ftt. 10
V Gorici, v torek due 24. januvaiija 191L
««,„------------------i/ln sicer
t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejtmana aH v Gorici na dom poSUjana:
vse leto   .   .   15 K -Vi      **      '  .<.-.&-» '-.km
'Vs » **•* **•*-&*» .-¦:L¦ Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah.
DS0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu P Kažipot ¦o Goriškem i« fcraiiišfc&isfc«rir in dvakrat v letu „YoMi red že* letsta, paniko? in postnih *?exu.
Ka naročila brez doposlane naročnine se le oziramo.
Tečaj XU.
Uredniitvo
i nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v I. nadstr. na dtinO.*
Upravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7
v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi In poslanke se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
*"afon i«. «9.
,,Qor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal.
»I1
V dunajskem ;.arlamentu obstoji klub kričavega dr. ŠusterŠiča, ki nosi po krivem ime »Slovenski klub«. I/, tega kluba doni sedaj z Dunaja v Slovenijo čudno vpitje, vpitje petelinov na gnoju. Glavna sta dva: eden h Kranjske, drugi iz Štajerske.
Petelin Janez h Kranjske poje, da imajo slovenski klerikalni poslanci na cesarskem Dunaju proste M)ke na vse strani; štisteršičeva bratovščina naj torej porabi ta položaj. »Slovanske Enote* ni več. Tudi v v s e u č i I i š k e m vprašanju morajo imeti prosto rok«, češ, da popolna prostost svetega kluba bo stvari le koristna, organizacija jugoslovanskega vscučiliške-ga kluba pa je stvari neugodna. (Ali pamet petelina Janeza je občudovanja vredna. Ti pete<mi so pripravljeni zapeti tudi vseučiliaKo naše vprašanje!) Poje tudi o popolni svobodi kluba nasproti »volivcem«, ker stranka ni postavila nikdar to ali ono taktiko za program. Stranka je /.a strogo opozicijo ali za politiko od slučaja do slučaja. Proste roke na vse strani, tudi proti vladi, pod gotovimi pogoji (!) so pripravljeni glasovati za državne po-trtaiŠČine, potem ie spustil petelin Janez posebno čuden glas: da politika proste roke.'more voditi tudi <10 kompromisa""*?. Nemci na Štajerskem in Koroškem (če jim Slovence popolnoma prodajo namreč), zapel je potem visoko pesem o zvezi Hrvatov in Slovencev ter končno frfotaje-zahteva!: Štisteršičeva bratovščina naj se izreče za samostojno politiko proste   roke.
Zakokotal je petelin ta Štajerske pa stresel kranjskega petelina .er mu izrul nečimerno perje. Štajerski je pel o strogi opoziciji; posebno milo o želji po razpustu poslanske zbornice. »Politika proste roke bt pomenjala indirektno podpiranje vlade (na Kranjskem hodijo klerikalci roko v roki z vlado proti slovenskemu narodu), stika treba iskati pri Čehih, Ru-sinom se je treba približati«, oštel še Bie-
' nertha, ker ni nič omenil slovenskega .vseučilištkega vprašanja, potem pa se je
. dvignil po koncu ter skončal: »P o 1 i ta k* proste roke je nevarna  i raz a,
I j a z sem z a brezobzirno boj n o polit * k o,«
Odpela sta v sredo kranjski Krek in štajerski Korošec, oberpetelin je molčal. Petelinčiči, med njimi tudi oba iz Goriške, so imeli pevsko vajo v četrtek. Naš« dva sta pela prav pohlevno o »mirnem stališču nasproti vladi« (A ha! Kakor bi se bala novih deželnozborskih volitev!) in ščiv-kala sta, da bi bilo le prav, če se obnovi zveza s Čehi......
i Sedaj premišljujejo. Ure potekajo in kmalu bomo culi končni sklep. Odloči, kakor sploh odločuje vedno, oberpetelin Susteršič.....
| Sedaj gledajo okoli sebe ter gruntajo,. če so jih slišali vsi, kako hrabri vitezi so. Da, slišarfi smo jih, zato pa moremo reči, da je vse to kokodanjc gol švindl. Žabe.
ki hi hotele biti voli___pa so že počile.
Čehi so   prišli s potrebo   reorganizacije Slovanske Enote na dan. Strašen nemir v
! .Slovenskem klubu«. Krek in Korošec sta hotela skočiti iz kože. Pokazati se kar tako nagloma za Protislovane, to bi bila nevarna hazardna igra; morali so se tore;
, malce pomiriti in malce umolkniti. Ali te dni hočejo spregovoriti končno besedo.; No, prav, pa"naj jo spregovorijo. Predlog za reorganizacijo »Slov. Enote« je prišel kot nalašč na pot klerikalcem. Sedaj se bo
1 videlo: kaj hočejo, ali je še mogoče, da bodo stali v vrsti s Čehi, ali bodo prost i, to se »ravi po Koroščevo: vladni! Baje je dr. Susteršič za Krekov predlog. Kako pa naj odloči on? Pač tako, da bo prav njemu in vladi, kakor gre na Kranjskem, da je vse prav njemu in nemški
vladi!----------
Kadar klerikalci tako kričijo, takrat tiči zadej vedno kaj. kar Jim koristi osebno in strankarsko ter kar je v škodo slovenskemu ljudstvu. Sedaj »se kuha in vre« bi rekej poslanec Fon in zraven bi zapel »mi smo mi, ki lonce peljamo«. Kuha se in vre, kuharji gledajo sicer korajžno
v lonce, ali kdo ve, kako zavre in kaj se skuha?! Ali naj se skuha politika proste roke ali brezobzirne bojne politike — sla- ' ba »rihta« bo, ker so kuharji slabi.
