcem, katerim je vzela slana ali toča poljske pridelke. Pridružili so se tuin-tam Še razni nepoklicani agitatorji in v mnogih vaseh zahtevajo občinarji od žu-ipana, da jim mora dati krone na roko, da si kupijo sirka in drugih kmetskih potrebščin. Drugod zopet kričijo, da se ne bode z njih nesrečo popravljala občinska pot, da se ne bodo kopali cestni jarki itd. Ža-ilostni so taki pojavi med našim ljudstvom, a še več žalostno je dejstvo, da nastopajo po mnogih vaseh tudi razumnejši posestniki in hujskajo ljudstvo na razne nedostojne načine vsled osebnega ali pa strankarskega sovraštva. To zadnje postopanje bi se smelo že imenovati grdo, ne-značaj.no'in podlo. Dajmo rajše ljudi pomiriti in jih prepričati, da so podpore za javno-koristne naprave najpotrebnejše. Kaj.je v nekaterih občinah potreb-nejšega nego poprava občinskih potij? Ali je vendar mogoče pravično razdeliti denarne podpore med po toči ali po slani oškodovane kmete? Kakšni poboji in kričanje bi bili pri teh delitvah? Kdo bi pa prevzel to razdelitev na svojo odgovornost? Odgovorite, vi strankarski hujskači! In tudi, ako bi upeljali tako denarno razdelitev med kmeti, kaj bi potem bilo? Saj ne bi nikdo mogel dobiti večjega zneska nego 2 do 10 K. Kaj si hoče sedaj ob-darjettee pomagati s to miloščino? V svoji žalosti in obupu bi nesel še . te kronce bližnjemu krčmarju. Bodimo toraj pametni in razsodni, sprejmimo s hvaležnostjo to državno podporo in obrnimo jo za javno-koristne naprave po določbah c. k. ministerstva za notranje stvari! Pomagajmo rajše županstvu, da dobi več podpore, da jo skrbno uporabi za najpotrebnejša javna občila in ne hujskajmo ljudstva po nepotrebnem in v umazane zdraž-barske osebne namene! Zupan«* oziroma žuoanstva so pri vsi akciji popolnoma nedolžni. Dobili so nalog, da označijo iavno koristne naprave v svojih občinah in napravili so to svojo dolžnost. Vlada ie denar dala, ona ima tudi pravico določiti niegovo uporabo. Z vso gotovostjo pa trdimo, da se denarja ni moglo bolje uporabiti nego za nujno potrebne javne naprave, ker le od teh ima splošna javnost največje koristi, Posa- Par uprašanj na poslanca fona. Poslanec Fon v današnjih časih mnogo govori. Tako je govoril mnogo tudi na novostrujarskem shodu v Cerknem. Poročilo v »Novem času« o tem shodu je bilo precej suho. Poročajo pa nam iz Cerkna, da je govoril Fon marsikaj, česar ni hotel povedati »Novi Čas«. Zakaj ne, ne bo težko uganiti po tem, kar povemo v nastopnem. Po nam došlih poročilih je rekel poslanec Fon rned drugim: 1. Seje deželnega odbora so pogoste* odborniki konferirajo neprestano tako da največkrat ne vedo, kaj sklepajo. Seje trajajo 3—5 ur, toraj tratijo dragocen čas, ne da bi vedeli za kaj! Gospod Fon! Ako so seje deželnega odbora res tako pogoste in odborniki pridno konferirajo, je pač to najboljše spričevalo za nje, najboljši dokaz, da delajo in vršijo svojo dolžnost toliko slovenski kot italijanski. Tu ni govora o tratenju dragocenega časa — ampak dragoceni čas tratil oni, ki si izmišlja, da tratijo čas odborniki, ko delajo, in hoče begati ljudi s tako trhlo trditvijo. — Da ne vedo, kaj sklepajo! Taka trditev je nesramna, gospod Fon! Ali ste res tako trdil?! 2. Finančni odsek ne dela nič. — Seveda ne. Odseki delujejo ob deželnozbor-skem zasedanju, kadar tega ni, pa ne. In vendar pravi Fon svojim volilcem: Finančni odsek ne dela nič. Namen take trditve je jasen in upoštevati treba, da je hotel Roječ na vsak način priti v finančni odsek ob deželnozborskem zasedanju pa se mu to seveda ni posrečilo, ker so.bMi pri volitvi v odseke trije novostrujarji prav pošteno upoštevani in zadovoljnih to volitvijo, potem pa čez čas so hoteli kar nakrat imeti še zastopstvo v.finančnem odseku. Deželni' zbor pa je glasoval po večini proti njihovemu predlogu. Sedaj pa, kakor trdi poročilo,,straši Fon okoli z zatrdilom: Finančni odsek ne dela nič. Ali je res tako govoril? Zakaj ni povedal pošteno zraven, da t u d i drugi odseki sedaj ne delajo? 3. Fon te proti tako visokemu povišku davka na vino. Stvar je pač že zadosti razložena. Tudi na shodu v Cerknem bila je ta stvar pojasnjena: da ne gre za nikak splošen povišek davka na vino, ampak da je bil v deželnem zboru podan le predlog za obdačenje zasebnega konsuma vina, kar pa odobrava vsak pameten človek v deželi. Zakaj govori Fon še vedno o davku na vino na tak način? Kaj misli še koga preslepiti? Fon naj bi bil rajši povedal, kako so njegovi tovariš?, poslanci S. L. S. na Kranjskem, povišali davek na vino, In sicer kar za 8 K pri hI. S. L. S. je nevarna ljudstvu glede zvišanja " davkov! 4. Zemljiški davek naj bi se kar opu-stil! To da je tudi rekel Fon. To je vleklo in ljudje so to radi slišali. Verjamemo,, dp sliši vsak davkoplačevalec rad, da bi' se mu davki znižali ali pa kar opustili! Demagogi rad! govore o znižanju in celo opuščenju davkov. Tako radi govore poslanci S, L. S. na shodih, v deželnih zborih pa višajo davke. Tako je S. L. S. na Kranjskem povišala zemljiški davek za 15%, v Cerknem, ob kranjski deželni meji pa se poteguje poslanec S. L. S. Fon za opustitev zemljiškega davka! Ali je res tako govoril? 5. Davek naj se naloži tudi na paša-rete in druge stvari! — Iz klerikalne stranke se je delalo pred leti za abstinenco in priporočalo se je pitje pašaret. Pa-šaretarjev je bilo precej v Mirnu, sčasom največ takih, ki so iz pašarete pili črno vino! Vendar mora zadeti fon v svoji lastni stranki na odpor, ako se bo potegoval za davek na pašarete! Sveta vojska se dvigne proti njemu! — Potem pa -., in J d r u g e stvari! Kakšne druge stvari naj se še obdačljo? 6. Dalje nam poročajo, da je trdil poslanec Fon, da so si postavili samostojni poslanci nalogo povišati učiteljem plače za 25f/'( (o potegovanju njih za potrebni deželni šolski zalog Fon ne ve nič), da deželni zbor ne deluje prav radi učiteljskega vprašanja, da Slovenski klub deluje samo za gostilničarje, potem je trdil dalje, da je deželni odbor s soglasjem slovenskih odbornikov sklenil, da bodi notranji uradni jezik italijanski in da je sklep podpisal tudi en slovenski odbornik, dalje, da ste bili izpraznjeni dve višji uradniški mesti pri deželnem odboru pa so obe zasedli Italijani. Vse to seveda ne sloni na resnici — zato pa vprašamo poslanca Fona, ali je res tako govoril, tako neresnico, na shodu v Cerknem? Prosimo odgovora! Nekaj številk iz državnega proračuna. r Iz državnega proračuna smo podali zadnjič le glavne številke. V nastopnem! navajamo nekaj podrobnejših podatkov iz državnega proračuna: Realni davki so proračunjeni na 178,714.000 K, skoro za 4 milijone več kakor v letu 1913. Osebna dohodnina na 130 milijonov, za 37 milijonov več kakor v ! letu 1913.. novi davek od tantiem na 1,500.000 K, davek na žganje na blizu 133 milijonov, za 33 milijonov več kakor v letu 1913, davek od penečih vin na 800.000 K. Uspehi »malega finančnega načrta«. Razredna loterija naj donaša čistili okroglo 15 milijonov, sol čistih 30 milijonov, tobak čistih 239 miPjonov. Železniško ministerstvo izkazuje pri dohodkih 910 milijonov čistega le okroglo 65 milijonov. Pokojnine so proračunjene na 140 milijonov, vsled službene pragrnatike za 13 milijonov več kakor 1. 