Tema meseca: m Taborniki in kriza
revija Zveze tabornikov Slovenije
Kolofon
Glavni in odgovorni urednik
Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com)
Urednik fotografije
Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com)
Urednica sklopa Igra
Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com)
Oblikovanje
Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje
Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com)
Novinarji in sodelavci Barbara Bačnik, Jaka Bevk, Tina Bržan, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas, Mojca Galun, Klemen Kenda, Primož Kolman, Anja Kuhar, Nina Medved, Frane Merela, Boris Mrak, Tadeja Rome, Tomaž Sinigajda, Tomaž Sterniša
Naslov uredništva
revija.tabor@gmail.com
Izdajatelj
Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si
Predsednik izdajateljskega sveta
Igor Bizjak
Grafična priprava in tisk
Tridesign d.o.o., Ljubljana
Naklada
6400 izvodov
Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. DDV je vštet v ceno. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.
ISSN 0492-1127
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Dragi taborniki in tabornice, spoštovani bralci in bralke!
Letošnja zima res še ni radodarna s snegom, a verjamem, da vam to ne briše nasmehov z ust. Zdaj je čas, da se lotite izzivov, ki ste si jih zastavili ob prehodu v novo leto, in izkoristite vso v prazničnem času zaželeno srečo. V uredništvu Tabora smo si izziv zastavili že nekoliko prej in smo bili čez praznike še posebej delovni. Rezultat je pred vami in zato je danes za nas en mali, a zasluženi praznik.
Z novim letom je v naši taborniški reviji veliko novosti. Nov sem glavni urednik, kolikor lahko človek pri skoraj tridesetih in s skoraj desetletno kilometrino pri reviji govori o novem. Nov je urednik fotografije, ki bo skrbel, da si boste lahko še naprej posamezne liste revije lepili na stene. Novih je še kar nekaj sodelavcev, ki so že prispevali svež veter med strani revije, in ne branimo se še nadaljnjih novincev. Nova je celostna podoba revije, kar ste zagotovo opazili, že ko ste jo vzeli iz nabiralnika. Upamo, da vam bo prirasla k srcu, če se niste zaljubili že na prvi pogled. Novosti so v vsebini in še več jih imamo na zalogi, a pustimo kakšno presenečenje za naslednje številke.
Še vedno pa ostajamo stoodstotna taborniška revija, namenjena tabornikom vseh starosti in z vseh koncev Slovenije. In temu želimo dati še posebno pozornost. Decembra smo se že obrnili na vodstva vseh rodov, naj nam sporočijo kontakt osebe, ki nam bo vsak mesec na kratko sporočila, kaj v posameznem rodu počnete. Nekateri so to že storili, mnogo drugih pa še čakamo. A v uredništvu se ne damo zlahka in smo pregledali spletne strani vseh rodov, da smo našli informacije še od mnogih, ki si sami niso vzeli časa. Žal tudi rodove spletne strani prepogosto niso vredne svojega imena in ne ponujajo ne svežih ne uporabnih informacij. V novicah na prvih straneh Tabora se bomo vedno trudili po najboljših močeh prikazati pestrost taborniških dejavnosti iz vseh rodov. Če vaš rod ni nikjer omenjen, le pocukajte za rokav vodnika ali načelnika, ali pa naslednjič kar sami pišite na revija.tabor@gmail. com. Le z vami lahko ustvarjamo revijo vseh tabornikov. Čakamo na vašo pošto!
Želim vam vse dobro v letu 2012 in veliko zanimivega branja!
Miha Bejek, glavni urednik
Aktualno
4	Novice / Čajanke in dohodnina
5	Novice / Izleti in potepi
6	Novice / Ustvarjalnost in boljši jutri
7	Novice / Fotka meseca in vodniški tečaji
Igra
8 Veščine / Naredi sam:
povijanje 10 Veščine / MČ-jeva torbica za prvo pomoč
Dogodivščina 12 Veščine / Divje živali in sledi
14 Faca vod / Zmaji
Raziskovanje
15 Taborniki in njihovi poklici / Veronika Sossa, novinarka
16	Kosobrin / Jagodičnica
17	Astronomija / Venera in komet Lovejoy
"Venera, ki je trenutno Večernica, je tako svetla, da jo predvsem nepoučeni lahko zamenjajo celo za neznani leteči predmet."
18	Taborniški nož / Tehnike brušenja
20 Taborniška skrinja / Čajanke
"Zanimivo je, da taborniki nismo občutljivi pri izbiri Božička ali Dedka Mraza."
Aktualno
22 Tema meseca / Taborniki in kriza
"So finance društev in zveze ogrožene ali se kriza naše peščenosrajčne bratovščine sploh ne tiče? Napovedi so zmerno optimistične."
kazalo /ijjulbpi
26	Stran vodstva ZTS / Razpis volitev
"Na skupščini marca 2012 bomo volili za vse funkcije vodstva ZTS."
27	Kritično oko / Taborniki in družba
28	Svetkova avantura / Tabor na vrtu Atlantika
29	Novice / O Skavtu Petru
30	Reportaža / Luč miru na Dunaju
31	Reportaža / Luč miru v Sloveniji
32 Reportaža / Glas
svobodne Jelovice 2012
"Taborniki iz kar 27 rodov na prvem letošnjem orientacijskem tekmovanju."
34	Od rodov / 15 let RLG Pesje in ŠZT žur
35	Od rodov / Grajski taborniški prehod
Razvedrilo
36	Zgodba ob tabornem ognju / Pismo s taborjenja
"Sodelujte na natečaju za najboljšo zgodbo."
37	Iz taborniške pesmarice / Čikorija in kafe
Aktualno
38	Koledar akcij
39	Zadnja plat
Fotografija na naslovnici: SiNi.
¡HMt¿£ SC 0O KR'ZA ŠE NRORL3 Fl/ffLfiT, V BO VPUVfíLft 7 UD i H # NRS TRBûRNiKB'- j
M l/.m<T UJM0TA AfTU^OID tri Lrttlti tr\ MA
mm novice
Praznični december in novojeto
• toVinv-nishih ahtiunosti,
«Bas®»«*
Čajanke
Najbolj pogosta decembrska aktivnost v taborniških rodovih je pitje čaja. Gre seveda za prednovoletna srečanja, najpogosteje poimenovana čajanke. Prešteli smo vsaj 31 rodov, ki so takšno druženje vključili v svoj decembrski program - preveč, da bi naštevali, a prava številka je zagotovo še večja.
Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko čaja se je spilo, koliko domačega peciva
so taborniki in njihove mame spekli, kakšni izvirni okraski izpod taborniških rok so ustvarili praznično vzdušje, katera družabna igra je bila lani najpopularnejša, kdo je imel največ sreče na srečelovu in kako dolgo v noč se je slišalo petje ob kitarah ali na karaokah. Da bi vse obšli, bi v uredništvu potrebovali tiste leteče sani z jelenčki - pa so bile že zasedene.
Čeprav so prednovoletne zabave stalnica v družbi nasploh, pa so taborniške vseeno nekoliko drugačne, imajo svojo tradicijo in neke zakonitosti. Zato smo čajanke kot taborniško šego vzeli pod drobnogled v novi rubriki Taborniška skrinja - poglejte vanjo!
Delež dohodnine za tabornike
Mnogi rodovi so letos resno zagrabili priložnost dobiti nekaj dodatnih sredstev iz naslova dohodnine. V preteklih letih je status organizacije v javnem interesu imelo poleg Zveze tabornikov Slovenije le nekaj rodov, letos pa so bili po zaslugi vodstva ZTS na seznam upravičencev za donacijo 0,5 % dohodnine uvrščeni vsi taborniški rodovi, včlanjeni v ZTS, in sicer na področju obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči.
Rodovi so se na svoje člane obrnili z elektronskimi obrazci na spletnih straneh, pozivi v glasilih, navadni in elektronski pošti. Verjamemo, da bo še posebej v današnjih časih vsak tak dodaten vir financiranja rodovom prišel zelo prav, zato upamo, da je bil odziv članov, zlasti pa njihovih staršev čim bolj množičen. O višini pridobljenih sredstev bomo v Taboru še poročali. Zveza tabornikov Slovenije in njena Skavtska fundacija sta za leto 2010 na ta način prejeli 14.078,08 evrov.
Z V! j
PALMO
y

Osveščevajha akcija. Foto: RKJ Ravne na Koroškem
Izleti in potepi
Ob pomanjkanju snega taborniki vseeno ne obupamo in decembra so se mnogi odpravili v praznično Ljubljano, pa ne le domači ljubljanski rodovi. Snežniški ruševci Ilirska Bistrica in Rod Stane Žagar mlajši Kranj so potep po okrašenih ulicah združili z obiskom gledališča, nekatere je pritegnila tudi Hiša eksperimentov, taborniki RLG Pesje pa so se podali kar na predbožično foto-orientacijo po Ljubljani.
A če si doma v Ljubljani, moraš na izlet kam dru gam. Močvirski tulipani so šli na štajerski konec v Maribor, Rod Podkovanega krapa
pa je obiskal Škofjo Loko in celo avstrijski
Gradec.
Način za premagovanje hladnih zimskih dni je tudi namakanje v topli vodi - izbrali so ga Stražni ognji Kranj z izletom v ljubljanski Atlantis in Tršati tur iz Ljubljane z obiskom Cateških toplic.
Taborniki seveda potrebujemo tudi nekaj gibanja v naravi, zato so se ljubljanski Samo-rastniki vzpeli na Lubnik, zamejski taborniki Modrega vala Trst - Gorica pa so organizirali že 3. Martinov pohod.
Malo zimovanj
Letošnja zima še ni bila bogata s snegom in to je najbrž vplivalo tudi na majhno število zimovanj v tem času. Zimovanja so imeli na spletni strani napovedana ali v letnem načrtu le Zmajev rod in Rod Rožnik iz Ljubljane (pri slednjih je objavljena tudi odpoved) ter Skalni tabori Domžale in Kraške j'rte Sežana. Se pa obeta več zimovanj že v januarju. Držimo pesti za sneg!

Decembrska ustvarjalnost
Novoletno okrasje tudi tabornike spodbudi, da izrazijo svojo ustvarjalnost. Rod Pusti grad Šoštanj je pripravil novoletne ustvarjalne delavnice, taborniki RPE-J Zagorje ob Savi pa so šli na ustvarjalni vikend v Sentlambert. Novoletne voščilnice so izdelovali tudi v Rodu Lilijski grič Pesje, Koroški jeklarji iz Raven na Koroškem in RSR Ilirska Bistrica. GG-ji Jezerskih ščuk Cerknica pa so s prodajo doma izdelanih novoletnih voščil na Miklavževem sejmu zbirali sredstva za svojo prvo mednarodno akcijo.
1 * ^ i	M< t	% 1
1 ;		
	WMA\	= ■ rr ^ ^ Pl^r- _____ i'
T»" II	* SUETi"1 £ t(\ V5£!	
		