Konservativna češka korespondenca »Centrum« piše o dr. šusteršiču, ki še le zapoje svojo odločilno pesem, tako-le:
»Dr. Susteršič je na skoku — kam? Tega morda še sam ne ve. Toda najbrž je že spoznal, da na sedanji poti ne doseže cilja svoje častihlepnosti in zato si dela,-kakor oznanja v svojem listu, »proste roke«. Nihče g. Šusteršiču ne brani, da uresniči svoje aspiracjje na način, ki mu do-pada. Toda nastopal naj bi odkrito in se ne skrival za krinko, ki njegovega obraza tako ne pokrije popolnoma. Dr. Susteršič čuti instinktivno, da njegovega že pripravljenega »obrata« (v vladno službo o. it.) ne bodo povsod razumeli in odobravali zato išče plausibel pretveze in misli, da jo najde pri čeških poslancih. Mladočehi, kat.-uarddni in realisti, da so razbili »Slov. Enoto« za to mora S. L. S. iti svojo pot. O. dr. Susteršič je od svojega opozicijo* nalnega naziranja ohranil oči vidno le Se opozicijo resnici. »Slov. Enota« ni razbita — ..... dr. Susteršič hoče reorganizacijo »Slov. Enote« onemogočiti ter že v naprej odvaliti odgovornost na Čehe, Za^ kaj? Ker sluti, da v reorganizirani »Slov. Uniji« ne bi mogel več igrati one diktatorske vloge, ki si jo je prilastil v taki zvezi. Tudi rnu opozicijonalna taktika ni več-prav všeč, ker bi bila njegovim lastnim ambicijam prej v škodo, kakor ,pa koristna. Dr. Susteršič si je s svojo »preskusen«« »praktiko« usužnil celo «Slov.-Enoto«. Silil je češko delegacijo v obdukcijo zoper italijansko fakulteto s pestjo in grožnjami. Pa glej! Ko je bil državni zbor odgoden je isti dr. Susteršič izjavil, da bo v naprej presojal ital. fakultetno vprašanje zgolj s stvarnega stališča. Zakaj je torej gnal Čehe v obstrukcijo? Zakaj je prisilil Čehe v boju zoper bosen-¦•:ko kmečko bando do najskrajnejšega, če je sam pred obračunom v delegaciji na-
ravnost zbežal, odloživši svoj   mandat v boš. odseku?---------------
Dr, Susteršič naj vendar odloži krinko in pdmisli, da imajo Čehi vendar Te še lažje stališče kakor Slovenci, tudi če bodo sami. Gosp. dr. Susteršič je svoj obrat od -»Slov. Enote« prav izvrstno uprizoril: dr. Kreku je ukazal pridigati oportunitetno politiko, g. Korošcu nasprotno. Sam pa je (kot dober režiser! op. ured.) previdno molčal....«
Splošno mnenje glede dr. ŠusterŠiča in njegove vloge v slovenski politiki, pa izražajo včerajšnji »N. L.«, ki pišejo: Češki poslanci so do grla siti biti sužnji dr. ŠusterŠiča m njegovih, zgolj iz strankarskih ozirov izvajanih akcij.«
Dobro ga poznajo. On je ovira za skupno nastopanje s Čehi, kakor je ovira za kako skupno delo z Jugoslovani.
To votlo bobnanje, ki sedaj doni iz »Slov. kluba«, je tako, da možu ne bo nič pomagalo. Morda ni daleč, ko zaropotajo proti njemu in Kreku i tudi v klerikalni stranki tako, kakor zasluži, ker vse njegovo delovanje je le v Škodo slovenskemu narodu. Pride dan, ko bo pel ono mrtvaško: Le ta prostoročni boben -—-.-—.-^
Olijiave pri eksekutivnem pobiranju neposrednih davkov.
Finančno ministerstvo je odposlalo na vse deželne finančne prokurature odlok, ki se tiče olajšav pri eksekutivnem pobiranju neposrednih davkov. Iz tega odloka je posneti:     "
Finančno ministerstvo je doznalb; da se posamezne davkarije preveč poslužujejo sodne realne izvršbe za Iztirjevairje davkov, tako da takega postopanja dejanske razmere ne opravičujejo; ministerstvo je naglašafio. da je od -vseh v enem letu dovoljenih prisilnih zastavnih^ pravic v posameznih sodnih okrajih 50 in še več odstotkov takih, .ki so se dovolile na: predloge davkarij v iztirjanje neposrednih davkov. Da je to okoliščino, pripisovati v
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski  spisal:  Edgar  Montcil. Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
Ti imaš prav, ali gospoda Alberta ne poznam.«
Ti ga poznaš prav dobro in tvoj spomin ni tako slab, da bi pozabila to znanje. Igrali smo se vedno vkup, ko smo bili še otroci rn on je bil jako viteški napram deklicam, posebno proti tebi. Ko smo pa dorasli in ko je hodil na počitnice, se ga je videlo jako malo.«
«»Zakaj ?«
»Ker smo bile me že mlade dame in ker so mladeniči v tistih letih jako plahi.*
>Da seveda, takrat, ko sem bila še otrok, nisem vedela, kaj je mržnja, toda sedaj... <
»Ne govori tako, ko bi vedela, kako on misli o tebi...«
»No?«
»Trdi vedno, da s'e v Royboni samo dve lepi deklici, namreč ti in jaz.«
»Jaz, ali je res mene imenoval?«
»Zdi se mi, da te to ne zlovolji.«
»Gotovo ne — prijetneje je vendar, kakor pa če bi trdil nasprotno.«
»Seveda, me deklice smo vedno kolikortoliko samo-Ijubne. Toda razloži mi, zakaj ga ti mrziš.«
»Nisem pozabila, da smo se igrali vkup, ostalo mi je pa tudi v spominu, da sem bila zato vsakokrat doma kre-gana, da večkrat radi njega tudi tepena.«
pravi   Ana   sočutno in. poljubi   pri-Kje si
»Ubogo   si jateljico. — •—-
Ko je Lucija prišla domu, jo vpraša mati bila?«
»Pri Ani, saj sem povedala predno sem šla.«
»Ali ste šle na sprehod?«
»Ne.«
»Kaj pa ste delale?«
»Govorile smo.«
>Očem?«
»O dežju in solncu.«
»Za to ne vprašam.«
»Po čem pa mati.«
»Hočem vedeti, kaj ste govorili razen tega.«
»O novih modah in oblekah,«
»Že zopet! Ti vedno misliš, kako bi denar ven nosila.«
»Ali si videla malopridneža Alberta pri Crillonovih,« vpraša Monestrel.