1913. Za skupne zadeve prispevamo' 537 milijonov, v tem 116 milijonov za izredni kredit za vojaštvo in mornarico ter okroglo 4 milijone za bosanske železnice. »Glasbena Matica« v Ljubljani dobi na redni podpori 4500 K, na izredni 20.000 K v 10 letnih obrokih za prezidavo poslopja in za dotacijo pokojninskega sklada. Enako podporo dobiva tudi nemško »Fil-harmonično društvo« v Ljubljani. P e v-s k o in glasbeno društvo v Gorici dobi podporo 3000 K. V postavki o »visokih šolah« je za Slovence prazen prostor, pač pa imajo Italijani tam svoto 130.000 K. V Primorju vzdržuje država šest nemških srednjih šol: v Trstu, Pulju in Gorici po eno nemško gimnazijo in realko, pa samo eno slovensko (Gorica) in eno hrvaško (Pazin) gimnazijo. Potrebščina za nemške zavode znaša 756.256 K, za slovanska zavoda pa 145.200 K. • Mestni dekliški licej v Ljubljani dobi podporo 10.000 K, »Šolski dom« v G o r i c i 2 0 0 0 K i n 1 5 0 0 K z a o t r o-š k i vrtec, spodnja realka v Voloski 5000 kron, dvorazredna trgovska šola v Ljubljani 8000 K. Za pospeševanje ljudskošolskega poduka v Primorju je določena svota 150.000 K. German izacija! -— Ako bi se hotelo ta * denar prav obrniti, bi se moralo dati primerne prispevke n. pr. okrajnim šolskim zalogom v naši deželi, da se rešijo dolgov in bi se potem toliko lažje dosegel- deželni šojski zalog. Za cerkve v naši deželi so v proračunu svote: drugi obrok 5000 K za novo kapucinsko cerkev v G o r i c i. za -;erkev v P e v rn i 2000 K (4000 lani), :-,\ cerkvene orgije v B i I j a n i 1000 K 000 K lani), 5000 K za poprave raznih c - «va in žuonišč v F u r l a n i j i, za pop .vo bazilike v Ogleju 5000 K, za ohranitev mozaikov v O g 1 e j u 10.000 K. 2.211 K za r a z n e cerkvene potrebe. Alkoholne pijače dajo državi 2,233.000 K: P r i m o r j e j e u d e l e ž e n o s s v o-to 73.8 00 K! Kolek za igralne karte da državi 742.000 K, P r i m o r j e je udeleže n o s 1 00.800 K! Torej je že dovolj »kvar-topircev« med nami! Tobak da državi 345.587.600 K. V Primorju se pokadi tobaka za 14,724.470 K. Lepa svota gre v Primorju v zrak! (Pride Se.) Politični pregled. I Balkan. — V ospredju vseh politični! vprašanj je sedaj na Balkanu vojna nJ varnost med Grško in Turško. Kar &J noč je prišla ta nevarnost in le dobri pj znavalci balkanskih razmer so mogli prj rokovati tako ostro nasprotje Grške jj Turške. Ali da je prišlo do vojne nevarl nosti ni čudno. Grozovitosti, ki jih uganja] jo Grki in Turki, saj je znan rezultat Cur-j negijeve komisije, ki je preiskovala nasiJ nosti za časa vseh balkanskih vojen, po kJ terem so bili Grki in Turki pravi mojstri v okrutnostih, dočim so Srbi tudi v terJ oziru varovali svojo čast, te grozovitosti so morali znova razvneti narodno sovi raštvo. Kakor so črni oblaki znak nevilitt, tako so na Balkanu znak vojne nevarnosti tožbe o zatiranju in vesti o grozovitostikj Teh vesti pa smo zadnje dni brali dan mj dan in danes stojimo pred nevihto. Glavni vzrok za vojno pa je vprašanje .egejskifc otokov. Turčija hoče imeti na vsak način kljub sklepu velesil otoka Kios in Mitilenc — Če pa tudi pride do vojne je pa drugo vprašanje. Za vojno je treba denarja, tega pa nima Turška. Poleg tega posreduje}-; že vse velesile in posebno ruska roka za. drži gotovo vojno. Albanija. — Princu Wiedu se godi m>. kaj bolje. Njegov »dvorni« maršal je prinesel iz Nemčije denarja in sedaj so Albanci takoj bolj zadovoljni. Na drugi strani pa je kontrolna komisija dovolila poldrugi milijon predujma, da je torej za en krat denarja dovolj in kmetje lahko nehajo z revolucijo. Stališče Wieda se je t<.j rej začasno utrdilo in sedaj je dobila tut albanska »vlada« pogum in podala vsta-šem liltiniatiim. Če bo pa imel ta ultimatu m sploh kak uspeli je pa nad vse dvom ijivo. Vstnši, navadni kmetje niso za dnltf vojno sploh pripravljeni in tudi ne goviii: Tako nakrat zaropotajo, delajo velikans* krava!, potem pa jih premaga muhaiiu-danska lenoba in ne zmenijo se za u drugeg?! ko za kavo in tobak. In le to j< rešilo Wieda in ne ulHniatum in plačan Malisori. Moli-ov SeiiHifz-praM je sa na želodcu trpele neprekoRliivo uredotvo katero ima prednost pred vRemi drnitfttii dri ¦tiCnimi ?iBtil. kroglicami in premicami. Cena orig. škatlje K2- Ponarejsnje se sodnijsko sasleduje. MoHiho Frane, žganje in so! sa ribanje tivot* _ Rni<.cino olajSnjoSe In o^reoCntofp »ta-roznano sredstvo prnti troanio In prenlftjenjn vsake vr«re. Orijar.steklenica K 2 — Na prodaj po vseh lekarnib in mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLL, c. in kr. dvorni ia!olnik Tochlauben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah mirodilnicah. Dunaj, Za birmo! priporočil se: tvrdka Ivancic & Kurineie GORICA Gosposka ulica št 11. V zalogi ima krasno blago za deklicei in dečke. Velika izber pajčolanov, svileni!' trakov, rokavic, nogavic, umetnih cvetlic itd. Vzorci poštnine prosti MAGGIkocke (gotova goveja juha) so najboljše! 1» Jl Zvi 2714 Priloga ..Soče" $t. 41. i dne 13. junija 1914. Rešitev albanskega vprašanja. — Albanskih neumnosti je sit že ves svet in v diplomatičnem svetu se že resno razpravlja o reviziji sklepov londonske poslaniš-ke reunije. Iz ofieiozn h ruskih krogov prihaja sledeči predlog: Severno Albanijo n a j do b i S r b i j a, j u ž n o G r-š k a, srednja pa naj ostane a v -t o n o m n:avjE0 d -4SX'^^JJ^ia':?*H.-y*^ - e n i t e t o." Bolgarska bi *bi1a'tut^tfot^* vana v Macedoniji, Srbija pa se zaveže, da nima v Jadranskem morju nobene'ga vojnega brodovja, avstrijski interesi pa se naj varujejo.z dolgotrajno , trjggvsko jk>-godbo. —"Če se uresniči gotovo pametni predlog je pa žal, drugo vprašanje. Srbska kriza končana. — Vlado je poveril kralj zopet Pašieu, ker je opozicija tako razdvojena, da je nemogoča njena večina v zbornici. Skupščina zboruje sedaj le še radi vojaških predlog, nato bo pa razpuščena. Nove volitve se vrše v juliju j na dan 13. in 20. julija. Bolgarska. — Narod, pred katerim se je treba čuvati, tudi če nosi darila, je nemški narod. To so izkusili sedaj Bolgari. Čisto nemško politiko so začeli uganjati, zgubili radi tega ves kredit pri drugih in zgubi!; ceni francoski denarni trg, da so se morali zateči v Berlin. Tam so jim lepo govorili, dobivali koncesijo za koncesijo ali ko je bilo treba plačati posojilo 500 milijonov, so stavili Nemci take zahteve, ki so tih Bolgari morali odkloniti. Bolgarska je bila brez posojila in brez denarja bi morala obrniti trozvezi hrbet. Da prepreči to, je pritisnil Dunaj na Berlin in sedaj dobi vendar Bolgarska posojilo ali mesto 500 milijonov le 120 in še te pod težkimi pogoji. — Sobranje je odobrilo p r o r a č u n /, a m e s e c j u n i j. Na prošnjo srbske vlade imenuje bolgarska vlada v kratkem delegate za ureditev m c j n i h v p r a š a n j, kakor je to določil Bukareški mir. Deželni zbori. Zastopniki kmečkih občin so zahtevali v nižje-avstrijskem deželnem zboru, d a n c s m e v I a d a z t) i ž a t i c a r i t! c u a ž i t o. Zastopniki Dunaja pa so to zahtevali, rini ko drugi pa pripadajo isti stranki, namreč krščansko socialni. Enotnost stranke je torej velika. N i v, j e a v s t r i j s k i in tirolski deželni zbor končata, svoje delo 25. junija. Ministerstvo Ribo* na Francoskem je moralo odstopiti, ker ni imelo že pri prvi seji večine zbornice za seboj. Demisijo je sprejel predsednik republike. Nemški cesar se nahaja v Konopištu na Češkem v posetib pri našem prestolonasledniku. Pripisuje se temu sestanku velika politična važnost. Generalna stavka v Itaini. — Demonstracije antimilitarističuega značaja se nadaljujejo. V Milanu so streljali na vojaštvo s samokresi. Obilo je ranjenih. V Ve-roni in Palermu so bile manifestacije v prilog italijanske armade. V Neaplju so aretirali več sumljivih oseb. Stavka poneha menda v kratkem popolnoma. Vstopnino k veselici Narodne Čitalnice »Balkan«, ki se je vršila binkoštni pon-deljek so preplačali vstopnino sledeči gg,: Franc Perko, restavrater Ki K, družina Gabršček 5 K, Ivan Oregorič 2 K, Spinčič 2 K, L. 1). 