1- Foto: i	L I	■t V t*'
Zavzemanje za boljši svet
Največja vseslovenska akcija v decembru, ki je presegala zgolj taborniške okvire, je bilo seveda podarjanje Lučke miru. Več o sprejemu Lučke miru na Dunaju, uradnih sprejemih v Sloveniji in obiskih največjih institucij v državi preberite v reportažah na drugem koncu revije.
Po uradnih sprejemih so lučko rodovi odnesli v svoja lokalna okolja. To so storili med drugim taborniki RPE-J Zagorje, RLG Pesje in Rod divji petelin Šentjur. Rod Sotočje Nazarje je pripravil kratek program z zborom, taborniki RKJ Sežana, RPG Šoštanj in novo ustanovljenega Rodu Svobodnega risa Kočevje pa so z Lučko miru obiskali tudi osrednje občinske institucije in jim predali sporočilo o miru.
Taborniki RKJ Ravne na Koroškem so izbrali še eno sporočilo in so v okviru Čarobnih dnevov Občine Ravne organizirali osveščevalno akcijo "Zvij palačinko namesto jointa", da bi mladim pokazali drugačno pot.
Februarski Tabor j
Prispevke in informacije za februar-| je a6. januar!	Uredništvo
novice /khhbiz
Fotka meseca
Zvezdnato nebo nad zasneženim domom Roda koroških jeklarjev na Obretanovem. Foto: Matej Golob
Posvet vodniških tečajev
Na posvetu vodniških tečajev 9. in 10. decembra na Igu pri Ljubljani smo se zbrali predstavniki večine območnih vodniških tečajev. Posvet je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi praks in prepoznavanju izzivov, ki jih imamo v taborništvu pred seboj v prihajajočih letih. Naše vzgojno-izobraževalno delo z mladimi temelji na sistemu vodov, zato je pomembno, da so naši vodniki vedno pripravljeni.
Identificirali smo mnogo pomembnih tem: vodniški tečaji imajo premlade mentorje, taborniška izobrazba tako mentorjev kot tečajnikov ne dosega zadostne ravni, premalo je podporne literature, program je prenatrpan in preveč teoretično zastavljen idr.
Nekaj rešitev smo že našli. Mentorji morajo imeti opravljen tečaj za vodje ali primerno strokovno predznanje. Z vodji specialističnih tečajev se je treba dogovoriti o pripravi izobraževalnih modulov, ki bi
dvignili raven taborniških znanj. Treba je pregledati obstoječo literaturo ter ustvariti delovne skupine za izdelavo primernih gradiv za mentorje in za tečajnike. Pregledati moramo, ali zdajšnja zasnova tečaja še ustreza našim potrebam.
Več na rutka.net in v naslednjih Taborih.
Domen Uršič - Medo, svetovalec načelnika ZTS za KVIDO
Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij.
Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji.
M ARETP i
EMJME

Pouijanje je ena od aktiunosti za MČ ueščini Rešilko 1 in 2. Z uodom oprauite ueščino in si prislužite našitek.
pa se	Hr
Biti	¿ERNJEN-


Besedilo in risba: Petra Grmek
10 / VEŠČlNi^^^^^^^M
•v
Kaj vse domuje v MC-jevi torbici za prvo pomoč?
Besedilo in risba: Urša Može
Ker so MČ-ji že pravi mojstri lepljenja obližev in povijanja ran in ker tudi najbolje vedo, kako se pade in opraska, bi morali biti vsi MČ-ji lastniki torbice za prvo pomoč. Tako bi lahko hitro pomagali prijatelju, ki se je po nesreči urezal v prst ali si odrgnil koleno. Pa poglejmo, kaj vse domuje v taki torbici, da bomo vsi lahko imeli svoje torbice s prvo pomočjo.
OBLIŽI
Družina Obliž je zelo raznolika, njeni člani so različnih oblik, različnih velikosti in barv. Vendar vsi opravljajo enako nalogo: MČ-ju se usedejo na prasko, ureznino ali kakšno drugo manjšo rano in preprečijo, da bi se umazala in zagnojila. MČ mora samo izbrati obliž prave velikosti, da mehka blazinica pod obližem pokrije celo rano, in barvo obliža, ki jo ima najraje.
KOMPRESE
Družina Kompresa (gaza) prav tako domuje v MČ torbici za prvo pomoč. Komprese so kot nekakšne odejice za rane. Njihova naloga je, da pokrijejo malo večjo rano, tako, ki je obliži ne morejo pokriti ali pa tako, iz katere teče malo več krvi.
veščine /bh11
POVOJI
Povoji, ti so pa res zanimiva družina. Tudi oni so različno veliki in predvsem različno dolgi. In vsem so všeč komprese. Zato se najraje zavijejo okoli rane, na kateri že počiva kompresa. Pri tem pa morajo paziti, da se ne zavijejo pretesno, da rane in komprese ne tišči, oziroma preohlapno, da kompresa ne zbeži povoju iz objema.
TRIKOTNA RUTA
Trikotna ruta kraljuje v torbici sama. Ker je tako velika in pomembna lahko opravlja več nalog. Največkrat služi zato, da se roka, noga ali kakšen drug poškodovani del telesa čim manj premika. Zelo je dobra v pestovanju poškodovane roke. Lahko pa služi namesto povoja, tako da objema rano.

Gozdne živali in njihove sledi
Besedilo: Mojca Galun
V naših gozdovih se skriva kar nekaj zanimivih živalih in če se odpraviš v naravo, lahko z malo sreče tudi kakšno srečaš. Vsekakor pa je ta letni čas primeren tudi za opazovanje njihovih sledi.
SRNJAK IN SRNA
Najpogosteje jih vidimo v večernih ali jutranjih urah. Živijo samotarsko življenje, pozno jeseni pa se združijo v »zimski« trop, ki lahko šteje več deset živali. Približno polovico dneva porabijo za preh-ranjevanie
MEDVED IN MEDVEDKA
Tudi medved je bolj nočna žival. Čeprav je na videz okoren in čokat, lahko razvije hitrost nad 3okm/h. Večji del zime prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje, saj pogosto tudi zapusti svoj brlog. Zanimivo je, da pozimi ne je, ne pije in se ne iztreblja.
JELEN IN KOŠUTA
Podnevi počivajo v zavetju dreves, z mrakom pa se odpravijo na pašo. So čredne živali; košute z mladiči se družijo med sabo, jeleni pa tvorijo svoje trope ali pa so samotarji. Septembra, ko se začne parjenje, ti tropi razpadejo.
VOLK IN VOLKULJA
Volk je neposredni prednik psa, vendar psi nikoli nimajo tako močnih kočnikov. Živi v tropih s strogo določeno hierarhično lestvico. Naravnih sovražnikov skorajda nima, obstajajo pa primeri kanibalizma. Človeku ni nevaren.
in:

i
DIVJI PRAŠIČ IN DIVJA SVINJA
So zelo previdne in pametne živali. Gibljejo se predvsem ponoči .Svinje in mladiči se združujejo v tropih, ki pri nas štejejo od 10 do 30 živali. Odrasli merjasci so samotarji.
Ne pozabi, da moraš biti v gozdu tiho, če želiš videti katero izmed živali. Če ne uspeš najti živali, pa lahko sprehod izkoristiš za izdelavo odlitkov stopinj.
veščine jioiii
Je eden izmed naših največjih glodavcev. Na tleh se giblje z dolgimi skoki, saj se ne počuti varno. Zelo dobro pleza. Zime ne prespi, brez hrane pa lahko zdrži več dni.
ZAJEC IN ZAJKLJA
Aktiven je tako podnevi kot tudi ponoči. Je samotar in se vse leto zadržuje na svojem teritoriju. Pred plenilci se rešuje s hitrim tekom. Največ se hrani z zelenimi deli rastlin, je pa tudi lastne iztrebke, ki so bogati z vitamini.
lV0 mavca, mavec, vod
zdelava:
labko tudifeksenm	v gosto zmes m jo P
Zmeša, mavec n	^
sanaisegaicmodt^	emav£namas	sttdMoP
počakaj ^^	stopinje končan-	vs0
Odstrani okvir. Tvo ^	^ g ^ in ^	d ^
4. Negativ	®al°
ovtšino premazi z va	^ % vodo, kl j
,avni videz mavec t	^	. ^ ^
l.Nazadnjo su-annap! P živali in načinu gibanja (hoja.,	„
LISJAK IN LISICA
Je nočna žival, jeseni in pozimi pa jo lahko vidimo tudi podnevi. Počiva v brlogu, ki si ga sama izkoplje ali pa zasede opuščeno jazbino. Je glavni prenašalec stekline, ki je nevarna tako za človeka kot za druge sesalce.
Opazouanje sledi ziuali je lahko ena od aktiunosti za QQ ueščine: Poznaualec Ziuali 1 in 2, Stezosledec in Poznaualec gozda 2. Z uodom oprauite izbrano ueščino in si prisluZite nou našitek.
Vir: http://www.lovska-zveza.si/
13
igjotp / faca vod
Vod Zmaji
Besedilo: Tina Bržan, foto: Emy Poljanšek
Pri portoroških Morskih viharnikih zelene rutke nosijo tudi Zmaji: Julija, Aleksa, Jan, Alja, Anže, Matej - Legi, Timotej, Matej, Klementina, Brina, Izak in Jan Martin. Na vodovih sestankih vse vrešči od smeha in navihanih idej, kako nasmejati vodnico Klaro. Radi se učijo in so taborniki "od zmeraj za zmeraj".
Na vodovih sestankih ... kričimo eden čez drugega, rišemo po tabli, klepetamo, se učimo, igramo Activity, sami vodimo sestanke (si napisala, da se učimo?).
Vi ste Zmaji ... ker nismo tolovaji in ker ni bilo nobenega pametnejšega imena. Pa je že boljše biti Zmaj kot Lolipop ali Žirafa, a ne?
Vaša vodnica Klara je ... dobra, zaljubljena v tabornika, zabavna, prijazna, včasih tudi malo teži.
Naj adrenalinska izkušnja ... je bilo bivakiranje na taboru, ko nas je vse zalilo, vse je bilo mokro, no, v bistvu smo plavali na vodi, no, v bivaku pač.
Na prehodu v GG je bilo ... mrzlo, pili smo gnusno pijačo, hodili smo čez jezero, noge so nam odpadle, morali smo peti celo pot in si zapomniti neko geslo.
Vaš taborniški vzornik je ... Klara in Borut iz RMV.
Naj hrana na taboru je ... pašta od Gozdarja, palačinke.
Veselite se ... prvega tekmovanja, ki bo na letošnjem GSJ. Radi bi našli vsaj eno točko (smeh) ...
Pri tabornikih ste, ker ... nam je všeč, je zanimivo preživeti v naravi, ker smo taborniki, a ne!
Posebno ste ponosni na ... to, da smo TV zvezde. Ob 50. obletnici roda smo bili v studiu na televiziji. Pa napudrali so nas v maski, bljak!
Ko boste PP-ji, boste ... vodniki!!! Bomo ukazovali, hodili na tekmovanja in prerasli vodnico Klaro, ha ha.
Vodova pesmica gre takole ... Zmaji smo mi, na taborjenje smo prišli, v šotore smo se dali in veščine si izbrali. V kotičku je lepo, tam se vsi smejemo. Če kotička ne bi bilo, bi nam bilo zelo hudo. Danes smo rdeči Zmaji, jutri bomo žalovali, rdeče rutke odslovili in zelene pridobili.
taborniki in njihovi poklici /
Vedoželjna Primorka
Besedilo: Barbara Bačnik - Bača,
Za predstavnike sedme sile se je rado reklo, da so pre-radovedni in da vedno vtikajo svoje nosove tja, kamor ni treba. Sedaj vidimo, da brez njih marsikaj ne bi nikdar ugledalo luči sveta; to, kar se zgodi po razkritju, je že druga zgodba. V športu in taborništvu pa so le najlepše, kajne?
Veronika Sossa
(RMV Trst - Gorica), novinarka
Kako in kdaj se je začela tvoja taborniška pot?
Tabornike sem spoznala leta 1995, bratranec je sledil prijateljem, ki so že bili taborniki, jaz pa njemu. Najboljše prijateljice se mi niso nikoli pridružile, a dobila sem nove prijatelje, s katerimi sem navezala neopisljive vezi in spoznala tudi svoje prve ljubezni. Kaj si vedno sanjala, da bi rada postala?
V otroških letih sem razmišljala, da bom učiteljica, a je kmalu minilo. Pisanje sem vzljubila šele v srednji šoli, ko sem začela sodelovati na literarnih natečajih in postala redna sodelavka Primorskega dnevnika, slovenskega dnevnika v Italiji. Takrat sem se prepričala, da bom novinarka in se odločila za študij novinarstva v Ljubljani. Kaj si po izobrazbi in katera šola ti je ostala v najlepšem spominu ter zakaj?
Sem univerzitetna diplomirana novinarka, uspešno pa sem zaključila tudi državni izpit v Italiji in sem tudi tam profesionalka v tem poklicu. Morda je bil najbolj zanimiv študij na klasični gimnaziji v Trstu, kjer
smo veliko potovali, sodelovali na različnih natečajih, tako da je bilo učenje raznoliko, razgibano in široko. Enkratno je bilo tudi med univerzitetnim študijem, ker sem živela v Ljubljani. Študij me nasploh zelo privlači, tako da sem se zdaj spet odločila zanj. Mogoče se bodo otroške sanje o poučevanju kdaj tudi uresničile, saj zdaj pridobivam še pedagoško-andragoško izobrazbo v Kopru.
Katere kompetence te odlikujejo? Zakaj si dobra v tem, kar delaš?
Ali sem dobra novinarka, morajo odločati bralci. Mislim, da sem komunikativna, zelo radovedna, velikokrat kritična in se malokrat zadovoljim s površinskostjo. Sem natančna in tudi ustvarjalna; nove ideje mi kar rojijo po glavi. Tako pri pisanju kot pri vodenju našega rodu! Kako je taborništvo vpleteno v tvoje delo, službo?
Prvič sem se kot urednica preizkusila ravno pri urejanju rodovega taborniškega glasila. Modri val sem urejala in zanj pisala več kot štiri leta, zdaj pa sem ga tudi zaradi časovne stitske predala mlajšim članom našega rodu. Taborniki so mi torej omogočili, da sem spoznavala ta poklic.
Kateri del svojega poklica oziroma službe ti je najbolj in kateri najmanj pri srcu?
Intervjuji z znanimi športniki -zaposlena sem namreč v športnem uredništvu - so seveda zelo zanimivi. Všeč mi je, ko moram raziskati še nepoznano temo ali pa poročati o zapletenem dogodku. Tudi pisanje reportaž je zelo zanimivo. Včasih bi se rada izognila delovnim sobotnim večerom.
Kako se ponavadi začne tvoj delovni dan?
Ob kavi je obvezno branje dnevnika in pregled glavnih spletnih strani z novicami. Če moram na tiskovno konferenco, se odpravim že v jutranjih urah, sicer pa se odpeljem v redakcijo ob 14. uri. Kdaj se delovni dan konča, pa je vsak dan znova uganka. Česa si želiš v novem letu na področju svojega dela?
Rada bi se preizkusila tudi na drugih področjih novinarstva, ne izključno v športu. Lepo bi bilo, da bi nekaj časa posvetila tudi nadaljnjemu izobraževanju na tem področju, kar bi lahko pomenilo že to, da bi se nekaj mesecev preizkušala v redakciji kakega večjega slovenskega medija.
5