»Alberta?«
»No, ne delaj se naenkrat tako začudena. Sedaj na-krat ne poznaš nobenega Alberta!«
»Poznam pač gospoda Alberta* Galtiera.«
»O tem ravno govorim.«
>>Tako, tega nisem vedela.«
»Ali si ga videla?«
»Njega že dolgo.:.nisem nič* tam, videla.«
Tem bolje,« pravi mati. »kajti ne pustila bi te več samo tja. če bi vedela, da prideta kedaj skupaj.«
»Zakaj pa, mati?«
»Ker je naš sovražnik, kakor pravi oče. Toda sedaj pojdimo k večerji, juha stoji že na mizi.?
V jedilnici je bila miza pokrita s čednim belim prtom
in srebrna mizna oprava je ležala poleg krožnikov. Gospa Monestrel jo je dobila za poročno darilo in ni bila malo ponosna na njo.
Dasi so bili bogati, dekle riiso; imeli; f.lraiesii-elovfci je kuhala sama in tudi sklede je nosf.a- iz kuhinje, in juho delila sama. Jedli so vsak večer enako,, juho _s krompirjem in grahom, nekaj jajec, kozji sir in sadje7 ftaker je bil pač letni čas, po zimi.pa.kostanj in orehe.
»Juha je dobra,« hvali Monestrefm si da napolniti krožnik drugič.                                                ' -
Ko je pojedel, je pričel zopet p^išnji pogovor. .
»Da, Albert je naš sovražnik. nj*v - oče je h*l kača, in sin njegov ne bo bol ji in nikdar, i. . , je en sam di-hljaj v Monestrelovih, ne bodo prijatelji v^ itjerbv, da nW jim ne odpuste. Nikdar! Če pomislimo, ča me'je stalo celih petsto'frankov!... Pa Če bi se vsaj Zd,»^voljil s tem, da me je pripravil ob denar, ne, moral sun biti t io v posmeh celemu mestu, radi njegovih epigramov i,i za-bavljic. Kmalu po drugi pravdi jih je napravil kar cel kup. Ljudje mi pa niso dali miru. Neki večer jih Je prišlo zopet par pod okno-                                         .
Peli so:
Oderuh Monestrel je bolan, Zbolel je prav nevarno, Zavisti in lakomnosti kmaUi Razpoči srce mu .nesramno.
Hotel sem jim enkrat za vse?k i pokva. iti zabavo, zgrabil sem, kar mi je bilo ravno pri rokah in vrgel skazi okno. Toda v jezi sem pozabil, da je okato zaprto, drugega dne sem moral dati vložiti šipe, kar me je zopet stalo-idva franka. Pobalini so me vrhutega še zasmehovali, njim pa se ni zgodilo ničesar.
(Dalje prih.)
57
največ slučajih pomanjkljivi izvedbi administrativne izvršbe, pričajo zlasti večkratni slučaji, da se vkrijižijo zastanki na davkl|J,ski dosezajb le nekaj kron, da celo zaslarikf, 'ki niti ne dosezajo ene krone.
Z ozirom na to, in ker se davkoplačevalci pritožujejo čez nerazmerno visoka prislužila vračila :pri opravljanju sodne izvršbe radi majhnih davčnih zastankov, je smatralo finačno ministerstvo v interesu davkoplačevalcev, kakor tudi v razbremenitev sodišč potrebnim odrediti sledeče:
Zastanki na neposrednih davkih, ki znašajo z dokladami vred do 5 kron, se morejo le v izrednih slučajih (ako se davkoplačevalec protivi ali upira plačati da-velc), vsekakor pa šele tedaj z zemlje-knjižnim vpisom zastavne pravice zavarovati, ako je bila administrativna, oziroma sodna mobilarna eksekucija in eventualno — v mejah dopustnosti — tudi ad-ministrrMvna rui>ež brezuspešna; administrativno mobilarno eksekucijo je večkrat ponoviti, ako se ne zdi tako postopanje že v naprej brezuspešno.
Zastanki, ki znašajo več kot 5 kron, ki pa ne »presegajo zneska 60 kron se morajo praviloma najprej iztirjati potom administrativne, oziroma sodne mobilarne eksekucije, eventualno administrativne rubeži, potem še-le ako bi bilo to brezuspešno, je zavarovati zastanke z zemlje-knjižnhn vpisom zastavne pravice, oziroma iztirjati potom sodne realne eksekucije, ako je preteklo od dospelosti če treba enega samega dela zastanikov poldrugo leto.
Zastanke na neposrednih davkih, ki z ddkladami vred presegajo 60 kron, je praviloma šele po brezuspešni administrativni rubeži zavarovati z zemljelknjižnim vpisom zastavne pravice oziroma iztirjati potom sodne realne izvršbe, — ako je od dospelosti le enega dela <zastanka preteklo leto dni.
Zastanke nad 5 kron je torej zemlje-knjižno zavarovati oziroma iztirjati potom sodne realne izvršbe predno se poskusi mobilarna izvršba, eventualno administrativna rubež, oziroma predno poteče gorenji rok,*le v izrednih slučajih, zlasti ako je nevarnost, da se zastanek sploh ne bo dal ali pa zelo težko iztirjati; dalje, ako prosi davkoplačevalec odloga in so za varnost žastanka le nepremičnine davkoplačevalce ve na razpolago; ako davkoplačevalec sam za to prosi.
Ako se zastanki neposrednih davkov, ki z dokladami vred ne presegajo 60 kron, ižtirjajo ali zavarujejo potom sodne izvršbe, se sme zahtevati povračilo le dejanski izdanega denarja, ne pa tudi plačilo deservitov in troškov za tiskovine.
Ako znašajo zastanki na neposrednih davkih z dokladami vred od 60 do 150 Scron je zahtevati ob sodni iztirjatvi ali zavarovanju razven prej omenjenih plačil tudi plačilo polovice deservitov, ki jih predpisuje advokatska tarifa.