1 K, Defranceschi l K, Weis-senstein 1 K, Martin in Špela Koščak 1 K, N. N. 1'20 K, Franc Povšič 1 K, Fr. isBofcJd^^^noncttULK, dr. Marusič TIK, Vilma Molar 80 -in., E. Ferletič 60 vin., Nikolič 80 vin., Jožef Mozetič 60 vin., igrane Pelicon 60 vin., Banič 60 vin., N. Ni 60 viji., dr. Medvešček 60 vin., Ivan Dekleva 60 vin., A.-Cigoj 60 vin., Prijatelj 60 vin., N. N. 60 vin., Miha Kozman 60 vili., Izidor Nanut 60 vin., Iv. Likar 40 vin.. N. N. 40 vin., Batič 40 vin., po 20 vinarjev: Bisail A., A. Živic, A. Nanut, Poniž, Mozetič Vinko, Lepoglavšck, Ferletič, A. Ger-bec, N. N. 10 vin. — Nadalje je darovala gdč. Vilma Molar torto, ki se je zvečer na licitaciji razprodala. — Zahvaljujemo se vsem goroznačenim. Nadalje se zahvaljujemo gospicam razprodajalkam cvetlic in srečk, kakor tudi vsem igralcem in pevcem skratka vsem, ki so pripomogli, da je veselica lepo uspela, posebno pa gg. bratoma Mozetič, za krasen park. — Odbor. Darovi. Za Narodno šolo na Blančah. — O. profesor Jaka Zupančič ic daroval 10 K za razširjenje dvorazrednice na Blančah v trirazrednico. Darovi »Dijaški kuhinji.« — (i. Ivan Kova&č, /upnik v Podmelcu, 4 K; neime-»»vana št. 1 za junij 2 K; g. Adolf Urban-čič, mesar v Gorici, 2 K: „". Anton Kuštrin. trgovec v Gorici, 77 v; g.a Vižintin Nženka, nadučiteljeva soproga v Renčali, "abrala pri omizju v Sv. Luciji 5 K; g. Profesor Karo! Prijatelj 1 K; g. M. Pleskar, trgovec z ogljem Riva Corno 10, je daroval 6 K: g. Peter Brumat v Št. Petru pri Oorici 10 K; g. Leopold Repič, ve-'eposestnik v Ajdovščini, 20 K 14 v; g. Kami Draščik v Oorici 84 v; g. I. Kafol, veleposestnik v Čepovanu, je poslal vrečo krompirja. Vsem darovalcem najprisrč-»ejša zahvala! Na mesečnim je došlo 277 K 60 v, na članarini pa 3 K. Vrhu tega je i>rejel odbor 120 K 92 v kot čisti dobiček dijaškega sokolskcga nastopa v »Trgovskem domu«, za kar se odbor toplo zahvaljuje vaditeljem in dijakom, kf so s svojim neumornim delom in trudom pokazali, da imajo sočutna srca za svoje tovariše, kojih sreča ni obdarila z darovi Pluta. Domače vesti. »Veda«. — Uprava Vede potrebuje nujno za knjižnice jugoslovanskih vseučilišč tri komade Vede 111. letnika štev. 3. Prosimo, naj se dopošljejo tajisti z naznanilom cene na upravo Vede, Gorica, gosp. ulica 7. Ako se pa posamezni komadi nočejo oddati, se tudi celi lil. letniki proti dobri ceni kupijo. Umrl je v Gorici vpokojeni dvorni svetnik Pavel S b i s a, bivši predsednik okrožne sodnije. Dosegel je starost 88 let. Pokopali so ga danes v Št. 'Petru pri Oorici, Procesija Sv. R. T. v Gorici se je izvršila na običajen način; samo strelov iz topov na gradu letos ni bilo. Vojaški erar je tako prihranil precej kron. Za davčnega asistenta je imenovan prov. davčni asistent Ivan Draščič. Odbor za prireditev C. M. plesa ima v pondeliek, 15. t. m. zaključno sejo pri Zlatem Jelenu« ob 8' /.., uri zvečer. Udeležite se je vsi! — Predsednik. Za voditelja tehniškega oddelka pri agrarni komisiji v Gorici je imenovan višji agrarni geometer v Ljubljani Ivan Sirk. Vpisovanje učencev v prvi razred tukajšnje realke se vrši dne 1. in 2. julija 1914 od 0—12 dopoldne. Vzprejemni izpiti se vrše dne 2. julija popoldne od 3. dalje pismeno in dne 3. julija dopoldne od 9'30 dalje ustno. Pogoji za vzprejem so opisani v izvestju realke za leto 1913, po-izvedo pa se tudi lahko v ravnateljevi pisarni. Izlet na Sv. Gendro napravi jutri večja družba. Odhod ob 5'12 zjutraj z državnega kolodvora do Plavi. Odhod peš po markirani poti do vrha (812 m). Tura je salonska in se je lahko vdeležijo tudi mali otroci. Razgled je krasen. Nekaj jedil je treba prinesti s seboj. Na. c. kr. ženskem učiteljišči- v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v torek, dne 30. junija od 8. —10. pred-poldnc. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8.--12. in od 3.-5. •ure; u s t m e n i izpiti začnejo dne 2. iulija ob 8. predpoldue in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejemu se zahteva rojstni in '.-r^m list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. V srni slu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, nai bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuje se njim. da .poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da prideio njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih zavodov in zasebnih družin, kte-re smatra za priporočljive. Nobena gojen-ka ne srne stanovati pri družini, ki ni zaznamovana v tem imeniku. Obenem bodi povedano, naj stariši ne mislijo, da dobijo njiJiove hčere službo učiteljice takoj po končanih študijah. Za goriški okraj je mnogo kandidatini brez službe priglašenih še iz leta 1912 in 1913, mnoge absolventi-n|c služijo popolnoma brezplačno. Komur ?e tedai stalo do tega, da pride njegova hči kmalu do kruha, naj jo pošlje v trgovsko, obrtno, ali pa v gospodinjsko šolo. Rav- nateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v , .C-.rici. I Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija t. 1;, od 9.—12. ure dopoludne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto, dne 3. in 4. julija \ I. se zvrše sprejemni izpiti. — Ako bo po le-teh izpitih doseženo najvišje"""rriožno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra t. 1. ne bo nič več sprejemanja ia prvi letnik. Za Narodni muzej so darovali: G. Tomažič, učiteljiščnik I. teč., Historio od (jenovefe; g. Engelb. Podgornik, učit. IV. teč., star glavnik, par uhanov, 1 zapestnico, 6 novcev (1 zelo redek), 1 sliko (domače delo) in 1 sadrast relief; g. Fr. Kla-vora, učiteljiščnik I. teč., 1 srebrn novec; g. Stanko Šuligoj, učit. priprav., Bukve sa kmeta; g. pripravn. Prion 2 bakrena novca; g. Gomišček, pripr., 5 novcev; g. Ivan Sancin, pripr., 4 novce; g. Ciril Justin, pripr.. 3 novce (1 redek papeža Gregorja X. in 1 star turški); gospa Bavdaževa iz Kanala izrezljano pipo iz 1. 1762; g. Gašper Hvalic iz Gorice 1 puško. — Odbor. 