Besedilo in fotografije: Kosobrin
Jagodičnica je močno razvito, vedno zeleno manjše drevo ali grm. V višino zraste do 10 metrov. Listi so dolgi do 8 cm, jajčasto suličasti, bleščeči in usnjati. Na koncu so ošiljeni, z ostro nazobčanim robom in na kratkih pecljih. Cvetovi so zelenkasto beli in se razvijejo od oktobra do decembra. Združeni so v lepa socvetja. Grm raste v vsem Sredozemlju, pri nas pa na Primorskem
Plodovi so oranžno rdeči, okrogli in mokasti. Imajo sladkast okus. Njihova površina je posuta z drobnimi bradavicami. Dozorijo pozno jeseni in pozimi, tako da na drevesu ali grmu najdemo cvetove in plodove. V nekaterih sredozemskih državah plodove posipajo s sladkorjem in jih v manjših količinah uživajo. Lahko pa se iz njih naredi okusna marmelada ali džem.
Uživanje prevelikih količin surovih plodov povzroča glavobol, bruhanje, vrtoglavico ali pijanosti podobno stanje.
Učinkovine: Vitamin C, sladkor, organske kisline (predvsem jabolčna kislina), arbotin, čreslovine.
Uporaba: plodove se uporablja za marmelado ali
džem, liste pa kot začimbo za nadomestek za lovorja.
Marmelada iz jagodičnice
Potrebujemo: 1 kg plodov jagodičnice, 0,5 l vode, 1 kg sladkorja.
Priprava: Plodove dobro operemo, odstranimo peške in jih dobro zmeljemo. Na narezano sadje damo sladkor in pustimo stati 8 ur. Po tem času zmes kuhamo in sproti odstranjujemo nastalo peno, dokler nam preizkus ne pokaže, da se mešanica zgoščuje.
Vkuhani plodovi jagodičnice
Potrebujemo: 1 l vode, 2 kg plodov jagodičnice, 1 kg sladkorja
Priprava: Plodove jagodičnice operemo, damo v posodo, v kateri smo v vodi raztopili sladkor. Med mešanjem zavremo in kuhamo še 20 minut. Vročo maso napolnimo v kozarce in zapremo. Vkuhane plodove jagodičnice uporabimo ob pripravi različnih sladic in kot prilogo pri divjačini.
Džem
Potrebujemo: 1,5 kg plodov jagodičnice, 1 kg sladkorja
Priprava: Plodove jagodičnice dobro operemo, odcedimo in pretlačimo. V posodo damo pol litra vode ter med mešanjem in segrevanjem dodajamo sladkor. Ko se gosta sladkorna raztopina med vrenjem zbistri, poberemo peno. Kašo iz jagodičnice pol ure mešamo z leseno kuhalnico. Vročo maso damo v kozarce in takoj zapremo.
astronomija /
Besedilo: Primož Kolman
Venerine mene. Vir: http://commons.wikimedia.org
Venera ali večernica
Venera je Zemlji najbližji notranji planet. Po velikosti je zelo podobna Zemlji in ji včasih pravimo kar Zemljina dvojčica, saj je le malenkost manjša. Ker je notranji planet, se navidezno nikoli ne oddalji veliko od Sonca, tako da bi jo lahko videli kaj dlje kot le zvečer po sončnem zahodu ali zjutraj pred sončnim vzhodom. V januarju Venero najdemo na jugo-zahodnem, kasneje pa vedno višje in bolj na zahodnem delu večernega neba. Pravimo ji tudi Večernica, saj je zdaj vidna le zvečer. Venera je takoj za Soncem in Luno najsvetlejši objekt na nebu, zato jo bomo težko zgrešili. Ker je tako svetla, jo predvsem nepoučeni lahko zamenjajo celo za neznani leteči predmet (NLP). Z daljnogledom lahko opazimo, da ima Venera podobne mene, kot smo jih vajeni pri Luni. Trenutno se nam kaže kot zadnji krajec (kot črka »D«), ki se bo vse do junija 2012 tanjšal in ^^^^^ postajal vse večji in svetlejši, ^^^^^^^^ saj bo Venera takrat ^^^^^^	^
najbližje Zemlji. 6. ju- % nija bo celo navidezno % prečkala Sončevo ploskev, m kar je zelo redek pojav, saj %	^ *
se bo to ponovno zgodilo %
šele 10. decembra 2117. %	. %
Božični komet Lovejoy
Komet C/2011 W3 je v začetku decembra 2011 odkril avstralski amaterski astronom Terry Lovejoy, po katerem nosi tudi ime. Komet ne bi bil nič posebnega, če mu ne bi napovedali konca, saj naj bi izparel, ko je 16. decembra švignil mimo Sončeve površine na razdalji, ki ustreza tretjini oddaljenosti Lune od Zemlje. Nihče ni pričakoval, da bo komet preživel bližnje srečanje s Soncem. Drugič je ta komet presenetil s tem, ko je prav za božič postal eden od najbolj markantnih kometov zadnjih desetletij. Komet velja za pravi spektakel na južni polobli in bo okoli 10. januarja navidezno prečkal južni nebesni pol. Na našem nebu se bo pojavil šele v začetku februarja, in sicer pod ozvezdjem Orion, vprašanje pa je, koliko bo takrat sploh še svetel. Verjetno bomo za opazovanje takrat morali uporabiti daljnogled ali celo teleskop. Vesel pa bi seveda bil, če se glede tega motim.
Božični komet Lovejoy, posnet z mednarodne vesoljske postaje. Vir: http://commons.wikimedia.org
Komet Lovejoy se bo na našem nebu pojavil šele v začetku februarja.
17
18 (gfejotr1 / taborniški nož
Tehnike brušenja nožev
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Vsak nož, ki ga uporabljamo, je treba tudi nabrusiti. Če to počnemo sproti, takoj po uporabi oziroma ko začutimo, da nož nekoliko slabše reže, s finim brušenjem samo popravimo ostrino. Če se odločimo za brušenje šele takrat, ko je rezilo noža že čisto topo, za brušenje potrebujemo veliko časa in napora. Opisali bomo nekaj ročnih tehnik brušenja. Strojno brušenje prepustimo strokovnjakom predvsem zaradi varnosti, pa tudi nož lahko s pregrevanjem uničimo.
Brušenje noža je pravzaprav zelo enostavno. Tehnike brušenja se lahko precej razlikujejo med seboj, pri vseh pa je treba upoštevati samo nekaj osnovnih pravil. Tukaj velja omeniti, da se na vsakem nožu, ki ga uporabljamo in brusimo, slej ko prej pojavijo praske na rezilu in temu se ni mogoče izogniti.
Pripomočki za brušenje
Pred brušenjem si moramo priskrbeti primeren brusilni pripomoček. Najpogosteje je to brusilni kamen, podoben tistim, ki jih vidite na Sliki ia. Brusilnih kamnov je veliko vrst, tudi cene se zelo razlikujejo. Za brušenje velike večine nožev zadostujejo brusilni kamni, ki jih sorazmerno poceni kupimo v trgovinah z orodjem. Dobra izbira je kamen z dvema slojema, za grobo in fino brušenje. Brusilni kamni se razlikujejo tudi glede na način uporabe. Pri nekaterih je treba pri brušenju uporabiti posebno olje, pri drugih ni treba uporabljati nobenih dodatkov. Meni so zaradi enostavnosti uporabe najljubši brusilni kamni, ki jih pri brušenju zmočimo. Pri brušenju se namreč na površini brusilnega kamna pojavijo drobni okruški, ki skupaj z vodo (ali oljem) tvorijo zmes, ki dodatno pomaga pri brušenju. Po brušenju kamen operemo z vodo. Za brušenje kvalitetnih kuhinjskih nožev uporabljajo posebne brusilne kamne iz poroznega materiala, ki jih je treba pred uporabo za nekaj časa potopiti v vodo.
Če brusilnega kamna nimamo, lahko nož na-brusimo na robu na spodnji strani keramičnega ali porcelanskega krožnika. V naravi si lahko pomagamo s ploščatim kamnom. Na Sliki ia lahko desno nad
črko "a„ vidite kamen, ki sem ga zgladil na skali in uspešno uporabljal za fino brušenje.
Diamantni (Slika ib) in keramični (Slika ic) brusi so zaradi svoje trdosti (in cene) primerni predvsem za nože iz trših jekel. Način uporabe je enak kot pri brusilnih kamnih. Lahko jih uporabljamo suhe, priporočeno jih je pred uporabo zmočiti, po uporabi pa dobro oprati z vodo. Pojavljajo se v zelo različnih oblikah in velikostih.
Zelo poceni in kvalitetno lahko nože brusimo z brusilnim papirjem, ki ga položimo (pritrdimo) na ravno podlago (Slika id). Pri izdelavi brusilnih papirjev uporabljajo zelo trde delce (silicijev karbid, aluminijev oksid itd.), ki so z umetnimi smolami vezani na papir ali tkanino. Ti delci so trši od običajnih brusilnih kamnov, zato je brušenje z brusilnim papirjem hitrejše in bolj učinkovito (podobno kot
d
Slika 2
velja za diamantne in keramične bruse). Za grobo brušenje izberemo brusilni papir z oznako okrog 300 (številka na hrbtni strani), za fino brušenje 600-800, za poliranje pa 1000 in več. Rezultati so boljši, če za fino brušenje in poliranje uporabimo brusilni papir, ki ga pred uporabo namočimo v vodo.
Kot brušenja
V prejšnjem prispevku smo povedali, da je za taborniško uporabo primeren nož s sekundarno ostrino, nabrušeno pod kotom 20°-25°. Pri pravilnem brušenju rezilo drsi s celotno površino sekundarne ostrine po brusilnem kamnu (Slika 2br). To je relativno težko doseči, sploh pri skandinavskem načinu brušenja. Zato lahko nekoliko povečamo kot brušenja (Slika 2b2). Če pred začetkom brušenja sekundarno ostrino pobarvamo, npr. z barvnim flomastrom (Slika 2db), bo pri pravilnem brušenju vsa oziroma skoraj vsa barva izginila. Če bo kot brušenja prevelik (Slika 2a), bo po brušenju na pobarvanem delu ostrine barva izginila samo tik ob ostrini (Slika 2da). Nož bo po končanem brušenju sicer oster, ne bo pa več rezal tako dobro, kot smo bili navajeni. Če nož brusimo pod premajhnim kotom (Slika 2c), bo pobarvan ostal samo del pri ostrini (Slika 2dc). Nož sploh ni nabrušen, verjetno pa bomo z brusom opraskali tudi stranico noža.
Kako brusimo nož?
Brus položimo na ravno površino in pazimo, da je ves čas brušenja moker (ali naoljen). Osebno pri tem goljufam, brus držim v roki poleg pipe, ki je odprta ravno toliko, da lepo kaplja. Tako imam vodo pri roki in ne izgubljam časa z močenjem brusilnega kamna.
Brusiti začnemo na delu rezila, ki je bližje ročaju. Rezilo položimo na brus, dvignemo hrbet noža, tako da se samo sekundarna ostrina dotika brusilnega
taborniški noz /iffaziskovafflie 19
kamna (Slika 2b). Ta nagib (kot brušenja) poskušamo obdržati nespremenjen ves čas brušenja. Z rezilom drsimo po brusu v smeri puščice (Slika 3-1). Dokler je rezilo ravno, ne spreminjamo položaja noža (Slika 3-2). Ko pridemo do trebuha rezila, rezilo drsi naprej po brusu v smeri puščice, istočasno pa nož zavrtimo okrog namišljene osi (x na Sliki 3-3). Pri tem je treba paziti, da enakomerno brusimo cel trebuh rezila. Z vrtenjem noža prenehamo, ko se konica dotakne brusa, rezilo pa naprej drsi v smeri brušenja. Ves postopek ponovimo še na drugi strani rezila. Pazimo, da brusimo obe strani rezila enakomerno. Ko brusimo krajši nož, se smer brušenja seveda spremeni, tako da čim bolj izkoristimo celotno površino brusa (Slika 4). Pri nožih z malo ali brez trebuha seveda tudi vrtenje konice odpade.
Bolj top nož začnemo brusiti z bolj grobim brusom, pritisk na brus je lahko nekoliko močnejši. Ko ugotovimo, da je nož začel dobivati ostrino, postopek nadaljujemo s finim brusom, dokler ne dosežemo ostrine, ki jo želimo. Tukaj pritiskanje ni potrebno, običajno zadostuje lastna teža noža v roki. S finim brušenjem tudi zadovoljivo odstranimo iglo (angleško burr); to je izraz za nekakšen nazobčan rob, ki je nastal iz odbrušenega materiala na ostrini. Za končno poliranje in odstranjevanje igle lahko postopek brušenja nadaljujemo na usnjenem traku (star usnjen pas), boljši učinek pa je, če na usnju uporabimo še polirno pasto, tako kot brivci pri brušenju klasične britve.
Opisana je samo ena od možnih tehnik brušenja. Seveda ni nič narobe, če brusimo proti ostrini ali od konice proti ročaju. Krožno brušenje, kjer se med kroženjem po brusu z rezilom pomikamo od ročaja proti konici ali obratno, je zelo primerno za nože z daljšim rezilom.
Po brušenju ponavadi želimo preveriti ostrino noža. Najslabši način za to je s prstom po rezilu! Če z rezilom pravokotno zarežemo na rob lista papirja, je to nesporen dokaz ostrine. Vsekakor pa je edino pravo merilo preizkus pri delu.
s HKa 4
20 ^¡o]? / taborniška skrinja
Čajanke
Besedilo: Mjedved
Za začetek novega leta bom iz taborniške skrinje potegnila še nekaj iz starega leta - našo taborniško šego praznovanja božiča in konca koledarskega leta. Velika večina rodov vsako leto vključi v letni program dela tudi praznovanje, ki ga poimenujejo kot "čajanko".
Čajanka je sicer le najpogos tejše poimenovanje, drugi temu dogodku rečejo tudi "(pred) novoletna čajanka" ali "rajanje" "božičkovanje"oziroma "dedkom-razovanje" in tako naprej. Ime je predvsem odvisno od tega, kako vsak rod izvaja to šego, čeprav jo večina praznuje podobno - za en večer se zbere ves rod (ali četa), le redki imajo ločene čajanke za MČ-je, GG-je in starejše. Dobijo se v prostorih, kjer ponavadi izvajajo program, ali pa izberejo kak drug, bolj primeren prostor, si skupaj privoščijo skodelico vročega čaja in se posladkajo s sladicami, kot so keksi, domače pecivo ipd.