Pri zastankih nad 150 K je pa zahtevati polne deservite.
»Samouprava«.
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Dru&tvo »Zora«   v   Kostanjevici je
imelo 22. t. m. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila velika. Pristopilo je tudi nekaj novih udov. Izvoljeni so: predsednikom Jos. Novak, podpredsednikom K. Trampuž, tajnikom nadučitelj, Anton Fa-kin, blagajnikom Jos. Primožič; odborniki so: Št. Trampuž, Mat. Trampuž, M. Ok-retič, Jos. GrubiŠa in K. Novak. Društvo naj se lepo razvija in cvete!
Iz   bovškega okraja.
S Srpenice. — CNem4fcut«t*4ja). Kaj takega, kar se je preteklo nedeljo dogodilo, tos-jže presega vse meje. Hitro po sv. ma$n#išei na-š g. kttrat blagos&vit žično napravo v tako (imenovani SttSec, koia je namenjena za dovajanje drv s planine Božce.
KoJe g. fsurat dokončal z blagoskvv-Ijenjem ,je dal besedo nekemu nemčurju v podobi Srpeničana, in glej! ta ti napravi popolnoma nemški govor na navzoče slovensko ljudstvo. Ljudje božji! ali že res ni nobenega človeka na SFpemci, da bi bil vešč slovenščine, ali se kaij takega ne gabi vsakemu poštenemu Slovencu? Torej proč s takim heilovcem, ker ga ljudstvo ne mara poslušati.
Oni nemčur naj pa že enkrat preneha s svojo nemščino, ker že vsakemu poštenemu Slovencu preseda njegovo nemšku-tarenje.
h krminskega okraja.
Požar v Krmiti u. — V soboto popolu-dne je gorelo v tovarni pohištva, last tvrdke Colugnatti. Počil je motor z bencinom, kar je vzročilo požar, ki se je čudovito hitro razširil. Gasili so domači og~ njegasci, prišli so na pomoč tudi iz Gorice, posebno pa so se odlikovali vojaki 4Z. pešpolka, v Krrninu nastanjeni. Škode je več tisoč kron. škoda je krita z zavarovalnino. Oblast ne dovoli več postaviti tovarne sredi mesta, kakor je sedaj, ker je to prevelika nevarnost za mesto.
Ljudsko štetje.
Pozor pri reviziji!!
Vrši se sedaj revizija šteVnih pol od strani magisiratnih revizorjev.
Opozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih:
1.  Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali Izpolnjeno in podpisano naznanflnico.
2.  Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanilnica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišete novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo — t a 1 a ž e.  •
3.  Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopolniti, drugič zgrešene pole popraviti, in tretjič preiskati, ali so navedbe v polah resnične.
Drugih naiog, drugih pravic razun teh treh nimajo magistratovi revizorji.
5. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na vprašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših števnih pod, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati.
5.  Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legitimuje z izkaznico, podpisano od g. župana, in pravico govoriti z magistratovim revizorjem izključno   slovenski.
6.  Govorite le slovenski, ker bi se znalo zgoditi, da bi kak tak komisar hotel popraviti občevalni jezik za laški, ako govorite laški.
Na kako vprašanje o občevalnem jeziku, mora slediti le ta odgovor: naš občevalni  jezik j-  slovenski.
Dva shoda
sta se vršila v soboto zvečer, na shodu pri Molarju na Senčnem trgu je govoril dr. Medvešček, pri Hvalicu na Stolnem trgu pa akad. Vrtovec. Sprejeli so' že znane resolucije, katerim so prideli še nezaupnico 4 poslancem, ki so bili vabljeni k seji odbora za ljudsko Štetje pa se vabilu niso odzvali. Zahtevalo se je tudi velik javen shod, na katerem naj se slovesno protestira proti »reviziji« od strani goriškega
magistrata; povabi naj se na shod tudi poslance.
Revizorji v Gorici vršijo svoje lepo delo dalje. Posebno živ je baje revizor Cociančitf, ki noče znati nič slovensko. Samo laško govori, pa če# tudi ima opravka s slovensko stranko, ki ne zna Baško.
Te dni je posetil »revizor« tudi družino tajnika odbora za ljudsko štetje g. Kende. Z gospo Kendovo je govoril le laško, ona le slovensko. »Revizor« je precej aroganten. Prišel je, ko g. Kende ni bilo doma. Prej je bil pri neki drugi družini: žena je prišla potem jokat h Kendo-vim, ker je bil revizor surov in je kričal, da v Gorici mora znati vsak laško!
Govorite z revizorji samo slovensko. Vsako žaljenje, vsak pritisk pa naznanite takoj odboru za ljudsko štetje! Kaj stori vlada?
Nezakonitosti, nasiistva se vršijo pri »reviziji«. Vladi je to znano.
Na namestništvo so bile poslane s shodov resolucije ki so zahtevale pomoč od strani vlade nasproti »reviziji«, ki naj se ustavi ter jo izvede vlada sama.
Na glavarstvo je bil povabljen predsednik odbora za ljudsko štetje dr. Medvešček. Rekli so, da naj predloži pritožbe; če se izkaže potreba, se izvrši nova revizija od vladne strani v vseh dotičnih slučajih!
Slovenci in Slovenke v Gorici! Vaša dolžnost je, sveta dolžnost, da naznanite vse slučaje nezakonitosti in nasiistva od strani revizorjev, gospodarjev, delodajalcev glede" napovedi obcevainega jezika. Zglasijo naj se vsj oni, ki so podpisali kako novo poio, ter bili tako morda ujeti za Lahe!
Storite to vsi prizadeti nemudoma!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani ima vedno več dohodkov, a tudi vedno več stroškov, vsled tega primanjkuje družbi kurentnega t. j. tekočega denarja, čujte, kaj pravijo številke!
Družba je imela v svoji blagajnici ko-nečne gotovine i. s. dne 31. grudna 1908. I 50.270 K 60, dne 31. grudna 1909. 1. 25.708 K 86, dne 31. grudna 1910. 1. samo 4.572 K 85.