1. G. Miroslav Dujc, učiteljiščnik 4. teč., 1 nemško knjigo; 2. g. Ciril Mervic, pripravničar, 1 italijansko knjigo; 3. g. l"r. Klavora, učiteljiščnik I. teč., Sgodbe svetiga Pisma. Stoletna Pratika, 1 sliko na steklo, t škatljico za užigalice, 1 kre-silni nož, l osti, staro ključavnico in ključ, prebijač, nož za treske, 3 srebrne in 12 bronastih in bakrenih novcev (1 jako redek — Heraklius), 5 svetinj, knjigo Pot svetiga Krista in 2 nemški knjigi; 4. g. Danilo Fon. učiteljiščnik 2. teč., 1 nemško in 1 grško knjigo; 5. g. Pagon, učiteljiščnik 1. teč., 1 nemško knjigo. 2 srebrna in 4 bakrene novce; 6. Al. Mlekuž, učit. 2. teč., Fvaugelji, Berila in Evangelji, nekaj starih listin, 1 lovski nož in 1 bajonet; 7. g. Kosmina, pripravničar, 3 zobe jamskega medveda; 8. g. Nanut. učit. pripr., knjigo Blaže in Nežica. —- Odbor. Dirka okoli Goriškega Krasa. — Jutri se vrši v športnem oziru nad vse zanimiva dirka okoli Goriškega Krasa. Kdor hoče videti prvovrstne dirkače, ta si naj ogleda dirko na vsak način. Start dirkačev je ob 10. uri dopoldne na cesti iz -Podgore v I.očnik. Cilj je v Rožni dolini (Tivoli). V vsem je priglašenih 52 dirkačev. Častnih dar! je 17, poleg tega dobe oni, ki. pridejo tekom ene ure po zmagovalcu, častno svetinjo. Po dirki se vrši veselica - v ffilm-teichu, ki jo priredi naše najstarejše Iolesarsko društvo »Gorica«. Ob šestih se razdele na veselici darila Spored veselice obsega poleg tega koncert vojaške godbe in ples. Zato Goričani v nedeljo na veselico. Kdor hoče prisostvovati najzanimivejšemu delu dirke, naj pride že okoli druge ure popoldne v Rožno dolino, ko pridejo prvi dirkači na cilj. Za cvetlični dan v Ljubljani so poslali krasnih cvetk gdč. Ljudmila Erjavce-y a v Krmiiiu ter gg. Jos. Š t r e k e I j, šol. vodja v Komnu; Fr. V o d o p i v e c, šol. vodja v Brestovici pri Tržiču, Ant. S i 1 i č iz Št. Petra in Jos. D r o f c n i k iz Bilj. Za krasno pošiljatev iz Št. Petra (2 koška) ima najlepših zaslug cenj. rodbina M e r v i č e v a, ki je glavna opora ondot-ni C. M. podr. in vsemu narodnemu življenju. Društvi D. C. M. in Branibor, kakor tudi prirediteljice cvetličnega dneva se tem potom pošiljateljem in vsem darovalcem najiskreneje zahvaljujejo, ker so bile cvetke vrlo dobrodošle. Ostro streljanje. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici razglaša: Vsled to-stvarnega dopisa c. in k. 56. brigadnega poveljstva v Gorici se naznanja župan--stvu » Opatjemselu, Mirnu, Biljah in Renčali, da bode goriška garnizija ostro streljala dne 22. in 2S. eventuelno dne 24. in 25. junija 1914 severno od kraja Lokvica in sicer v strelni smeri proti Fajti hribu in Trijesnek-u. Strelišče ima sledeče meje: | nova pot v Lokvico, severni rob kraja Lokvica, vozna pot v Segoti, pot v Kosta-njevico-Novoselo - Temnica-podrtija Sv. Ambrož-visočina Stol-kraji Vinišč - Oz-renj-Spacapani-Mireriski Grad-Savnišče. Streljalo se bode ob navedenih dnevih od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Strelišče bode zaprto po vojaških stražah; dalje bodo vihrale iz stolpov v Kostanjevici in Temnici kakor tudi iz višin in razglednih točk rudeče zastave. Županstvo naj to takoj javno razglasi in naj pozove prebivalstvo, da se isto v lastnem interesu strogo drži navodil vojaških organov; dalje poskrbi županstvo, da se živina na paši pravočasno žene domov. Komisija za priznanje morebitne odškodnine za škode nastale vsled streljanja se snide dne 24. eventuelno dne 26. junija ob 8. uri zjutraj pri tarčah na strelišču; oškodovanci morajo biti tega dne točno ob določeni uri na licu mesta in se na kasneje došle zahteve ne bode oziralo. — C. kr. namestn. svetnik: Rebek. O ravnatelju Charles, "čegar ogromno podjetje pride v kratkem v Gorico, nam pošilja strokovnjak "te zanimive podatke: V priprostem delavnem in stremečem možu ne sluti skoraj nihče posestnika občudovanja vrednega milijonskega podjetja. Ogromen precizen stroj z njemu lastnim vrtečim mehanizmom je skoraj nemogoče plod ideje enega samega moža, od čegar mišljenja in delovanja jč odvisen vsakdanji kruh tolikih ljudi. Simpatični ravnatelj, ki mu je tako čisto tuja napihnjenost nekaterih »ravnateljev«, je potoval že v zgodnji mladosti z zverinjakom svojega očeta po Franciji in Belgiji, dokler ni povzročil nesrečen slučaj bratove smrti, ki ga' je raztrgal medved. Takrat je preplašeni oče prepovedal vsako nadaljno pečanje z divjimi zvermi in tako je prenehal začasno razvoj individuelno nadarjenega mladega človeka; kar pa mu je zopet omogočilo, da je utrdil svoje dosedanje znanje. Par let pozneje pa je že ustanovil prvi »coologični cirkus« v Evropi in po preteku petih let je b'l povzročitelj modernega, razvoja cirkusov. Danes je zaposlenih pri ravnatelju Cbarles, v njegovem več milijonov vrednem podjetju, nad 600 uslužbencev in ravnatelj Charles se more ponašati, da ima cirkuške kapacitete do čisto posebne vrednosti. Izvrstnemu strokovnjaku se je tudi posrečilo, da je ukro-t'l in dresiral preje Čisto nepoznane živali, kakor n. pr. c e b r o i d e. mešanica ponijev in gorskih ceber .od katerih obstoje v celem le 4 ekscmplari. Od teh je prodal ravnatelj Charles enega za visoko svoto manjšemu podjetju, dočim so ostali kras velikega coologičnega parka C h a r-1 e s o v e g a velikanskega zverinjaka. Ravnatelj C h e r 1 e s pa ima s seboj tudi, kot prvi in edini cirkuški ravnatelj, ž i r a-f o in prvega potujočega rhinocerusa, dalje ukročene nilske konje, črede indijskih cebujev, kenguruje, tapirje in druge. Samo kratko trajajoče gostovanje bo morebiti zadostovalo spoznati samozavestni, simpatični duh, ki se uveljavlja v tem čisto posebnem velikem obratu kakor tudi pristno velikopoteznost in mednarodno noto, ki daje ravnateljstvu . čisto poseben značaj. Procvit, ki ga je doživelo iz najmanjših početkov ustanovljeno podjetje, dokazuje, da je tu pravi mož na pravem mestu in zato moremo biti sigurni, da do-živirno s prihodom tega moža dragocene in zanimive situacije. Pred sodnijo je bil klicah 22-letni Martin Matjaž, katerega so prijeli v.Kr-minu, češ, da hoče pobegniti iz Avstrije ter se tako odtegniti vojaški službi. Trdil je, da ni imel takega namena, pač pa namen, obiskati svojega prijatelja v italijanskem Vidmu. Sodni dvor ga je oprostil obtožbe, ali državni pravdmk je vložil ničnostno pritožbo. ;> Tudi zdravju je koristisp, ako se človek tupatam pošteno nasmeje. Baje so to potrdile največje zdravniške kapacitete in zato bo gotovo marsikomu dobrodošla predstava »Modra miška« "v »Central-Bio«, kjer se nudi obiskovalcem smeha na vatle. »Modra miška« je komedija prve vrste, polna smeha, polna zabave. V nedeljo spremlja »Modro miško« vojaška godba z izbranimi glasbenimi komadi. Vspored vojaške godbe, ki bode svi-rala v nedeljo \4. junija v kinematografu »Central-Bio« od 5. do 8. ure popoldne: 1. Balfe: Overtura k opereti »Ciganka«; 2. Reinhardt: Valček iz operete: »Prince-zinja Greti«; 3. Konizak: »Za srce in dušo« potpuri; 4. Valverda: Potpuri iz operete: »La grafi' Via«; 5. PttCcM: Fantazija iz opere: »Madame Butterfly«; 6, Pešta: vValček-potpuri«; 7. Stolz: »»Dunajska punčka«? gavota. (Das Wiener Pupperl«). „ Čuvajte svoje zdravje in ne pijte premične kave, ki razburja Živce in neugodno