Mnogi se obdarujejo. Prine sejo simbolična darilca in si jih izmenjajo, recimo s pomočjo žrebanja, da je vse skupaj bolj napeto. Druge obiščeta Božiček ali Dedek Mraz, ki jim jih razdelita. Zanimivo je, da pri tem taborniki nismo občutljivi: če že povabimo katerega od starih mož, da se nam pridruži na praznovanju, nismo posebej pozorni na to, katerega izberemo. Verjetno je izbira prej odvisna od razpoložljivosti kostuma in navad rodu kot pa verskega prepričanja, kaže pa, da je Božiček bolj priljubljen.
taborniška skrinja / hazjkvmjgšži
Tamara lvanjko, načelnica Rodu skalnih taborov, je opisala njihovo čajanko in lepo razložila, zakaj Božiček ne pride v Domžale: "Čajanko pripravimo kot zaključek leta, vsaka četa organizira svoj dogodek, obvezen pa je seveda čaj. Program je vsako leto drugačen: pripravimo strateške igre, impro ligo, zabavni program, ples, tombolo itd. Poskušamo biti inovativni. Program je odvisen od rdeče niti, ki jo izberemo: tako se včasih tudi preoblečemo, pripravimo skeče in podobno. Izmenjamo si darila v vrednosti največ 2 evra. Božiček, Dedek Mraz in ostali dobri možje nas pa ne obiščejo, ker imamo za to dobre vodnike."
A še pred obdarovanjem počnejo taborniki različnih rodov na takih čajankah najrazličnejše stvari: vodniki skupaj z otroki izdelujejo voščilnice in božične okraske, spet drugi origamije in se preizkušajo v najrazličnejših ročnih spretnosti. Otroci se spoznajo tudi s kuhanjem in pripravijo zase in za svoje prijatelje kakšno okusno
M
4
sladico: "Najboljša je juha, ki mama jo skuha."
Mjedved bi rekel, da je keks še boljši, če si ga spekel sam. Mark Bab-nik, PP načelnik iz Rodu bistriških gamsov pa se s tem morda ne bi strinjal: "Čajanko pripravimo vsako leto, najamemo telovadnico, kjer se igramo različne taborniške igrice, npr. rim šim šim. Vsak tudi prinese darilo in potem se med sabo obdarujemo, tako da žrebamo številke, ki so na darilih. Čaj, piškoti in kitara itak ne smejo
mJ
r
y
1
manjkati! Čajanke imam rad, ker je to tradicionalna akcija in ker so piškoti, ki jih speče mami od enega vodnika, zmeraj dobri."
Na čajankah se poleg sladkanja seveda počne še vrsto drugih stvari: igra se različne igre, predvsem takšne, kjer se preizkuša spretnost, pripravi se nastope in skeče ali pa se prepusti šovu, ki ga pripravijo vodniki. Pogosto je tudi, da otroci prejmejo svoje prve rutice prav na čajanki, ki je pri nekaterih rodovih celo bolj svečane narave in kot nalašč za tako posebno priložnost. Kaj še? Bolje rečeno - kaj vse še ne. Eni rodovi radi plešejo, drugi pojejo, tretji se podajo na orientacijo ali obnovijo strokovna taborniška znanja, si skupaj ogledajo risanko, zbirajo igrače za revne otroke, naredijo pregled preteklega leta s pomočjo izbranih fotografij ...
In ne glede na to, kako kateri rod praznuje, vsem je skupno, da preživimo nekaj ur v taborniški družbi in se v prijetnem, prazničnem vzdušju prepustimo zabavi. Po taborniško!
owp/ tema meseca
TABORNIKI IN KRIZA
Besedilo: Miha Bejek
Sporočila množičnih medijeu nas zasipajo s pesimističnimi napouedmi. Pousod izrečena in zapisana beseda "kriza" kali tudi pregouorno taborniško brezskrbnost. Zdi se, da bi nas moralo biti strah. In zdi se, da nam drugega kot jadikouanje ne ostane. Ali je res tako hudo? Odločili smo se pogledati, kaj kriza pomeni za taborniško organizacijo. Grozi društuom in Zuezi finančni zlom ali se kriza naše peščenosrajčne bratouščine sploh ne tiče? Mimo krize taborniki kot pomemben del družbe seueda ne moremo, a stanje nikakor (še) ni katastrofalno.
tema meseca jjjujkeis
Ali taborniki občutimo krizo?
Med tistimi, ki imajo največji vpogled v materialno in finančno stanje Zveze tabornikov Slovenije, vlada nekakšen zmeren optimizem glede vpliva krize. Ker je v sami osnovi taborništvo razmeroma poceni dejavnost, saj je večina dela opravljenega prostovoljno, udeleženci pa večinoma krijejo le neposredne materialne stroške, je skupno mnenje vodilnih na ravni ZTS, da kriza ne predstavlja tako velike grožnje.
Krovna organizacija, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), nima močnih povezav z gospodarstvom, zato kriza ni imela velikega vpliva na finančni tok organizacije. A zaradi finančne neodvisnosti lokalnih enot od ZTS je težko realno oceniti, v kolikšni meri se iz gospodarstva financirajo rodovi. Tu je treba opozoriti, da taborniški rodovi že opažajo upad sredstev za delovanje in investicije, ki so jih iz gospodarstva prejemali v obliki sponzorstev in donacij (v denarju ali materialu).
upada javnih sredstev iz državnega proračuna. Toda to se lahko tudi spremeni. Tajnik ZTS Ivo Štajdohar je povedal, da je država v letu 2011 že nekoliko znižala redne dotacije, napovedujejo pa se tudi nadaljnja krčenja.
Zaradi znižanja državnih proračunskih sredstev pa je treba računati tudi na krčenje občinskih proračunov in to, opozarja načelnik ZTS Andrej Lozar - Silos, zna vplivati na sofinanciranje lokalnih enot - taborniških rodov. Tudi po mnenju Borisa Mraka, stalnega sodelavca revije in poznavalca razmer v gospodarstvu, bo "vpliv krize odvisen od tega, koliko so rodovi odvisni od občinskih proračunov, kako imajo urejeno s prostorom, kjer izvajajo dejavnosti. Nujnega bo več angažmaja za pridobivanje sredstev."
Kljub napovedim o
Največ razumevanja za rodove so vedno pokazali lokalni podjetniki, ki so člane lokalnih društev tudi osebno poznali in so bili seznanjeni z njihovim delom v lokalnem okolju. A prav ti podjetniki
so se v sedanjih gospodarskih razmerah zaradi svoje majhnosti pogosto znašli v velikih težavah, zato so še posebej previdni in zadržani. Ta upad sredstev sicer ne ogroža osnovne taborniške dejavnosti, vendar pa lahko oteži organizacijo večjih projektov in akcij, kakršna so letna taborjenja. Vodstva ceneje kot prostovoljno ne morejo delati, zato bi pokritje stroškov ob nezmožnosti pridobivanja zadostne količine donacij in sponzorstev najverjetneje padlo na pleča članov oziroma njihovih staršev.
Ob pojavu krize je obstajal tudi strah, da bo napovedano krčenje javnih financ prizadelo nevladni sektor, katerega del smo taborniki, vendar se je zategovanje pasov usmerilo predvsem v večje investicije in na velike porabnike, je povedal zakladnik ZTS Tadej Beočanin - Beo. Zaradi tega taborniki nismo občutili
"V kolikor bo prišlo do krčenja javnih sredstev tudi za nevladni sektor, bomo taborniki zagotovo med zadnjimi, ki bi takšno krčenje občutili. Smo namreč organizacija, ki z nič ali malo ustvari ogromno. Smo družbeno najpomembnejša mladinska organizacija in to ključni del odločevalcev razume." Tadej Beočanin - Beo
$9
krčenju občinska sredstva zaenkrat ostajajo pomemben vir prihodkov taborniških društev. Beočanin, ki se z mladinskimi politikami aktivneje ukvarja tudi kot podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije, meni, da je pretiran strah pred ukinitvijo dotoka sredstev odveč: "V kolikor bo prišlo do krčenja javnih sredstev tudi za nevladni sektor, bomo taborniki zagotovo med zadnjimi, ki bi takšno krčenje občutili. Smo namreč organizacija, ki z nič ali malo ustvari ogromno. Smo družbeno najpomembnejša mladinska organizacija in to ključni del odločevalcev razume."
Bomo (pri)šli nasmejani skozi krizo?
Kljub varčnosti, ki jo zapoveduje 11. taborniški zakon, se mnogim stroškom pri izvajanju dejavnosti društva ne morejo izogniti. Zakonodaja in različni predpisi tudi od tabornikov zahtevajo doseganje standardov, in to ni vedno rešljivo le s taborniško iznajdljivostjo. S prostovoljnim delom organizacija seveda prihrani mnogo svojih virov - a vendar za svoje delo danes porabi nezanemarljivo količino finančnih in drugih materialnih sredstev.
Foto: SiNi
Najemati, vzdrževati ali vsaj plačevati je treba stroške za prostor, kjer izvajamo redne dejavnosti. Na izletih je treba poravnati stroške prevoza, prehrane, vstopnin, potrošnega materala in druge opreme. Na taborjenjih gre vse več denarja za najem tabornih prostorov, sanitarij, za prevoz ljudi in opreme, za zavarovanja in seveda za hrano, ki je 50-100 ljudi v dveh tednih porabi kar precej. In to še zdaleč niso vse finančne postavke, s katerimi se ubada vsaka rodova uprava.
Kriza kot taka vedno spodbuja kreativnost in inovativne rešitve, za kar je v taborniškem programu več kot dovolj prostora, meni Štajdohar, ki kot dolgoletni tajnik ZTS neprestano išče pravo ravnotežje med odhodki organizacije in viri financiranja. A to v rodovih upravah, družinah in klubih zahteva "več razmisleka o naši vlogi in pomenu, kaj lahko dosežemo z določenim načinom dela, ali obstajajo drugačni - bolj učinkoviti načini, ne da bi z njimi zanikali temeljna načela našega delovanja," nadaljuje Štajdohar.
Tudi Lozar meni, da moramo še naprej delovati v skladu s poslanstvom organizacije, prostovoljsko in
brez dobička, lahko pa poskusimo narediti programe cenovno še ugodnejše, a dodaja da taborniki že sedaj niso med dražjimi aktivnostmi. "Znamo delati z malo sredstvi, a razmere so takšne, da težko dobiš tudi ta sredstva," opozarja Mrak, ki meni, da je "dobro, da z otroci delajo mladi, okoli starosti 20 let - ni pa dobro, da delajo tudi z materialnimi zadevami, ker nimajo izkušenj."
Primerjalno z drugimi mladinskimi organizacijami, društvi in klubi smo taborniki res dokaj ugodni. Toda, ali smo res? Res je, da celoletna taborniška članarina pogosto dosega le eno- do tromesečno članarino športnega kluba. Z vidika družine nadobudnega tabornika pa je zanka že v tem, da si bratje in sestre tako zelo želijo postati taborniki, da ta strošek hitro naraste. Seveda pa je šale konec, ko je čas za taborjenje in je treba poleg tabornine mlade tabornice in tabornike še opremiti vsaj z obvezno opremo. Tu je zelo pomembno, da vodstva razmišljajo o tem, kaj tak strošek pomeni za člana in kako znižati vsaj višino prispevka člana. Če kriza organizacije ni zadela neposredno, ne pomeni, da so bili enake sreče tudi vsi člani.
tema mesecahkluübl25
Smo taborniki le otok ali del družbe?
Morda kriza taborništva zaradi posebnosti organizacije res ne bo tako močno udarila in seveda upamo, da bo tako. Ali to pomeni, da lahko mi pomagamo drugim? Poznamo recept za rešitev, ki ga družba tako neuspešno išče? Trditi kaj takega ni primerno in bi bilo zgolj "politični populizem", trdi Beočanin, ki meni, da taborniki družbi konkretno pomagamo tako, da naše člane "vzgajamo v smeri odgovornih posameznikov, ki bodo kot odrasli sprejemali odgovornost zase, za svojo družino in širšo družbo."
"Taborniki že pomagamo s sistemom razvoja vrednot posameznika, ki ni usmerjen le v osebno korist, ampak tudi v razvoj družbe. To je naš prispevek že 60 let, ki ga bodo ljudje predvsem v času krize verjetno znova opazili," pravi načelnik ZTS Lozar. Če bi v preteklosti vsi ravnali po taborniških zakonih, bi se kriza precej manj čutila ali pa bi bile njene posledice
pravičneje porazdeljene, trdi Štajdohar: "Živeti pošteno in v skladu z našimi zmožnosti je tisto, kar lahko pokažemo drugim."
A taborniki vedno radi poudarjamo, da smo ljudje za akcijo. Štajdohar predlaga zbiralne, dobrodelne prireditve, prostovoljne delovne akcije, mnogi rodovi so v prednovoletnem času priskočili na pomoč soljudem. Ne sicer materialno, zato pa z obiski starejših in tistih z manj priložnostmi. Več "služenja" v organizaciji si želi tudi Mrak, pomoči in podpore tistih, ki imajo in znajo več. Kot se je že mnogokrat pokazalo, bomo dosegli več, če bomo stopili skupaj.
Foto: SiNi
om? / stran vodstva zts
Besedilo: Barbara Bačnik - Bača
Razpis volitev organov ZTS za mandatno obdobje 2012-2015
Na skupščini marca 20i2 bomo v skladu s Statutom ZTS volili tabornice in tabornike za vse funkcije vodstva ZTS:
Starešina ZTS Načelnik/ca ZTS Izvršni odbor ZTS, in sicer: Načelnik/ca programa za mlade v ZTS Načelnik/ca za vzgojo in izobraževanje ter delo z odraslimi v ZTS Načelnik/ca za mednarodno dejavnost ZTS Načelnik/ca za odnose z javnostmi ZTS Zakladnik/ca ZTS Nadzorni odbor ZTS - trije člani Častno razsodišče ZTS - pet članov Kandidati in kandidatke za voljene funkcije v organih ZTS morajo biti na dan volitev člani oz. članice društev tabornikov - rodov, registriranih v skladu z 22. členom Statuta ZTS.
Pri izbiri naj rodovi upoštevajo, da želimo na najbolj odgovorne funkcije izvoliti izobražene, razgledane in izkušene tabornice in tabornike.