Volila in pokroviteljnine tvorijo pri družbi glavnico. Od glavnice se smejo rabiti samo obresti.
Skrb prijateljev družbe bodi, da se r e dn i d o h o d k i primerno povišajo i. s. članarine, darila, prispevki od družbenega blaga, dohodki nar. kolka, računskih listkov itd., to pa že radi tega, ker bode letos družba za razne stavbe rabila nad 550.000 kron.
Domače vesti.
Naš »Kažipot« za tekoče leto bi bil že izšel, ako bi ne bilo treba čakati na podatke iz nekaterih občin, ki jih še doslej niso poslale. Naravnost neumevno je, čemu ne ugodijo dopostlani prošnji, ker je Kažipot pač splošnega velikega pomena in mora biti vsaki občini na tem, da so podatki o njej točni.
Prosimo torej še enkrat vsa ona županstva, ki še niso doposlala podatkov, naj storijo to gotovo   tekom tega tedna.
Gledališke predstave v Gorici — Slovenski igralci iz Trsta priredijo v Trgovskem Domu tri predstave, in sicer v soboto zvečer, v nedeljo popoldne in zvečer. Nadejati se je obilne udeležbe.
Pevski in glasbeni večer učiteljiščni-kov v Gorici bo dne 4. februvarija t. 1. pri »zlatem jelenu«.
Deželna norišnica bo otvorjena v ikratkem;   te dni do prvega februvarija
•ima biti otvoritev. Vabila k otvoritvi so baje že razposlana, in sicer precej na Ja«< ško, malo na slovensko stran, Umobolni imajo biti privedeni v norišnico do 1. febr. t. i.
V proračunu za 1911. je za norišnico troškov K 241.740. Kmetijska kolonija norišnice je proračunjena s stroški in dohodki na K 43.900.
Pri stavbi norišnice niso Slovenci ničesar zaslužili; osobje, imenovano za službovanje v norišnici, je skoro le laško; zaslužek pri norišnici bodo imeli le Lahi. Saj je bil Luzzatto svoj čas povedal v deželnem zboru, da bo stala deželna norišnica v pomeriju goriškega mesta radi- tega, da bodo imeli od nje Lahi korist in ne Slovenci. Slovenci bodo imeli čast samo plačevati za drago norišnico in prekoračene pro* 'ičune. Praga norišnica bo prava katastrofa za goriško deželo; to je pribito. Taiko gospodarita iJajer in Gregorčič v deželni hiši.
»Glavna posojilnica« v Ljubljani in klerikalci. — V kilometerskem članl:u je pripovedovala katoliška Gregorčičeva »Gorica« po nernško-libcralnem Slovencem skrajno sovražnem »Grazer Tag-blattu« (lepa družba!) strašne reči o »Glavni posojilnici« v Ljubljani, ki je v likvidaciji. »Liberalno gospodarstvo,« glejte »liberalno gospodarstvo« je kričala babura izpod Gregorčičevega doma. Lagala je, kakor zna lagati tak-le: »katoliški« list. Lagala je, ker je kričala, kak »liberalen« zavod je bila »glavna posojilnica«! Ustanovil je ta zavod ranjki Mate Vršeč, bivši ŠusteršiČev uradnik, predsednik je neki ljubljanski odvetnik, o katerem se ne ve, ali je klerikalec ali na-prednjak ali je brezbarven politično. Ta posojilnica, katere polom zadeva klerikalce, naprednjake in politične brezbarv-neže, je bila dala svojemu glavnemu stebru, znanemu klerikalcu Pavšlarju v Kranju, posojila za okroglo milijon K. Ce bi bila posojilnica res tak napreden zavod, bi gotovo ne bila dala Pavšlarju takega posojila. Nesrečo »glavne posojilnice« st> vzročili klerikalci, v gktvjiem Pavšlar — sedaj pa kričijo sleparji okoli katoliških listov o polomu »liberalnega denarnega zavoda«. Klerikalci lažejo, ^Gorica« laže vedno po stari navadi: Kar je dobrega, odpiše klerikalcem, kar slabega pa na-prednjakom! Na vse te sklerikalne lumpa-rije rečemo le to: da se bodo nad klerikalci še bridko maščevale!
Klerikalni listi s takim kričanjem škodujejo onim klerikalcem, ki so prizadeti pri polomu, torej škodujejo svo}im lastnim pristašem. Kam zavaja te ljudi strankarska strast!
Slovenska Čitalnica v Gorici priredi letos na pustno soboto (25. iebruvarja) 1911 plesni v e n č e k v »Trgovskem domu«. Vabila se začno v kratkem razpošiljati.
»Slovensko bralno In podporno društvo« v Gorici vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 5. svečana ob 7l/2 uri zvečer v prostorih pri »zlatem jelenu« v Gorici.
Vspored: 1. Godba; 2. V. Novak: »Hrvatom«, poje društveni možki zbor; 3. a) »Po jezeru«, b) »Kukavica«, c) »Pra-šaš č* mu da sem Slovenka«, nar. pesmi, poje društveni mešan zbor; 4. Dr. Gasi Ipavec: »Oblaček«, oktet; 5. *** »Sladka domovina«, .poje društveni možki zbor; 6. »Zadnja dva goldinarja«, komičen prizor.
Ob 9. uri zvečer prične prosta zabava s plesom, ki traja do 2 ure zj. brez odmora.
Vstopnina: k veselici 60 vin. za osebo; k plesu za člane t K, za nečlane 1 K 50 vin.
Ker je morebitni preostanek namenjen bolniškemu zalogu, se prepla-čila hvaležno sprejemajo.
K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Bcnl«mn pride f
Tura k sedmim Jezerom pod Triglavom po zimi. — Iz Bohinja nam pišejo 23. jati. Včeraj v nedeljo zjutraj sta se napotila g. ing. Gašper in gosp, Fezzi, oba h Trsta* preko boli. jezera mimo Zlatoroga skozi Koimarčcvo steno k turistni koči pri jezerih.