vpliva na delovanje srca. Kavi, ki jo pijete, mora biti vedno pridejana Kolinska I kavna primes, ki Se je obnesla kot najbolj-1 si kavni pridatek. Kavi da izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, obenem pa odstranjuje neugodne učinke zrnate kave. — Ker je Kolinska kavna primes tudi pristno domače blago, edino te vrste splp'^ jo vsem toplo priporočamo. Nikjer ne sme manjkati izvrstne in pristno domače Ko-liiiske kavne primesi! V »Dijaški kuhinji« je na. razpolago več vreč. Prijatelji Dijaške kuhinje dobe : te vreče v prostorih Dijaške kuhinje — brezplačno. Ceni. g. naročnike še enkrat uljudno prosimo, da nam pri izpremembi stanova- " rišča javijo ob enem tudi svoj prejšnji naslov. — Upravništvo V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom! Nekateri dobe, drugi zgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijske banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamo-re obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg zbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po-jasnUo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 5. Življenje majhnega deteta visi na niti, akp ni prebava v redu. Zato ne zamudite pravočasno dati svojemu otroku Neste-jeve moke za otroke; s tem si prihranite težko očitanje v prihodnosti. — Poskušnjo in poučno brošuro o otrokovem negovanju pošilja popolnoma zastonj: Henri Ne-stlč, Dunaj, I. Biberstr. 8 K DOPISI. Iz Volč. — Slovenec se mora boriti I celo za najprimitivnejše pravice v našej I ljubi Avstriji. Nifi davkov (užitnine) ne I moreš več plačati po slovenski. Tako n. I pr. nam daje g. nadrespicient finančne j straže v Volčah potrdilo o vplačani carini I za meso z nemško-italijanskim tekstom. I Mi odločno protestujemo proti takemu I zapostavljanju našega jezika v našej de- I želi. Zatrdno smo uverjeni, da nas g. nad- I respicijent noče žaliti s takim ravnanjem. I Krivda bo vsekako pri finančni direkciji, I ki nas bagatelizira vsepovsod: Plačaj in I molči! 1 Mera potrpežljivosti je polna; zato I upamo, da zadostuje ta resen opomin fi- I nančni direkciji: Ven se slovenskimi ti-1 skovinami! 1 S Tolminskega. — Hitro za vasjo 1 Volče ob državni cesti, kjer se odcepil skladovna cesta čez Kozaršče zagledaš I čudnega spaka: Goriza-Gorz. Vsiljuje sel v nas prepričanje, da hoče »nekdo« na-i Jašč osle brili z nami. Mi temu velikemu I »Germanu« vseh Germanov povemo naj polna usta, da naj odstrani to žalitev, si- J cer si bomo .gnali sami pomagati. i Upam, da se razumemo! I V Knezi je umrl Jernej Leban, Ra- 1 deketjev veteran, star 88 let. 1 Vozna pot iz Huda južne v Zakojco. I — Kdo ve^ kdaj pridemo v tej reči do 1 take rešitve, da bomo imeli kaj koristi od 1 nje? Dve obliki ima to vprašanje. Imamo 1 načrt ceste iz Hudajužne v Zakojco. Men- I da je ta reč v delu pri deželnem odboru, I bojimo pa se, da nastanejo zapreke, ka- 1 kor na primer velik prispevek interesen- 1 tov. V drugi vrsti gre tu za vozno pot iz I Hudejužne v Zakojco. Tako pot že ima- i mo, ker so jo Zakojčani v zadnjih letih I sami napravili, največ z robotami in pod- I porami. Vendar pa jim ta pot dosedaj prav I nič ne korištH ker ni izdelana v onem delU; I ki spa#a v g-rahovsko županstvo. Ta de* I se nabafi* tik ob železniški progi, prav ob I plot« Železnice, ter je dolg kakih 200 me- I trov. Grahovsko županstvo pa se ne da I pripraviti do tega, da bi naprav«^ ta kos I poti, dasi bi ga rabili tudi tamkajšnji obči- I narji, pripravljeno pa je nemda odstopiti za to potrebejt svet brezplačno in določiti menda tudi nekaj roDotV" Ubogim Za-kojčanom .treba pomagati, kajti drugače bi bil ves njihov dosedanji trud in žrtev brez ysake:koristi; dasi imajo pot prav do JUezniškega tira. mora peti vedno le hrbet. Mislimo, da treba v tej stvari od-pomoči. Prizadeti činitelji, zganite se, deželni zbor in odbor naj pomagata! Iz Bovca. — V nedeljo, dne 7. t. m. počastil nas je dramatični odsek »Rokodelskega bralnega društva v Tolminu« s svojim posetom. Priredil nam je krasno vspelo igro »Zmešnjava na zmešnjavo«. Tolminci so nam pokazali, kaj zamore trdna volja in vstrajno delovanje na tem polju. Res občudovali smo njih krasno igro, ki bi nam morala biti vzgled in spodbujo. Iz med vseh se je najbolj odlikoval g. Kavčič, ki je s svojim nastopom vsigdar povzročil obilo smeha med občinstvom; a tudi drugi so častno rešili svoje, res težke vloge, dasiravno se je pri nekaterih opažalo nekoliko preveč razburjenosti. Gotovo se niso naši gostje nadejali tolikega obiska. Zastopan je bil ves Bovec in tudi precej ljudstva iz okolice se je udeležilo predstave. Med posetniki videli smo tudi mnogo inteligence, kar najbolj znači, da ljudstvo kar hrepeni po takih prireditvah. Še par besed o odru. Čudili smo se, da se je moglo na njem sploh igrati. Zadnji čas je, da se tista reč, ki ne zasluži imena »oder«, odpravi in nadomesti z drugim, potrebam odgovarjajočim odrom. Saj je v ta namen tudi že zbran precejšen sklad in načrt je tudi že napravljen. Čemu torej nepotrebno čakanje in odlašanje. Ko bi postavili oder že lansko leto, bi se ljubljanski igralci gotovo ne branili gostovati v našem romantičnem gorskem trgu. A tudi dobri diletanti bi se vzgojili, ko bi imeli primeren oder in nastalo bi pri nas vse drugo življenje. Inteligenca bi imela zabavo, prosto ljudstvo razun tega tudi poduk. Torej zganimo se! Bovčan. Streljali so pri procesiji Sv. R. T. v Črničah. — En topič se ni hotel hitro razstreliti, hotela sta ga zato odstraniti Fr. Slamič in E. Pinjatari, kar |}e eksplodiral" in oba sta ranjena, Slamič na/licu, Pinja-tari je ob 3 prste na desni roki. Vsako leto je na ta dan kaka nesreča. Iz Vrtojbe. — (Razno). Drogi ali pravzaprav stolpi za napeljavo električnega toka visoke napetosti po našem polju so že vsi postavljeni. Med ljudstvom, posebno pa med prizadetimi zemljiškimi posestniki, vlada velika nezadovoljnost glede odškodnin za odstopljeni svet. Mislili so namreč vsi, da bodo postavljali droge navadne velikosti kot so brzojavni; tako so tudi dotični agenti podjetja baje pravili okrog, a zdaj so postavili na sredo njiv cele stolpe, ker znatno zmanjšuje vrednost njive in v veliki rneri oteškoča oranje in obdelovanje sploh. Nekateri so dobili naravnost ničeve odškodnine. Dobro bi bilo, da bi županstvo zbralo vse pritožbe in na podlagi teh napravilo potrebne in energične korake v brambo koristi prizadetih občanov. — V Dolenji Vrtojbi so prebivalci še vedno braz- vsake poštne zveze in to traja že od 15. m a r c a t. 1. nanrej. Nekateri hodijo sami iskat poštnih pošilja te v v Šempeter, drugi pa ne. Škoda, ki jo s tem trpi ljudstvo, je velika. Nekateri trgovci so bili že občutno prizadeti vsled tega. Pa je res škandaldzno od strani c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu, da noče odpraviti tega nevzdržnega stanja. Treba bo v tem pogledu zaklicati gospodom na energičen način, da se ne pustimo farbati. Na poštnem uradu v Šempetru je že cel voz poštnih pošiljatev, namenjenih za Dolenjo Vrtojbo, ki čakajo že mesece na dostavitev. Kaj nima morebiti poštno ravnateljstvo dovolj