Predlagatelji so lahko rodove uprave, vodstva območnih zvez in drugi organi ZTS. Predloge lahko pošljete po navadni ali elektronski pošti (skeniran obrazec s podpisi in žigi) ali pa jih do i3. februarja 20i2 do i2. ure prinesete na sedež ZTS. Vsebovati morajo:
•	navedbo, za katero funkcijo je kandidat/ka predlagan/a,
•	obrazložitev predloga, iz katerega bo razvidno, kako izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva opravljanje funkcije, za katero kandidira,
•	program oz. vizijo delovanja ZTS na področju funkcije, za katero kandidira (razen za člane in članice NO ZTS in ČR ZTS),
•	izpolnjen evidenčni karton kandidata oz. kandidatke ali priloženi obrazec,
•	podpis kandidata oz. kandidatke,
•	podpis predlagatelja in žig, če je pravna oseba.
Programe oziroma vizije delovanja ZTS na posameznih področjih morajo kandidati in kandidatke posredovati tudi v elektronski obliki.
Širši javnosti predstavili knjigo Skavt Peter
Knjiga Skavt Peter se je uvrstila med deset knjig, ki so izšle do konca leta 20ii v okviru projekta Knjige za vsakogar. Projekt je del nadaljevanih aktivnosti mesta Ljubljane kot Svetovne prestolnice knjige (LSPK).
Knjige v nakladi i2.000 izvodov so dostopne na prodajnih mestih Knjig za vsakogar (več info na: www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige. si) ter na več kot 220 prodajnih mestih v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji, v Trstu in v Celovcu. Enotna cena knjig je 5 evrov.
ZTS je predstavitev knjige že predstavila na dveh dogodkih, prvič v velenjski knjižnici v novembru in drugič v ljubljanski Trubarjevi hiši literature v decembru. Še en dogodek se obeta v januarju. Izid ponatisa knjige Skavt Peter sovpada s 60-letnico delovanja naše organizacije, s čimer smo aktivnosti tudi lepo zaokrožili in zaključili.
Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net.
kritično oko /
muBoi^
Taborniki in družba
Besedilo: Boris Mrak
Sobotno jutro. Prijetno presenečenje na prvi strani sobotne izdaje časnika Delo. Pisanje, ki nam da vedeti, da Zmajev rod od ustanovitve Zmajevega stega, z izjemo vojnih let vleče neprekinjeno črto skoraj devet desetletij. In ta kratka in pomembna novica mi da misliti. Taborniško gibanje se je v svetu pričelo pred več kot 100 leti, na našem ozemlju pa je prisotno že za celo obdobje enega človeškega življenja. V tem času je organizacija preživela tako svetovno gospodarsko krizo v tridesetih letih 20. stoletja, kot tudi prvo in drugo svetovno vojno, blokovsko razdelitev, razpad Varšavskega pakta in oblikovanje vrste novih držav v Evropi. To mi daje upanje, da bo organizacija, ki se je v preteklosti znala prilagoditi različnim razmeram, tudi težkim, preživela tudi sedanje svetovne ekonomske težave!
Dogajanja v naši družbi in v svetu se vse močneje odražajo tudi v taborniški organizaciji. Upadanje števila zaposlenih in s tem povečana stiska tako staršev naših članov kot tudi dolgoletnih starejših članov naše organizacije, se, če hočemo ali ne, odraža tudi na delu naše organizacije, kajti večina državljanov Slovenije je vse bolj soočena z materialno stisko in strahom, kaj bo jutri. Ob vseh novicah, s katerimi nas seznanjajo mediji (včasih o čem tudi pretiravajo ali zavajajo), ljudem res ne more biti prijetno. Njihova prihodnost je seveda ogrožena, ob nastalih svetovnih gospodarskih težavah pa slika prihodnosti ni ravno rožnata. Človek se kaj hitro navadi na višji standard, na nižjega se pa najraje sploh ne bi, zato je čas prilagoditve na slabše navadno bistveno daljši. Ampak, človek je prilagodljivo bitje in tudi tega se bo, hočeš ali nočeš, privadil.
Kaj pa taborniki? Se zavedamo sedanje situacije, na katero nimamo vpliva, naj bi se pa, pregovorno, znali hitro in dobro prilagoditi? Pa to res drži? Ali pa si samo zakrivamo oči in upamo, da bo jutri
bolje in da se bodo težave kar same rešile? Se kdaj vprašamo, kako bomo naše delovanje prilagodili v prihodnje? Bomo vztrajali na preizkušenih vzorcih ali pa bomo našli kako svojo, izvirno pot? Za naše delo in pomoč družbi največkrat ne potrebujemo ravno veliko sredstev. Dovolj je že nekaj dobre volje in pripravljenosti, da organizaciji posvetimo nekaj svojega prostega časa. Kot na primer taborniki Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki so z obiskom Mladinskega doma Malči Belič in Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar popestrili dan otrokom v teh dveh centrih.
Take in podobne aktivnosti tabornikov mi dajejo vero v to, da organizacija ne bo kar tako usahnila, da smo taborniki prilagodljivi in da bomo preživeli tudi sedanjo gospodarsko krizo. Pred nami je novo leto in s tem novi izzivi. Zavihajmo rokave, vrzimo skrbi čez ramo in se z nasmehom na ustih lotimo naših novih, inovativnih akcij v prihodnjem letu.
Ljubljana/Domžale, 24. november 2011
Veseli december nam je zagodel, da prispevka nismo objavili že v decembrskem Taboru. A tema je še naprej aktualna, z njo se navsezadnje ukvarja tudi tokratna Tema meseca.
Uredništvo
offi? / svetkova avantura
Tabor na vrtu Atlantika
Besedilo in fotografije: Andrej Lenič - Netopir
Madeira. Otok večne pomladi, plavajoči vrt, biser Atlantika in še mnogo drugih romantičnih nazivov je, s katerimi bi lahko imenovali ta barviti portugalski otok, ki leži približno 400 morskih milj zahodno od obale Maroka. V tem majhnem subtropskem raju so svoje mesto pod soncem našli tudi pripadniki skavtskega gibanja.
Ta majhen zeleni vulkanski otok prepoznamo po ostri in visoki obali, ki se nadaljuje v visoko hribovje v srcu otoka. Najvišji vrh je Pico Ruivo (1862 m n. m.), do katerega vodi veliko poti, obdanih z značilnim sistemom oskrbovanja doline z vodo, imenovanim levadas. Prav zaradi edinstvene narave so ma-deirski hribi priljubljena izletniška točka. Ugodno podnebje in lastnosti zemlje so ustvarili idealne pogoje za rast tropskega rastlinja. Tako je ves otok posajen z živobarvnim cvetjem, povsod je mogoče videti nasade bananovcev, na severu celo vinsko trto, vsa zgodovina otoka pa se že od odkritja v 15. stoletju vrti okoli obdelave sladkornega trsa.
Ljudje na Madeiri so neverjetno topli in gostoljubni, kar je vsekakor pripomoglo k razvoju turizma. Vendar pa turisti niso edini pohodniki in raziskovalci nepozabne pokrajine. Na Madeiri je namreč skupnost približno 450 skavtov, razdeljenih v sedem enot. Da je skavtizem na Madeiri zelo močan, potrjuje tudi njihovo zgodovinsko prizadevanje za obstanek. Prve enote na Madeiri so namreč nastajale že v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja in se krepile vse do poznih tridesetih, ko so bile zaradi Salazarjevega režima ukinjene. Ponovno so skavtizem vzpostavili leta 1967, od takrat naprej pa njihovi volčiči, izvidniki, raziskovalci in popotniki z veliko častjo varujejo svojo tradicijo.
Del njihovega programa sem spoznal tudi sam, ko so me povabili na dvodnevni izlet v gorati predel Paul da Serra. Ob mojem prihodu so me pričakali člani Grupo 24, rodu s približno 30 člani. Mladi skavti niso bili prav nič zadržani in so takoj želeli izvedeti kar največ o Sloveniji in slovenskem taborništvu. Ob pripovedih o naših zimskih vremenskih razmerah so se jim svetile oči, saj je sneg na Madeiri prava redkost, povprečne temperature v najhladnejšem mesecu pa znašajo spomladanskih 18 stopinj.
Čeprav so vremenski in geografski pogoji na Madeiri milejši, pa imajo vseeno dokaj podobne aktivnosti, predvsem v zvezi s pohodništvom, pionirstvom in orientacijo. Mladi skavti so pri vsem zelo samostojni, predvsem pa trdno vzdržujejo staro skavtsko tradicijo. Ponosni so lahko tudi na to, da je njihov otok med svojimi potovanji večkrat obiskal sam Baden Powell, po katerem so poimenovali ulico v mestu Santa Cruz, v glavnem mestu Funchal pa postavili njegov doprsni kip.
Da smo taborniki iz Slovenije dobrodošli pri madeirskih prijateljih, sem spoznal na lastni koži, da pa smo tudi slovenski taborniki odlični gostitelji, sem zagotovil ob slovesu, ko so se že rojevale ideje o ponovnem snidenju, tokrat v deželi na sončni strani Alp.
novice
O Skavtu Petru
Besedilo: Miha Bejek, foto: Miha Maček - Muc
V Trubarjevi hiši literature, nekakšnem skritem kotičku v samem središču Ljubljane, je bilo 13. decembra povsem taborniško. Zveza tabornikov Slovenije je ob ponatisu knjige Frana Milčinskega Skavt Peter pripravila kratko predstavitev, svoje misli o tem knjižnem delu ter skavtstvu oziroma taborništvu pa sta s približno 40 obiskovalci delila starešina ZTS Mitja Lamut in mladinska pisateljica Cvetka Bevc.
Mitja Lamut je povedal, da se je z dogodivščinami skavta Petra prvič srečal, ko mu je oče pokazal zbirko časopisnih izrezkov iz 30-ih let prejšnjega stoletja, ki so bili objavljeni še pod psevdonimom Fridolin Žolna, pod katerim je Fran Milčinski pisal med obema vojnama. Lamutu so bile zgodbe sprva le v zabavo, ob njih se je spominjal svojih prigod, npr. vožnje na vrhu tovornjaka ali na vozu s senom, z odraščanjem pa je opazil tudi globlja sporočila, ki so temelj taborništva.
"To knjigo mora prebrati ne le vsak tabornik, ampak vsak otrok," pravi Lamut in dodaja, da bi bilo na svetu manj težav, če bi se vsi držali skavtskih/taborniških zakonov. Cvetka Bevc se strinja, da so v knjigi obravnavane vrednote pomembne v današnjem svetu, kjer se zelo poudarja individualnost, a hkrati obstaja velika potreba po povezovanju. Kot pisateljica, ki se trudi dobro opazovati in razumeti
mlade, opaža, da so problemi današnje mladine podobni problemom njene mladosti, a jih današnja mladina rešuje na drugačen način.
Za smeh in mladostno igrivost je na predstavitvi poskrbel vod Polhi iz Rodu Močvirski tulipani iz Ljubljane, ki je odigral kratek odlomek iz knjige.
V njem oče in mati bereta pismo s taborjenja svojega sina, skavta Petra - taborniški vod pa je tokrat vse šaljive prigode in nezgode zelo nazorno prikazal (del tega odlomka si preberite v tokratni rubriki Zgodba za taborni ogenj). Skavtsko življenje in zakone skavt Peter jemlje zelo dobesedno, a jih v svoji mladostni vnemi interpretira precej po svoje, kar je vir stalnih zapletov. Vsak se lahko poistoveti s skavtom Petrom, meni Lamut, zato se mu zdi ta knjiga večna.
Tudi v zadnjih dnevih leta 2011, kot že tradicionalno leta prej, smo se predstavniki Zveze tabornikov Slovenije v sodelovanju s člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter Slovenske zamejske skavtske organizacije odpravili na Dunaj in tam prejeli Luč miru iz Betlehema.
Letos je trop za organizacijo tega podviga medse povabil krog popotnikov in popotnic v starosti od 16 do 21 let ter malo mlajšega Tomaža Živka, ki je bil nosilec za štajersko regijo, in Karin Udvanc za ljubljansko regijo.
Srečanje je potekalo 10. in 11. decembra, poleg nas pa so bili prisotni skavti iz Belgije, Hrvaške, Ukrajine, Španije, Slovaške, Italije, Češke, Francije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Luksemburga, Švice, Bosne in celo neevropski državi Argentina in Združene države Amerike. V cerkvi smo se s predstavniki skavtskih organizacij udeležili obreda, na katerem je prikupna deklica Sarah z avstrijskimi skavti prinesla Luč miru in jo razdelila vsem prisotnim.
Po končanem obredu smo se ogreli ob ognju, toplem čaju in
tipičnih avstrijskih prigrizkih z zaseko in z zeliščnimi namazi. Slovenska delegacija je prenočila v dunajskem skavtskem sedežu stega Wien 23. Po odlični večerji nas je čakala prava dogodivščina - v skupinah po pet smo se s pomočjo zemljevida z označenimi kontrolnimi točkami podali novim odkritjem naproti. Kot osvajalci 15. stoletja smo tekli od znamenitosti do znamenitosti. Da pa je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, smo pri vsaki znamenitosti morali iskati razlike med obstoječimi zgradbami, kipi in ostalimi zgradbami ter tistimi na naših fotografijah. Pa tudi to še ni bilo vse! Z nami na pot so se podale še šaljive naloge, pri katerih smo morali izvedeti za ceno božičnega drevesca, najti Sacher hotel, kjer ustvarjajo svetovno znane in sladke
sacher tortice, celo zaplesali smo v ritmih dunajskega valčka.
Naslednje jutro smo se vračali v Slovenijo in vidno utrujeni bežno prepevali taborniške pesmice ter se veselili sprejemov lučke v Sloveniji.
iE J®
/