Pot skozi JComarSevp ie bila zelo težavna zSastr 4^':^'j&a&^&t^'S^flHH plazov, vendar sta srečno prekoračila steno ki prišla do črnega jezera, 04 tam naprej ni bilo več mogoče, ker se je sneg nad 1 m visok vdiral do pasu, imela sta pn jezeru krasni vžitek*riizgle4a, ker je bil solnčni dan in še precej toplo; trgala sta teloh; poleg tega sta naletela na veliko čredo divjih koz, koje sta na petdeset korakov opazovala, s kako težavo so se jima odmikale po globokem snegu. Že z vezjo težavo sta turista nazaj hodila, ko se jima je sneg odmika! izpod nog, ob U uri zvečer sta bila zopet v hotelu Triglav na Bistrici.
Turisti kateri so v poletnem času že prekoračili pot skozi Komarčevo, si lahko sami predstavljajo to zimsko turo, s kakšnim naporom se ie morala izvršiti, ker ni bilo nikake poti in sta turista po celem bredla sneg.
Ouido PaHteh pod ključem. — Kdo ne pozna tega tička v Gorici? Bil je velik Italijan pred Bogom in ljudmi, vroč Maz-zinljaiiec, ki se je udeleževal vsake la-hortske m irredentovske hujskanje; kjerkoli je bila zadnja leta kaka Tdemonstracrja proti Slovencem, kak pretep, vselej ie bil Ouido zraven. Posebno se je proslavil ob znanih demonstracijah pred dvema letoma. — Zaradi natančnosti Še dostavljamo, da je bil ta tiček rojen l. 1887., da je nekaj časa služboval v trgovini S t i c s a, a zadnji čas se je pripravljal za samostojnega trgovca z železjem, katero naj bi prodajal sovražnim »Ščavom«.
A zdaj je Mazzinijanček pod ključem zastran — sleparij z menicami. Ker Ouido smrtno sovraži Slovence, sovraži tudi slovenski denar. Zato je eskomptoval pri podružnici Lj. K. B. dve menici po 700 K, ki sta nosili njegov veleugledni podpis, očeta in tasta *in spe« Lutmana. Ko je srečno spravil v denar Že dve menici po 700 K, je njegova podjetnost še poskočila. Prinesel Je novo menico za 1600 K, in čujtc, tudi za to menico je dobil takoj denar!
Žele pozneje so začeli poizvedovati o vrednosti podpisov ~- in izvedeli so, da je resničen le ničvredni podpis Ouidov, na kar so vso reč ovadili policiji. Pogumni Ouido se je pripravljal na beg v ljubljeno Italijo, a policijski agent ga je zasledil v nekem hotelu. Ko ga je hotel aretovati, je Ouido zbežal in tekel po ulici MorelU tako hrabro, da se je zaletel v trgovca g. Tuša rja. Ta ga je sunil v stran, ali Ouido se je hitro pobral in tekel naprej, a kakih 30 korakov dalje ga je policijski agent dotekel in arctoval. Pri njem so našli še 620 K.
»Corricru« je laški sleparček strašno pri srcu; zato se neznansko jezi nad g. Tušarjem ter laže o njem, da je postal »volontarro poliziotto«, seveda s hudobnim namenom, da bi mu škodoval. TuSar bi bil moral pomagati Pallichu, da bi bil ta »bravo giovanotto goriziano« ušel roki pravice; potem bi bil »Corriere« zadovoljen. Kaj ne?
Dljaka-samomorika Rotha v Gorici so pokopali z duhovnom in na blagoslovljenem prostoru, kar je seveda čisto v redu, aji v redu ni bilo v Podgori, da se je utaknil tamkajšnji katoliški duhovnik v reči, ki ga nič ne brigajo; za dijaka samomorilca Kastenhuberja, ki je bil evangelj-ske vere. so bili izkopali, kakor je povedal mrliški ogleda na ukaz »od cerkve«, jamo na neblagoslovljenem kraju, dasi imajo evangeljci tam svoj odgrajen prostor in pripada pač evangeljskemu župniku odlor čitev, k j e naj se pokoplje samomorilca evangeljske vere. Ali na deželi je druga mera in za gospodo tudi. Zadnjič omenjena dva slučaja s Krasa govorita dovolj jasno — gospoda samomorilca so pukopali z duhovnom in zvonilo je, berača samomorilca pa so vrgli v jamo kakor mrhovino in Gregorčičeva »Gorica« je biia tako prijazna, da mu je še pljunila na grob. V Katoliški cerkvi vlada res lepa j e d n a k o s t!
Shod državnih uradnikov v Trstu Proti draginji se je vršil v nedeljo v gledališču »Eden«. Sprejeta je bila taka-le resolucija:
Državni uradniki in učitelji, zbrani skupno z uradniki državnih železnic v Trstu na shodu dne 22. Januarja. 1911, jm*J novno zahtevajo, naj vlada prvim dovoli začenši s 1. januarjem 20% pristaniške doklade, a drugim naj zviša kraško do-klado od 10% na 20% njihove plače; poživljajo vlado, naj da konkreten odgovor !Kfo *4r*fe>brttaTja tr4*~*
Skupina Slovencev v Puiju je priredila" v.soboto, dne 21. januvarija 1911. veliko predpustno zabavo z plesom v veliki dvorani »Narodnega doma«. Cisti dobiček je za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro in Kranjsko.             .
Slovanska Čitalnica v Trstu priredi jubilejni ples povodom 50-letniee društvenega obstanka v veliki dvorani »Narodnega doma« dne 1. februvarija 1911. Čisti dobiček je namenjen stavbenemu skladu za novo Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu.
