List 25.
Sadimo sadne drevesa in murbe po polji in poleg cest!
De sadje ljudem veliko gotoviga dobička donese, je sploh znana resnica. Sadjoreje tedaj kmetovavcam priporočevati ni treba; vsak amen človek spozna njeno veliko korist, naj že sadje proda, ali pa sirovo ali posušeno s svojo družino vžije.
Tudi murbne drevesa naklonejo ljudem veliko dobička, ako ž njenim perjem zidne gosence rede in zidne mešičke potem prodajo kupčevavcam s žido.
„Vse to je prav" — nam bo ta ali uni odgovoril — ^pa komii bo v glavo padlo, drevje na polje saditi in poleg cest! Kaj mislite, de je kmet tako neumen, de bo na polju žitu in travi senco delal, in njeno rast nalaš zatiral, —de bo drevje na pot stavil, de še prav orati ne bo mogel? Za božjo voljo! ali ste obnoreli, de kaj taciga svetjete?"
Tako bo govoril marsikteri, ko bo ta svet bral, in ga v modrosti zasmehoval.
Pa to nič ne dene; naj se le smeja, ki nad tem kaj smešniga najde. Sej je bil tudi tisti zasmehovan, kisi je pervi plug ^drevo) naredil in ki je svojo njivo ž njim oral, namest jo z motiko kopal. Sej je bil tudi koriin (krompir) zametovanin zasramovan, ko je pervikrat prišel v naše dežele. „Ta sad je za prešiče" — so govorili ljudje — pa ne za človeka." — Kaj bi pa zdej počeli, če bi koriina ne bilo!
Le smejajte se tedaj našimu svetu; če bi pa čez 50 let spet na svet prišli, bi vidili, kako bojo sadne in murbne drevesa po našim polju stale!
Staro slabo navado bojo vaši otroci in vnuki, bolj podučeni, zapustili in si veliko več pridelali, kakor vi.
Že vi ste marsiktero reč prenaredili in poboljšali, zakteroševaš stari oče vedili niso, in tako bojo storili tudi vaši nasledniki. Svet v vsim zmirej modrejši postaja.
Ne pustite tedaj dragi kmetovavci! še le svojim otrokam in vnukam,   kar že zamorete vi  v svoj lastni
v
dobiček drugo leto storiti. Sej imate bristre glave, kar je dobro, zapopasti — le staro termo opustite, prevdarite dobre svete, in glejte na skušnje druzih dežel.
Skušnje mnogih dežela na Nemškim, v Švajci, na Laškim, kjer imajo sadne drevesa in murbe v raj-dah zraven njiv zasajene nas očitniši prepričajo, kakor vse besede, de drevje v lepih verstah sak sebi stoječe njivam nič ne škodje, če so drevesa tudi visoke (7 do 8 čevljev) če po 6 ali 8 sežnjev (klafter) sak sebi po polju stoje.
Lep poduk v ravno ti reči beremo v ??Jadrijan-skim Slavjanu", iz kteriga v poterjenje svojiga sveta povzamemo sledeči priporočivni pogovor:
Bala nt. Brate, dovolj prostora imaš, če le hočeš sadonosnice saditi. Gdekolj sladka trava, žito ali gošni les raste, ondi je tudi dostojna zemlja za edno ali drugo sadno drevje. Ravno nad hišo imaš pripravno njivo u to ti namen.
Štepan. Moj ljubi, njive nisem bark i kos pogrešiti, in jo u sadovnjak premeniti.
Bala nt. Ob enim znaš oboje imeti, njivo in sa-donosnik. Tudi ti hočem sadonosnic pripraviti in sam jih posaditi, če mi le dovoljiš.
Štepan. Dovoljim ti, da mi le dokažeš, da ni to kakšna nova in slednič — prazna znajdba, po čemur bi, poleg stroškov, še njiva se mi pokvarila. Kje pa imajo takove sadovnjake?
Bal a nt.    Razločno   ti bom   dokazal.
Ne daleč od ovega kraja mojega stanovanja stoji na ličnim homicu okoli 25 malih seljakov, rekel bi, bajtarjev, ki le vsaki en do dva jutra (jarma) zemlje posede. Pri takim malim posestvu redi vsak eno kravče, tudi kako kozo, in preživi z nosen sebe in svoje deca. Njive se dobro obdeljavajo, in na vsaki je primerno sadonosnic posajenih, ktere seljakiskerbno obravnavajo. Drevje jim skoro vsako leto, saj ednega ali drugega plemena obrodi. Slabši sadje pri domu pozive, lepše krez goro štiri ure daleč rudarjem ponosi jo,
-   102   —
v
in si jako lep denar pridobe. Ce se brezsadno leto primeri, tak je terdi glad na Lomu. —
Štepan.    Kako pa se orje med drevjem?
Balant. Drevje oranje nič kaj ne overa. Drevje je na Lomu 6 — 8 sežnjev rezen nasajeno, in se lahko ga zogne, in ratej pri drevesu raločinko navzdigne, puščeno se pa s motiko doverši. Ce se drevesu na korenini s čertalom ali lemežem tudi kakšna rana stori, nič to ne škodova , ker se u zemlji rana hitro zaceli; to tudi drevo plodivnivši stori. Tudi vertnar, če drevo prespešno u les raste in noče obroditi, ga do korenin odkoplje, in mu po potrebšini eno ali dve korenini odseka, po tem načinu drevo v rasti obotavlja in ga sili roditi. — Vendar bi ne bilo modro, vsake baze drevje na njivo saditi, kakor kostanjevo ali orehovo drevje, ker imajo drugim rastljinom strupno listje, in preveliko senco delajo; tudi črešnjeviga drevja in poletniga sadja ne redi, da se pri obiranju setva ne pomandra. Naj pristojniši so hruške u ti namen, ker korenike glo-bokej u zemljo stavijo, in bolj na viščavo, piramidno ¦ rasejo, toraj tudi menj sence delajo. Ce drevo pre-goste veje nastavlja, se tu in tu edna odseka, da se redkejši senca, in setvi menj škodljiva stori. Tudi druge baze sadno drevje raste piramidno, če se cepiči zanje z verhov druzih žlahtnih dreves vzemo , ove pro-cepiti, in poznej debla 6 — 8 čevljev visoko obvejijo. Brate, imaš kaj ogovoriti na to ?
Štepan. Nimam! Le prosim te, prej ko prej mi primerjenih sadonosnic oskerbeti. —
Kar B. svojimu bratu svetuje se na Švajcarskim povsod v djanju speljano vidi. Ni njive, ne travnika, kjer bi ne bilo vse polno lepiga sadonosniga drevja. Drevesa so vse po versti nasajene, najviši hruške in jabelka. Pod njemi rasti korunje, repa, pšenica, tur-šica1, kapus, in mnogoterne zeliša, tako krepko in čverstvo, da mi je serce od veselja poskaklalo, ko sim ga gledal, in se ga nagledati dosti nisim mogel. „0, kak slabo," sim mislil, wznajo naši koroški kmetovavci božji dar — lepo, drago polje, ceniti, ki s praznimi izgovori se takiga obdelovanja zogibajo in branijo!" Na majhnim prostoru pridela Švajcar vse, kar potrebuje; in si skupi dosti lepiga denarja — iz sadja, in masla , in drugih predelkov.