\
reportaža ^bhsfflün
Luč miru sveti tudi za Slovenij
Besedilo: Teja Čas, foto: Matevž Cerar
Luč miru iz Betle-hema (LMB) je 11. decembra prišla v Slovenijo, kjer smo jo sprejeli na regijskih sprejemih, ki so potekali v Lenartu v Slovenskih goricah, v Ljubljani in v Sežani. Potem se je plamenček LMB s pomočjo tabornikov in katoliških skavtov razširil po Sloveniji.
Pa da začnemo na začetku: na sprejemih smo tako ali drugače sprejeli LMB. Vsi smo dobili plamenček, ki smo ga nato v našem kraju širili naprej. V Lenartu so se obiskovalci zabavali na delavnicah, v Ljubljani smo poslušali koncert ter prav tako krepili svojo ustvarjalnost, v Sežani pa smo sprejeli LMB ob velikem ognju. Od tu naprej pa je bilo vse v rokah taborniških rodov in stegov Združenja katoliških skavtov in skavtinj. Nekateri rodovi so priredili sprejeme na trgih v središčih mest.
Poskrbeli smo tudi, da je LMB zagorela v državnih institucijah. Tako smo se odpravili na sprejem na Urad za verske skupnosti, kjer nas je že tretje leto zapored sprejel Aleš Gulič, nato pa smo bili na sprejemu na Generalni policijski upravi. Naslednji dan smo bili na sprejemu v Državnem zboru, kjer smo prijetno poklepetali z Ljubom Germičem, predsednikom
Državnega zbora, ki je bil tudi sam nekoč tabornik. Zaupal nam je, da je bila njegova najljubša pesem v taborniških časih »Naš tabor je en klump«. Sprejel nas je tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je izrazil svoje navdušenje nad dobrodelnostjo akcije LMB. Klepet po uradnem delu sprejema pa je nanesel tudi na pozitivno poslanstvo taborniške oziroma skavtske organizacije. Na sprejem smo se odpravili tudi na Urad RS
za mladino, ki naše delovanje dobro pozna, tako da smo spet imeli temo za pogovor. V zadnjem sklopu uradnih sprejemov so nas sprejeli še v Mestni občini Ljubljana, nato pa še na Ministrstvu za obrambo, kjer smo sodelovali v božičnici vojaškega vikariata. Božične pesmi in misli so nas spomnile, da se božič nezadržno približuje. Za konec smo plamen LMB ponesli še v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Tako se je za letos akcija Luč miru iz Betlehema zaključila. Plamenček je zagorel po vsej Sloveniji. Že 21. leto zapored nam prinaša sporočilo miru, razumevanja, topline in boljših odnosov.
owp/reportaža
Glas svobodne Jelovice 2012
Besedilo: Tadeja Rome
Prvi vikend v koledarskem letu so škofjeloški taborniki že tradicionalno izpeljali orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice. Na tem prvem letošnjem taborniškem druženju so se zbrali taborniki iz 27 rodov.
Neučakane ekipe so svoje položaje v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki zasegle že kar večer pred tekmovanjem samim. Ekipe, ki pa so noč želele mirno prespati (po besedah ekipe, ki je prespala v šoli: "Zaspali smo šele ob petih zjutraj."), so v Škofjo Loko prispele že navsezgodaj zjutraj, s seboj pa pripeljale tudi sonček.
Zbor, v katerem je stalo kar 60 ekip in 25 organizatorjev, je zaznamoval močan glas glavnega organizatorja Aleksa, ki je dokazal, da megafon ni vedno potreben. Po sestanku vodij ekip, kjer je bilo razjasnjenih še nekaj navodil, so se kaj kmalu začeli prvi topo testi. Z besedami gozdovnice, ki je bila prvič na takem resnem tekmovanju: "Če bi imela malo več časa, kot je pet minut, bi se še česa spomnila." In kot po tekočem traku so se začeli tudi prvi starti."Letos so starti res na tesno, na tri minute!" se je slišalo na sestanku vodij ekip.
Letošnjo Jelovico je zaznamovalo sončno, čeprav nekoliko mrzlo vreme.
In s čim vse so se ekipe srečale na progi? Preizkusile so se v tematskem testu (zgodovina Škofje Loke in škofjeloške legende), v testu prve pomoči ("Joj, kaj je že značilno za šok?"), čakala jih je tudi hitrostna etapa, ki se je, kot ponavadi, vila po močvirnatih tleh, PP-ji, grče in kategorija 40+ pa je imela tudi nalogo poiskati ranjenca.
Ml
Razvrstitev rodov
1.	Rod zelenega žirka Žiri
2.	Rod Stane Žagar mlajši Kranj
3.	Rod Jezerski zmaj Velenje
Vsi rezultati so objavljeni na http://rsk.rutka.net/gsj/.
Foto: Nace Kranjc
reportaža /im
Intervju z Aleksandrom Rantom, glavnim organizatorjem GSJ 2012:
Kako se počutiš v vlogi organizatorja? Je to tvoja prva velika vloga?
Počutim se zelo pozitivno, za petek sem pričakoval več problemov. Trenutno se počutim super, vse je tako, kot je treba, praktično do minute. Sicer je pa to moj največji taborniški projekt. Ali so kakšne spremembe v tekmovanju samem, glede na prenovljeno organizatorsko ekipo?
Ja, letos smo uvedli trojno hitrostno etapo - je v trikotniku in s trojnim startom, torej tri kategorije hkrati. Malo je tudi dograjen sistem preverjanja podatkov, sicer je pa ekipa že utečena, tako da je ostalo večinoma enako kot prej.
Večina ekip je na progi - kakšno je vzdušje v štabu?
Vzdušje v štabu je pozitivno. Letos so bile stvari pravočasno urejene, ni bilo kakšne živčne vojne. Prišli smo v petek, pripravili šolo, počakali ekipe - vse je bilo že postavljeno, proga tudi dvakrat pregledana.
Mnenja ekip
GG ekipa Luka's Fathers, RPE-J Zagorje
"To ni bila naša prva orientacija, ampak smo pa prvič našli vse KT. Hm, najbolj huda prigoda s proge? Iskanje KT 4 in tavanje po potočku. Na progi so nas sicer tudi zasledovali. Bili smo kar dobri, osmi med 24 ekipami. Prišli smo že v petek, tukaj smo prespali - porabilo pa se je tudi ogromno zobne paste. Kar se pa tiče GSJ - itak da bomo še prišli!''
		