Zveza Južnih Železničarjev. — Dne 14. t. m. se je vršil v Trstu v hotelu »Eu-ropa« ustanovni občni zbor »podružnice Trst, sekcija A. »Zveze južnih železničarjev« (Sudfoahnerverband«). Navzočih je bilo preko 50 uradnikov južne železnice; več zunanjih večjih postaj je poslalo zastopnike. Od osrednjega odbora je bil navzoč g. Hochenegger K., od uradniške sekcije personalne komisije pa gg. pl. Ce*va, Perutz, Schmid, Kispert. — V vodstvo podružnice so bili enoglasno izvoljeni: Martin V., predsednik; Franzoni M. in Černigoj V., I. oziroma II. podpredsednik; Valentinelli A., Paulin O., Wittek E., Hinterlechner A., Verzeguassi E., Lisec R., Sob R., ing. Kletnem F. in Brosch H., odborniki; Albrecht J. in Repič F., rač. pregledovalea, Eccel H. in Prato O., njuna namestnika. — Zborovanje je trajalo 3ya me in se je zaključilo opolnoči.
Kavarnarjl v Gorici zvišajo plačilo za črno kavo na 24 v v večjih kavarnah, v manjših pa na 20 v. Sploh podražijo vse pijače. Kaj storijo gostje?
Semestralne počitnice na srednjih Šolah odpadejo. — Prvi semester na srednjih šolah konča po odloku naučnega ini-»isterstva dne M. jan. Drugi semester pri-čna takoj drugi dan.
O nameravanem podraženju kruha v Gorici smo poročali pred kratkim. Sedaj čujemo, da pel« ne nameravajo podražiti ki ulia, ker je pač že tako dosti drag.
Prvaški Sokol bo imel dnč 2. februvarija 1.1. ob 3. uri popoldne v Sokoiskem Domu svoj izvanredni občni zbor. Dnevni red: Polaganje računov »Sokol-,;kega doma«. Na zdar! Odbor.
Občni zbor »Sokola« Plave-Deskle se bo vršil v nedeljo 28. prosinca 1911. ob 3. pop. v prostorih brata. Raf. Zimica.
»Sokol« v Selu na Vipavskem bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v telovadnici. Vabijo se k občnemu zboru vsi člani in članice.
fveza narodnih društev.
»Lipa« v PSaveh. —• Minolo nedeljo se je vršil občni zbor pevskega društva »Lipa« v Plaveh. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: Z gromovithm *živio«-klici: Jožef Krašček predsednikom, Janez Križnic podpredsednikom, Anton Simšič ttagajnikonu Franc Gabrijelčič tajnikom. Odborniki: Alojzij Drnovšček, Tinta Janez, Križnic Josip. Namestnika: Janez Križnic. Jožef Krašček 2. Pregledovalca računov: Alojzij Krašček, Ivan Drnov^ šček.
Ktnetska Čitalnica v Podmelcu bo imela v nedeljo, 29. jan, ob 6. uri zvečer v društveni sobi svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, 5. Naročitev časopisov. 6. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi uljud-no odbor.
»Narodna Čitalnica« na Knezi bo imela v nedeljo t. j. 29. jan. ob 2. uri popoldne v društveni sobi svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo taj-nikovo. 3, Poročilo blagajnikovo. 4. Vo-
litev novega odbora. 5. fNaročifev časopisov in 6. Slučajnost. K polnoštevilni Udeležbi uliudno^valbi odbor. • ~ . •
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Mednarodna razstava za promet potovanja in za Pjrome.t,s tujci bo v Beroli-nu od 1. aprila do 20. junija 1.1. Ravnateljstvo te mednarodne razstave nam je poslalo brošuro, ki se bavi s to razstavo, za-jedno pa pripoveduje prav zanimive zabavne dogodke s potovanja. Ima tudi nekaj sličic: nekdanji poštni voz, sedanji br-zovlak in avtomobil, božična noč v jedilnem salonu na vlaku itd. Brošura povzdiguje seveda naravne krasote Nemčije. Predsednik mednarodne razstave je Adolf Friderik vojvoda Meklenburški.
• Patentirana iznajdba slovenskega obrtnika. — O. A. Podpečan, čevljarski mojster na Sp. Hudinji pri Celju, je izumel poseben sistem za zapenjanje nizkih čev-Lev; zavezavanje trakov bo odpadlo, noga bo obvarovana mokrote, čevelj ne bo tiščal in bo obut v eni sekundi. Iznajdba Je dobila te dni patent in se živo zanima za njo vojno ministerstvo. Neka velika tovarna hoče to iznajdbo kupiti.
Živo srebro v Idriji. — Milijon kvin-talov živega srebra, to je 10.000 vagonov, je dal lansko leto sloveči rudnik v Idriji. To je največji pridelek od leta 1479. dalje, torej odkar kopljejo.
92.000 fr. Jefimov 89.000 fr. Legagneur 89.000 fr. Yan den Bom 88.000 fr. Brdo- V -Mn$»8&0Od fr. Attbrun'78M0-ir. MorSa#r> 67.000 fr.   Hoxey 65.000 fr,.   Ghristiaens V 60.000 fr. Jullerot 12;000 fr. To so nagrade,':' ki so bile. razpisane za tekni«. Nagrade^ ki¦'. so se razdelile le pri raznih poletih tu niso navedene,   dasi tudi te obnašajo   velike svote. Ža prihodnje leto raizspisuje francosko vojno ministerstvo 1200.000 fr. za raiz-ne nagrade.                                        I-    v
Hagenbeckovi projekti. —; V Hagen-. beekovem zverinjakn v Stellingen-u blizu'.; Hamburga se je posrečilo križati azijatsko" žival zebu z evropejsko kravo. Nova žival, ki je nastala iz .tega križanja, utegne' biti še velikega, pomena za kmetijstvo. Ži-' val je večja od naše krave, doseže težo 1500 'kg in, 'kar je najbolj v<ažno, je to, da'' je podedovala od svojega azijatskega očeta neobčutljivost za živinske bolezni. Ha-" genbeck je dobil od 30 mest naročila, naj jim preskrbi ta>ke živali. Med temi je 7 nemških, 3 angleška, 2 ruski, 2 japonski mesti, nadalje   Peking,   Bruselj,   Milan,, Meksiko in druga. V severnem delu "ie-v vernoamerikanske države Texas namerava napraviti na prostoru 10.000 ha veli- , kansi park,   v katerem bodo vse živali sveta.   Po projektu je treba vzidati 200 milijonov kron. Seveda bo potem to velikanska privlačna sila in morda nastane tam še veliko mesto.