drv za svoje peči. ker si hoče s tem priskrbeti zadostnega kuriva?!?! — Trgovina s krompirjem .je že pričela: letna kaže dobro a cena ni še znana. — V Gornji Vrtojbi bi bila spdpolnitev že izvršene kanalizacije krvavo potrebna. Baie ie cestni odbor za goriško okolico določil v letošnjem prora-j Čumi svoto 1500 K za izvršitev tega dela. i Prizadeti, zganite se, da ta znesek ne za-| pade, in da se odpravi nedostatek, M je v gospodarskem in v zdravstvenerri oziru ,wi kvar celi občini in vsem, ki vozijo skozi njo, — Našim gospodom starešinam I bi priporočili, da osebnih zadev naj ne i spravljajo v razpravljanje na slarešin-I stvene seje, Taki pojavi zavlečejo trajanje I seje in škodujejo resnosti pretresovanja. I Res, da se erioštevihii poslušalci zabavajo I pri tem (slučaj pri seji dne 9. t. m.), a hva-I levredno to ni! Torej!? — Šparglji in dru-I ge poljske prvine, posebno grah, so do-l nesle letos našim kmetovalcem prav lepe-[ ga denarja, Mi jim želimo še lepših do-I hodkov z opombo, da ni pravilno, akp I pričakuje kmetic rešitve le od ene vrste I pridelka. Če pa ga pri tem zadene nesre-I ča, je revež v bedi. Saj je Gorica v bližini, I in na trgu se spravi zelenjadi v denar I prav lahko. In pogoji za ta način obdelo-I vanja zemlje so pri nas po večini dani. Na Mostu pri Ravnici je umrla A 1 o j-z i j a R i j a v e c, soproga posestnika in se tam strdila. Iz Korna prihaja hud j smrad. Smrdi že od noči na četrtek. Po-I klicana oblast naj ukrene, kar potrebno. I Toča. — V sredo je padala toča in je napravila obilno škodo v Dornbergu in v j Batujah. Zlasti je močno prizadeta občina Tabor v Dornbergu. Toča je napravila škodo zlasti v Batujah, Črničah, Vrhu in Dornbergu. Škoda je velika. Šmarska podružnica C. M. D. je sklenila v svoji seji dne 7. t. m. prirediti po celi razsežni občini nabiranje prispevkov za Narodno šolo na Blanči v Gorici. Pobirali bodo odborniki-(ce) po tem redu:' 20. t. m. Dol. Lisjaki, Dol. Branica; 26. (pro-ščenje) Svino, Vertoče, Gor. Lisjaki, Potok, Tevče, Uhanje; vasi; Šmarje. — Županstvo je odredilo javni razglas pred cerkvijo. — V jeseni se pa priredi tombola tudi v ta namen. Tombola v Št. Petru. — Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« priredi na praznik sv. Petra in Pavla tombolo v korist slovenskih šolskih zavodov v Gorici. Prosi se sosedna društva, da se pri prirejanju svojih veselic ozirajo na to naznanilo. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Pevmi priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v Pevmi v prostorih gostilne Brezi-gar veselico z jako lepim vsporedom, — Začetek ob 4. uri pop. Prijatelje naše šolske družbe vabimo, da se udeleže veselice polnoštevilno in pripomorejo do dobrega uspeha. Predavanje v Vižovljah. — Izobraževalno društvo »Morje« iz Sesljana priredi 14. t m. predavanje o političnem življenju Slovencev. Predaval bo dr. Štefančič iz [ Gorice. I Javni ples priredijo fantje v Malih | Zabijali dne 14. t. m. Gospodarske vesti. Zatiranje mrčesa, sadnemu drevju škodljivega. — Slov. politično društvo v Gorici se je obrnilo na deželni odbor glede akcije za zatiranje sadnemu drevju škodljivega mrčesa. Deželni odbor je odgovoril, da se je obrnil do glavarstev v Gorici, Gradišču in Tolminu, da ukrenejo vse potrebno v smislu § 10. dež. zakona z dne 30. apr. 1870. in uk. št. 34. Glavarstva naj naročijo c. kr. potovalnim učiteljem kmetijstva, da o pravem času poduče sad-jerejce, kako naj postopajo in kakšna sredstva naj rabijo pri zatiranju hroščev in drugih drevesnih škodljivcev. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo včeraj: 240 kvintalov črešenj po 50 K, 35 kvintalov graha po 26 K, 2 kvintala fižola po 150 K, špargljev 6 kvintalov po 76 K, krompirja 16 kvintalov po 14 K, ribezlja 1.20 kvintala po 100 K, 2 kvintala hrušk po 64 K, grozdja sv. Ivana kv. —'90 po 56 K. Sokolski vestnik. I Goriška Sokolska Župa, danes zvečer I ob 8'/-i uri sestanek slavnostnega odbora I v Lutmanovi gostilni v Štandrežu. I I. redili občni zbor ženskega odseka I tel. društva »Sokol« v Gorici se bo vršil I v nedeljo dne 14. junija 1914. ob IOVb uri I zjutraj v društvenih prostorih (ulica- Sv. I Ivana št. 7). I Župm" zlet Gš. S. Ž. v Št. Andrežu! — I Prednaznauilo in na naslov vseh slavnih I narodnih društev na Goriškem! Letošnji I župni zlet se vrši dne 5. julija v Št. An- I drežu. Že petič priredi Doriško Sokolstvo P I svoj skupni nastop. Od nepozabnega zleta I v Šempetru pa do letos, se je vsak tak I nastop obnesel prav dobro in nadejati se I je, da tudi v Št. Andrežu manifestira So-I kolstvo veličastno in častno. Najel se je I za to prireditev lep prostor, na katerem se I bode vredilo prostorni telovadni prostor, I čedne tribune, različne poviljone in druge I za vsestranko zabavo potrebne naprave. I Vsak ljubitelj sokolske misli, vsak Gori-I čan, ki se veseli napredka narodovega. I vsak, ki je zasledoval delo goriških so-I kolskih društev, bo 5. julija v Št. Andrežu I in nikjer drugod. Trgovci bodo zleteli le v I Št. Andrež, planinci bodo opustili svoje I ture na višave ter obuli lahke nepodko-I vane čevlje in korakali v Št. Andrež in I ravno tako ne bo nobeno narodno društvo I priredilo na ta dan veselice, ampak skle-I nilo, da se vsi člani, vse članice, korpo-I rativno vdeleže sokolskega zleta. O tem I je vodstvo Goriškega Sokolstva popolno-I rria prepričano in se že v naprej zahva-I ljuje vsem, prav vsem, ki bodo omogočili, I da bo župni zlet v moralnem in gmotnem I oziru ter v čast celemu slovenskemu na-I rodu najboljše vspel. I Sokolski zlet v Dornbergu. — Član-I stvo III. okrožja »Goriške sokolske Župe« I nastopi 21. junija" na svojem zletu, da po~ I kaže javnosti uspehe svojeda delu. V dru-I štvih se marljivo pripravlja članstvo, čla-I niče in naraščaj na ta svoj praznik, da se I občinstvo prepriča o potrebi sokolske or-I ganizacije. Saj letos je jubilejno leto slo-I venskega Sokolstva in moramo v Ljublja-I ni pokazati svojo moč in veličino. Zato pa I opozarjamo in apeliramo na vse narodno I misleče, da v kar največjem številu pri-I hiti med nas, da z navzočnostjo pripomo-I rejo, da se zlet dostojno zvrši. »Sokol« v I Dornbergu je že pričel s predpripravami I da primerno uredi telovadni in veselični I prostor. — Vseh geslo bodi: 21. junija v Dornberg! Telovadno društvo »Sokol« v Solkanu priredi dne 26. julija veselico z javnim nastopom telovadcev in telovadk. — j Razne vesti. I Cvetlični dan za »Lego« v Trstu pre-[ povedan. —- Italijani so hoteli imeti slovc-I sen cvetlični dan za »Lego«, seveda v I protest proti lepo uspelima slov. cvetlič-I nima dnevoma. Policija pa je prepovedala I cvetlični dan za Lego, ker je bil izzivalni I namen preočiten. Dekret policijskega rav-Jnateljstva pravi, da se morejo dovoljevati I v Trstu cvetlični dnevi samo v patriotič-I ne, humanitarne svrhe ali v svrhe medna-I rodnega značaja. — »Piccolo« je danes I ves iz sebe radi te prepovedi. 