	u. i fll	
		
	V ^VjflU	
		
PP ekipa Veliki debeli medvedi, RKJ Spodnja Idrija
"Imele smo se fino, čeprav je bila proga težka in smo dobile nekaj žuljev. Najbolj všeč nam je bila lanska Jelovica, ker je bila proga lažja - bile smo še GG, pa še zmagale smo. Tukaj so vsi zelo prijazni, kar je super. Ne, nismo prespale v šoli, ampak smo morale že ob petih zjutraj vstati, da smo prišle, čeprav zdaj nismo preveč utrujene. Na naslednjo Jelovico tudi pridemo - zmagat. Bralcem Tabora pa: hodite na tekmovanja, enkrat boste zagotovo zmagali!''
oj 33
b0p/ od rodov
Petnajsta obletnica Rodu Lilijski grič Pesje
Ponosni taborniki iz Pesja smo 16. decembra praznovali 15-letnico rodu Lilijski grič. Proslava je bila nekaj posebnega: GG-ji so nam pripravili pravo poslastico za konec produktivnega leta.
Kvartet GG-jevk nam je zaigral Taborniško himno, skozi prireditev pa sta nas vodila mlada obraza našega rodu. Podelili smo tudi posebna priznanja Zveze tabornikov Slovenije našemu kolektivu, ki je bil počaščen. Priznanja je podeljeval Anton DeCosta - Sine, ki je del otroštva preživel prav v Pesju. Ob zvoku kitare smo
se prepustili glasbenim užitkom, ki nam jih je pripravil Taborniški mini zborček. Za konec pa smo se poslovili s pesmijo Vsak po svoje in odkorakali do miz, napolnjenih z dobrotami, ki so jih pripravili naši najmlajši, torej MČ-ji. Vsi taborniki bi se ob tem še posebno radi zahvalili naši starešini Zlati Zevnik, ki z nami vztraja že od vsega začetka.
Bilo je lepo, skoraj pravljično. Vsi pa že komaj čakamo na naslednje obletnice našega rodu, kjer upamo, da se bomo zbrali v še večjem številu in z novimi taborniškimi prigodami.
Anika Anja K.
SZT žur
Foto: SiNi
Šaleška zveza tabornikov, regionalna skavtska zveza, je tudi letos organizirala sedaj že tradicionalni ŠZT žur. Letošnji ŠZT žur je bil ponovno odlično obiskan in lepo število tabornikov iz vseh rodov Šaleške zveze tabornikov se je imenitno zabavalo ob pripravljenem programu, ki je bil letos zares odličen. Organizirana je bila namreč prva taborniška kitarijada.
Nastopajoči (trije pari in ena pogumna deklica) so morali zaigrati dve pesmi. Vsi prisotni so oddali glasovalni listek, s katerim so dali glas svojemu fa-
voritu. Po preštetju glasov se je že na prvi kitarijadi (organizatorji obljubljajo, da ne bo zadnja) zgodil zaplet. Dva para nastopajočih (Špac-Pučko in Pero-Janez; vsi štirje so iz rodu Pusti grad Šoštanj) sta namreč prejela enako število glasov. Sledil je veliki finale, v katerem sta oba dvojca zaigrala vsako po še eno pesem, in po odzivu občinstva je zmago slavil dvojec Špac-Pučko, ki je s pesmijo »Hvala« razvnel občinstvo. Po končani kitarijadi je za dober žur do jutranjih ur poskrbela taborniška skupina »Dobre vile«.	SiNi
Grajski taborniški prehod
Foto: SiNi
Taborniki rodu Pusti grad Šoštanj smo imeli 9. decembra prav poseben in svečan dogodek. Za vse nove tabornike in vse tiste, ki prehajajo iz ene starostne skupine v drugo, smo pripravili taborniški prehod. Da je vse skupaj imelo še dodaten simbolični pomen, smo prehod organizirali na Pustem gradu, ki je simbol našega mesta in našega taborniškega rodu.
Najprej smo se vsi (bilo nas je preko 70) zbrali pred OS Šoštanj, kjer smo se razdelili po vodih in se v soju bakel odpravili po orientaciji po mestu, cilj pa je bil na Pustem gradu. Prehod se je pričel takoj, ko so na grad prišli še zadnji vodi, ki so po poti reševali različne naloge. Otroke je na cilju pričakal kralj Ludvik z osebno viteško stražo. Vsak je po ponovitvi taborniške prisege dobil svojo taborniško rutico. Lep dogodek je spremljalo tudi precej staršev, vsi skupaj pa smo lahko uživali tudi ob lepem razgledu na z luno obsijan nočni Šoštanj.
SiNi
36 mfeotp / zgodba za taborni ogenj
Pismo s taborjenja
Besedilo: Fran Milčinski
"Dragi oča, preljuba mamica!
Vreme je bilo do sedaj žalibog bolj socialno; "socialno" je nova skavtska beseda in je klavrnega pomena. Tudi o mojem plašču moram poročati, da je socialen, odkar se je udeležil svečanega večernega ognja. Pa za v tabor bo vendar še, ker luknja ni prevelika.
Zrak je tukaj v Bohinju zelo posrečen in nič ne stane, "posrečen" je tudi naša nova beseda. Slehernemu skavtu je dovoljeno, da uživa zraka, kolikor hoče. Toda ima tukajšnji zrak premalo redil-nih snovi v sebi in vitaminov. Prosim Te, dragi oča, stopi pogledat v poučni slovar in mi piši, kaj so vitamini - vedel sem, pa sem pozabil.
Za redilne snovi in vitamine nam skrbi kuhinja. Naša kuhinja je takisto bolj socialna, kajti si kuhamo sami. In smo potem sijajno lačni. O, ljuba mamica, kuhati je jako lahko, jaz že znam. Ampak težko je potem jesti, kar si sam skuhal. Včeraj sem kuhal jaz in jim ni bilo dovolj; pobrali so mi še zobno pasto, namazali so si jo na kruh in vso snedli. Rekli so, da je bila dobra kakor pes. Kosilo so pa pustili.
Ljuba mama, pošlji mi še zobne paste in dosti! Ali pa namesto zobne paste lahko pošlješ tudi jetrno pašteto. Mislim, da je jetrna pašteta cenejša. Sedmi skavtski zakon se glasi: "Skavt je delaven in varčen". Zato bodi varčna in rajši kupi jetrno pašteto. Tudi jetrna pašteta je dobra kakor pes. Če ti pa kaže klobasa, pa klobaso kupi, ono trdo, ki ji pravijo "čikarica".
Ali pa kupi oboje, čikarico in pašteto! Zobno pasto morebiti lahko pustiš. Varčnost je res zelo koristna. Npr. če vložiš v hranilnico dinar, čez štiristo let boš imela milijon dinarjev - kar preračunaj, pa nikar ne pozabi na obresti! Tukaj v Bohinju ne moreš varčevati. Tukaj imajo hranilnico in posojilnico in sem jim nesel en dinar, da ga bom varčeval štiristo let. Pa ga niso marali vzeti! Rekli so, da manj ne sprejemajo kakor deset dinarjev. Deset dinarjev je preveč: prvič jih nisem imel, drugič - za deset dinarjev bi po štiristo letih dobil deset milijonov, toliko ne potrebujemo, kajne da ne? /.../"
Odlomek iz knjige Skavt Peter; avtor Fran Milčinski; str. 59-60; založila Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija (2010).
Natečaj za najboljšo zgodbo
Vse tabornice in tabornike uabimo, da se s suojo "zgodbo za taborni ogenj" izkažete u pripouedništuu. Na naslou reuija.tabor@gmail.com nam pošljite do 3000 znakou s presledki dolgo zgodbo na temo taborništua, naraue, mladosti - lahko je anekdota iz preteklih let, pousem izmišljena zgodba, morda uam ležijo basni, ueseli bomo tudi humoresk in satir ... Najboljše bomo objauili u reuiji in si jih pripouedouali ob tabornih ognjih pozno u noč.
r	_^_
|iz taborniške pesmarice ihhhbI 37
ČIKORIJA IN KAFE
Iztok Mlakar Zapisal: Klemen Kenda - Bubi
m	a
Foto: Nace Kranjc
d A7 d
d	A7	d
Naš nono je našu nonu spoznu na pljesu.
C	F
An kadar čez en cajt šla sta ukop pred oltar,
A7	d
ka vzou ju je v roke, da čez prag jo bo njesu, E	A7
je reku: "Pošluši žena, tole bom jst gospodar.
D
Jst djedc sm an jst bom tole komandjru,
A
ka taku buog ukaže an taku je n'rjen ta svjet. A7
An ahti še njekej, jst na bom muliru,
D
za fruštk zmeram pravo kafe čem jst mjet." D
Ma ben, naša nona kafeta ni pila,
D7	G
je prav'la, da zanju m'lčk preveč grenku je.
g	D
An taku prvo jutro za fruštk je nardila
E	A7 D
za sebe čikor'ju, za njega kafe.
Ma kafe je blo drago, ku eno oč ke vn z glave. An šoldu ni blo za jeh metat kar preč. A ne, je trjeba blo šparat, ni kej, ma, sej te spravi na k'nt čez en cajt, tajkšn struoš'k taku ku neč.
An takuo drugo jutro naša nona je vstala, naskrevš rekla: "Buog mi odpusti ta grjeh." An pole na šporget dva lončka je dala, ma čikoriju je skuhala k'r v oba dvjeh.
Naš nono pr fruštku prou neč ni porajtu an tistu žlobudru v grlo je zlil. An takuo, ne da bi vjedu, use od tistih cajtou namesto kafeta čikor'ju je pil.
Naš nono je bil gruob, ma kej vse noni je zreku, kadar kajšn bot pršu je iz betule pijan. Ha, ma nje ni blo strah, an še sam zluodej bi uteku,
ma naša nona je vjedla, da mu bo žou drugi dan.
Ne, nono rjes ni znau bit nježen kej preveč, otruok pej use glih puhna bajta je bla. Ma zastuojn pravit buogu: "Na stuoj, jenji, ne več."
Ne sliši on tega an da, kukr da.
An tku ob čikor'ji so ljeta jem tekla. An zmjeram nas nona je spravla malčk v smjeh, ka 'ložla na šporget dva lončka je an rekla potiho, naskrevš: "Buog mi odpusti ta grjeh."
Kadar naša nona je umrla, nonotu res ni blo lahko. Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou. Ne, zakunu je rejš: "Uh, nej me strjela u mhko", klobuk vzel an palcu an pohajat šou.
Je pršu nazaj, ni pol ure pasalo. An siten ku zmjeram kafe je tou mjet. Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepuo je dišalo, blo črno je an močno, kukr muore bet.
Ga spil je an reku: "Ah, buog vas ne mara, ma sej finu kafe je an lepuo diši. Ma bujšga je skuhala ranca tastara. A, tazga kafeta na svjetu več ni."
38 ^¡oTp / koledar akcij
■ ti
v.


21. januar
ČNJS: Človek, ne jezi
I^Bleu družabnih

27.-28. Januar
ZOT: Zimsko orientacijsko tekmouanje orientacijsko tekmouanje

Limbuš pri Mariboru
GG, PP, grče
Rok prijau: 20. 1. (nižja cena), 25. 1. Cena: 55€/ekipo, 60€/ekipo
Kontakt: http://zot.rutka.net, Facebook
Organizator: XI. SNOUB Maribor
g. februar
L4
Ll
«M» v
tjlur«!"* (J-
Ljubljana
Rohpnjaui^. Kontaht^pnv^
elnihu rodu_
16+
Cen^3€/osebo_
OrganizatonMZI
31. mar			
._.		Škale?	GG, PP, RR, grče
iC	ŠK )	Rok prijau: ni podatka	Cena: ni podatka
		Kontakt: http://skalska.rutka.net	Organizator: četa Diuji uolk Škale, RJZ Velenje
Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com
"jrf
V
Cas za malico! Foto: Iztok Huala
Cas za igro! Foto: SiNi
Ce ni snega... Foto: Iztok Huala
2a*ijdplaf
Ureja: Nace Kranjc
Ali še vedno ne veste, kam na zimovanje ali na rodovo smučanje ob koncu tedna?
Morda pa je Gozdna šola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vprašanje.
Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/ 490 888 in si zagotovite prostor.