8 Uspeh ljubljanskega cvetličnega dne- I va. j— Marljive narodne gospodične so I nabrale v Ljubljani za cvetlični dan I 473177 K za našo C. M. D, in za »Brani-I borja«. Pred leti so imeli ljubljanski cve-I tlični dnevi večji uspeh, ali vsled tega, I ker ni bilo prepovedano prodajanje cve-I tlic po javnih lokalih in ker niso tako do-I sledno nastopili vsi nenapredni Slovenci I proti cvetličnemu dnevu. Zato je uspeli I cvetličnega dneva zadovoljiv. I Pred poroto v Trstu je sedel 33-letni I težak E. Franetich, obtočen zločina tatvi-I ne in izsiljevanja. Okracul je bil zlatarja I Michlstadterja v ulici Giacinto Gallina za I vrednost 2600 K. Obsojen je Franetich na I 4 leta težke ječe. I 192.000 K ie ukradel v Krakovem po-I štni uradnik Josip Vlček. Prijeli so ga v I Draždanah. On ni prenočeval v nobenem I hotelu, ampak se je vozil vse noči v spal-I niti vozovih v vlakih. Pri njem so dobili I samo 2000 K. I Francoski aviatik Lebouris je hotel I delati drzne polete kakor Pegottd, ali ko I se je z aeroplanom v zraku obrnil, je pa-I del in se je nevarno poškodoval. I Na korist Rusije je baje vohunila 60-I letna baronica Murrnan. Aretirali so jo na I Dunaju. Njen sin Aleksander je bi! topni-I carski kadet; leta 1912. je bil obsojen na I 4 leta ječe radi vohunstva. I Veliki manevri bodo letos v .Galiciji I ob avstro-ruski meji: imeli bodo značaj I pogorskih manevrov in bodo velikanskc-I ga obsega. V Bosni in Hercegovini bodo I tudi veliki manevri, kakoršnih ni bilo tam P že par let. Prično 24. junija, III. Sto. TsasoMsti ziet t tyHjni L11. Praznujemo 50 letnico in v proslavo te 50 letnice hočemo dati javnosti račun za svoje dekv^se S^ols^vo.^^^o, zad^, njega moža Tn "ze*ne^-* je ^dbifm^fnf^vk^ sebi samemu in napram celemu narodu, z vsemi silami delati na to, da bo III. slovenski vsesokolski zlet verna slika dosedanjega našega dela, prepričevalni dokaz, da smo pravilno vršili .svojo nalogo. **~". Zletne legitimacije po 6 K — že prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. — Opozarjamo vsa društva, da jih pravočasno preskrbe. Sokolski kolek je izšel. Kolek je umetniško delo slikarja VavpotiČa; prepričani smo, da bo ž njim slovensko So-kolstvo ter cela slovenska javnost zadovoljna. Bratje, naročajte In razpečavajte kolke! Sokolski kolek naj bo na vsakem pismu. Kolek stane 2 vinarja; naroča se pri finančnem odseku Slovenske Sokolske Zveze. Finančni odsek ima doslej v zalogi: zletne zgodovinske razglednice po..........K —'10 S vrst barvastih razglednic po „ -—'12 zletne iglice (pomanjšan zletni znak) po.......• . > „ — '60 sokolske koleke po . . . . . „ —'02 velike zletne lepake po ¦ . . . „ 3'— partituro k prostim vajam članstva po..........„ 1*50 klavirni izvleček k prostim vajam članstva po.....„ V— Bratje Sokoli in sestre Sokolice, širite, vporabljaite in priporočajte vsepovsod samo sokolske zletne razglednice. Vse predmete naročati je neposredno pri »Slovenski Sokolski .Zvezf« (Finančni odsek). Razstava »Jimoslovanska žena«, ki jo priredi o priliki zleta »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani, obeta biti zelo. lepa in zanimiva. Razstava se vrši v prostorih »Mladike« in bo odprta meseca avgusta in septembra. Mali.sokolski zletni znaki so dospeli ter se dobe že v knjigarnah in pri finančnem odseku S. S. Z. Poživljamo bratska društva,.da skrbe za to, da se proda kolikor mogoče teh znakov. Ne naročajte za svoje prireditve posebnih zletnih znakov, naročajte samo mali zletni znak, ki stane fiO vinarjev. Društva imajo popust. Župne odbore poživljamo, da nadzorujejo priprave za zlet no posameznih društvih. Zupni nadzorniki naj nadzoru-iejo priprave za javno telovadbo; nrire-iaite predavanja o slovenskem Sokolstvu, žima bi morala skrbeti za to. da je v vsakem društvu pred zletom vsaj eno predavanje; navdušujte, vzbujajte zanimanje povsod za naš zlet — prišel je čas podvojenega dela! Ive določbe glede sMir lina, mosta in drozge. Člen III. (Konec.) , Tropovico se sme delati le iz tropin fn lastnega pridelka. Za domačo potrebo •se smatra ona množina tropovice, ki ne i)rt*ega na dan in za posameznika dveh litrov. V naznanilu na občinsko ali krajno Predstojništvo je treba navesti množino Pridelane tropovice, kakor tudi število t^eb, ki pridejo z ozirom na § 9, odstavek i zakona, v poštev, pri čemur se je ozirati "a morebitne prernembe v številu tefi I oseb. Naznanila se morajo pri pristojnem »bcinskem ali krajnem predstojništvu izvršiti tekom osmih dni po pričetku pride-'iivanja tropovice. ' Občinska ali krajna predstojništva iz- | delajo o došlih naznanilih zapisnik, ki ga ; 1'ošiljajo vsak teden ita politični urad 1. 'ijštanee, ki odpošlje potem prepis prstoj-"im kletarskim nadzornikom. j Posode, v katerih se dela tropovico «li kjer se nahaja, se mora zaznamovati na prednji strani z vidnim, jasnim in ne-izbrisljivim ležečim križcem (X). Poleg tega morajo imeti te posode na istem mestu jasno viden napis, ki odgovarja v onih krajih za tropovico običajnemu imenu. Ta odredba stopi v veljavo z dnevom nje razglasitve. *^»Foi'j^ts^r^inisteTgm) je s sogla-sori'1 notranjega in trgovskega minister-stva izdajo še nastopna dopolnilna določila. ', 1. K § 4, zadnji odstavek vinskega zagona: V smislu zadnjega odstavka § 4 vinskega zakona so proizvajalci v § 4, odstavek 1, omenjenih vin dolžni, da imajo te pijače v drugih prostorih, ne v onih za proizvajanje in uležanje navadnih vin določenih. Ti posebni prostori se morajo javiti političnemu uradu prve instance obenem s predpisanim naznanilom. Kdor se ne ravna po tem predpisu, bo kaznovan v smislu §11 vinskega zakona. 2. K § 5 vinskega zakona. Dodajanje konsumnega sladkorja ima namen, da zadobe mošti, ki vsebujejo vsled slabih, zrelost grozdja ovirajočih vremenskih neprilik premalo sladkorja, normalno vsebino sladkorja ali pa da dobe na alkoholu revna vina, ki so nastala iz takih rnoštov, normalno vsebino alkohola ali pa da znova zavro pomanjkljiva ali bolna vina. Politične oblasti se naj torej ravnajo pri dovoljenju sladitve vina (vinske drozge) po naslednjih osnovnih načelih: a) Sladitev se sme dovoliti le izjemoma in samo za sladitev mošta, ki ima vsled elementarnih nezgod in vremenskih neprilik premalo sladkorja, da potrebuje mošt tudi v resnici sladitev; b) Sladkorna vsebine mošta se srne s sladitvijo zvišati le v toliko, kolikor bi znašala v danih razmerah (to je z ozirom na produkcijski kraj, tam uporabljane metode kultiviranja, gotovih vrst grozdja) v normalnih letih; c) Sladitev se sme dovoliti tudi v točkah a) in b) omenjenih slučajih — samo" za sladitev mošta, čegar prvotna sladkorna vsebina ni znašala za časa trgatve več ko 15 stopinj klosterneuburške mostne mere. V dovolitvi sladitve mošta (vinske drozge) in vina, je omeniti množino na-trganega produkta, ki se naj sladi ko tudi sladkorja, ki se ga naj dodene. Končno pa tudi kraj, kjer se sme izvršiti sladitev. Pri tem pa se ne sme v nobenem slučaju dovoliti več ko 4 kilograme na hektoliter za sladitev. Poleg tega pa je treba tudi obvestiti prosilca, da sme izvršiti sladitev le na dan, ki je določen z ozirom na člen H, točka 1 a, odstavek 3, oziroma točka 2, odstavek 1, nove izvršilne naredbe § 5 vinskega zakona. Kdor se ne ozira na omejitve, ki jih je določila politična oblast pri dovolitvi sladitve ali kdor ne izvrši od .oblasti določenih pogojev, ta zapade kazenskim določbam § 5, odstavek 2 vinskega zakona. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčtfi v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Sofa« in »Primorec«. Mali oglasi. *&]ma*]l» »rtitojblna stane 60 tU. Ako je oglu obsetBeJIt ce r&8una xa fiako besedo S t!b. Hajpripramjle lnserlranje »a trgovee in obrtnike. Koliko ]• manjilh trgovcav In obrtnlkor v Gcriil, nuna a« danil (to celo v mtatu) nlhf-------------- *— nikjtr «• {»Mirijo. Skoda nI majhna. i nvokolo „Styria" m-r""0 v *obr°m : Kje? Pove upravništvo. se ceno proda. 170 a Kdo bi hotel adoptir?« sasj^ nanjosti in mirnega značaja, upravo lista. Ponudbe na 167-1 Milina na novo zidana je na prodaj. Nahaja se filliiu v lepem, mirnem kraju. Pripravna je za penzijoniste. Ima tudi lep vrtič. Vprašati je pri Ivanu Millonigu pri Rdeči hiši št. 4. GORICA. Proda se tudi le proti delnemu plačilu. ki se vrši o nedeljo, dne 21. ianlla 1914 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorib v Gorici. DNEVNI RED: 1. Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge in predložitev računskega zaključka za leto 1913. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva, nadzorstva in likvidacijskega odbora. •4. Slučajnosti. Računi so razpoloženi v smislu §a 25 pravil v zadružnem uradu članom na vpogled. GORICA, dne 10. junija 1914. 58 i ltis-i Likvidacijski odbor. Zobozdrevniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Uerdi tekallšCe šteo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaueukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrele. Ordinlra v sonjem afeijeln od 9. ure dop. do 5. ure pop. S ID Z Na prodaj je eitonadstropna hiša z vrtom o Gorici, Dia dei Tre Re št 8, oziroma Via Godelli št. 2 po ugodni ceni. Ponudbe v pisarno odvetnika dr. Henrika Turna v Gorici, ; Via Tre Re št. 16. 156_ pozor! pfaffov šiv. stroj prekosi vse droge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk 'za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropata- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76'—. Angleška dvokolesa Premier, Es-ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča GORICA Dia ulunicipio šteu. t. JOS. DEKLEVA it sin PALMA je neobrabljiv kaučuK ^odpetnm. 952 (Štajerski 6astein\ :draviln< H H toplice Štajerskega 3 >•' do 37'* gradov C, ¦ ¦aKnkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfuffer ¦ ¦fproti protinn, revmatizmu Ženskim in SivCnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, inflnenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dvnaja 8, izJTrsta 5, iz Bndapešta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališča Rbmerbad na Stajr-"--- Adolf Drbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higlenično opremljena- Na zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom. :: : ; Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jas. Terpin. Ha sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice.. fiišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje, * I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi it. 11, Via Caserma it. 15 vis-a-vis Izvornega trga Obleke za gospode, gospe i» otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne jopice in bluze. ««««««««9V«««««««««««««««««««»««« ! ~ - Reservni fond: K 126.014*60 Vplačani deleži: K 48.043 "I I J I. Zadružnikov: 1707. »Goriška ljudska posojilnica upisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon štev. 79. O Gorici Ustan. I. 18 Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjavje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nacisti*.)A sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. ^Ve?je stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ ^dogovoru — Vlagateljem so na razpol ^hiSni hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. k Položnice poštne . hranilnice A na razpolago brezplačno. IZIDOR NANDT autorizouana staubena turdka $ diopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. 20. junija Se OtVOri V BaZOVici pri Trsty semenj za govedo, prašiče in konje. Odlikovana pekarija in sladčičarna Rarol Draščik v Gorici, na Komu v (tesni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jjako zmernih cenah Edina primorska tovarna dvokoles -----------------»TRIBUNA«----------------- moške Srajce in drugo perilo iz najmodernejših tkanin, narejeno in po meri priporoča modna trgovina Pregrad & Černelič Gorica, »Trgovski dom". •*¦ Naročajte se na SOČO" m »Primorca". Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna G-orjup. Zaloga dv<;kok'H, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. ^ F. BATJEL - GORICA Stolna ulica St. Z-4. Prodaja na obroke. Ceniki iranko. ITIirodHnica, papirnica in touarna šolskih zueikou ivOŽnOr & C" — Gonca< ^ sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. S*9 Ha drobno Id debelo. 475.000 Kupujte samo dvokolesa „fierlce"in,, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original Ulcforla so n.ijprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo z^ vrstno Šivanje in Stvarne (vezenje). Stroj teče brez?inmio :n je jako trpežen. Puške, sannkrese, s^anoreznice in vse v ^ stroko spadajoče predmete se dobi po varnišk? ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stolnem trnu št. 9. GORICA. kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike sknpine 5 originalnih vrednostnih srečk 5 kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, l. septembra (dve), 1. februarja, 1. julija, 14. sept.mbra ter 1. marca (dve), 1. avgusta, 2. novembra. 375.000 kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše sknpine 3 originalnih vrednostnih srečk 3 kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. januarja, 15. januarja, 1. februarja, 1. majnika, 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 14. septembra, 2. novembra. Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po G K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine Se dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj. IMIP Vsak cenj. naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta fiRp- način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti Wm~ jih zastonj. -%fB Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Ceike industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. ---------- Išaslov za pisma: Srečkovno zastopstvo ljubjjana 5. ----------- ini— i Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Ljnbllana, podružnice: Celje,-Ceiopcc, Saraleoo. Split, Trst. Vloge na knjižice po 4%°|o> v tekočem računu po dogovoru Delniška glavnica K 8.(11)0,0011 Rezervni zakladi K 1,000000 Nakup m prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrši deviz-valut. Borzna naročila. Proraese ža vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev, Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje, Sredke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Sufes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.