Politični pregled.
Seje poslanske zbornice bodo Še v četrtek in petek. Danes je tudi seja. Nato se prekine zasedanje radi delegacij. Odsek za zunanja dela bo imel sejo v poned. Aerental v odseku razvije svoj ekspoze.
Avstro-srbska trgovinska pogodba. ~- Kralj Peter je podpisal 22. t. m. avstro-srbsko trgovinsko pogodbo, ki bo veljala do leta 1918. V veljavo stopi takoj.
Razne vesti.
Laži o srbskem  princu Ojorgju.   —
»Vosiselie Zcitung« je poročala, da je o priliki potovanja nadvojvode Fran Ferdinanda v Sinajo v IRumuniji srbski princ pjorgje najel neikega človeka, ki naj bi bil avstrijskega nadvojvodo ubil. Ta vest je potem prešla tudi v druge liste.
Srbsiki dopisovahti urad pa razglaša sedaj sledeče poročilo:
Ker je znano, da je »Vosische Zei-tung« v zvezi z nemškim i n avstrijskim zunanjim ministerstvo m, leži na dlani, da treba iskati provzroči-teljev te vesti na Dunaju, kjer bi človek mislil, da so vendar-le doživeli že dovolj blamaž, in ne bi irebalo iskati novih in delati vedno nove spletke. Ali gospodi se zdi, da sploh ne morejo živeti brez blamaž. Ker to je vendar na prvi pogled jasno, da je vse to poročilo izmišljeno. Niti besedice ni resnične. Tako sistematično lažejo Nemci o Slovanih.
Dva umora v Trstu. — Dva mlada uradnika paroplovne družbe »Dalmatia« je umoril v soboto Aristodem Robba, Tr-žačan, nastavljen pri isti družbi. Ker je delal grdo z delavci in jim odtegoval zaslužek, so se pritožili. To mu ni bilo prav. Napil se je in šel v pisarno ter tam vstre-lil uradnJka H. Perica, obstreli! O. Carli-jiija ter ustrelil samega sebe. [ tv^upnik Tomaševič, oni, ki je bil obsojen v Zadru na 5 let ječe radi sokrivde pri umoru njegove tete Ane- RanČigaj, je nenadoma umrl v ječi. V bolnišnico so odnesli zajedno iz ječe njegovo ljubico Ols-tričevo, ki je tudi na koncu življenja. Baje sta se dogovorno zastrupila.
Vstaja v Arabiji. — V Jemenu je izbi uhnila vstaja. Sveto vojno propoveduje mobaimedanski hodža Iahija, in sicer proti Mladoturkom, ki da so brezbožneži. Turška armada je deloma mobilizirana. Me> sto Bbha imajo v rokah uporniki, Šejk Idrys je spravil pod svoje poveljstvo rodove asirske. Turška vlada pošlje proti njemu 31 bataljonov in 5 baterij.
Nagrade najboljših aviatikov I. 1910? ¦-^¦Prejeli so sledeče nagrade: PauMiafr 350.000 frankov. Latham 289.000 fr. Me*, rane 290.000 fr. Uhite 257.000 fr.Lebldne 174.000 fr. Cattaneo 156\000 fr. Chavez 156.000 fr. Dickson 131.000 fr. Wyritiallen 100.000 fr. Sopnath 100.000-fr.    Routier
Književnost.
Dr. E. Volčič. — »Nekateri slovenski pravniški izrazi«. Ponatis iz »Slovenskega Pravnika«. Cena 40 h. — Navedeni strokovnjak v ti razpravi spretno zavrača nekatere napačne termine n. pr. obravnava, ugovor itd. ter priporoča prave n. pr. razprava, vgovor itd., to pa posebno radi u-porabe strokovnih izrazov v novem pre- • vodu občnega državljanskega zakonika, ki ima iziti v tem letu in pa zaradi ednot-ne pravniSke terminologije na slovanskem jugu. Razprava je jako zaniimiva, kakor je lahko misliti o uredniku treh obširnih zbornikov: Civilnopravni zakoni, Zemlji-škoknjržni zakoni in Zakoni o nespornem sodstvu. Knjižica katere je le malo odtisov, se dobiva po raznih knjigarnah.
Mali oglasi.
Hajmudla pristojbina atane 60 »In. Ako Je ojlai obsetnq]Si se računa za vsak* besedo 3 via. Najpripravnejie inseriranje xa trgovce in obrtnike.
Koliko J« manJSIh trgovcev in obrtntltor t Goriol,
»»mi n. deleli (in celo t mostu) nllr*- —  -------
nikj«r ne taserirajo. Skoda ni majhna-
r mostu) nikSa ne potna, kar
Uradnik išče sobo8 ^ -P08treib0-
Ponudbe na naše
upravništvo.
Prflffo OD skoruj nova 1-nadstropna hiša — lUlUa OB.v bližini živinskega trga v Gorici — obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti in kos vrta. Pitna voda pri ht$i. — Natančnem pojasnila daje g. $renkovič Andr., Šempas at. .^.
^tannuania v J nadstropju, obstoječe iz 2 OlOllUldlljO sob in kuhinje, iSče .mala družina z dežele. Vstop čimprej. — Ponudbe na F. K., Bohinjska Bistrica — Gorenjakp. — Poštno ležeče.
meblovana  soba s hrano, ali brez hrane v Semeniški ulici štev. h, II.
Odda se
nadstropje.
I onfta^            Pridem gotovo 5. na ples Slov.
LolluKIVt           bral. in podpor, društva. Pridi
tudi Ti gotovo. Ne pisati je nevarno. Odgovor pod Šifro: Mara.
Mllkmn pibiiji lulaiMinu
Rarol Draščik
vGoriciwl(!rfiitv(l«tQihiii)
zvrguje naročila vsakovrstnega tudi najfl nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarjo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu ea mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno posirežbo §>p- po jako zmernih cenah. ***
Pozivna tok krvi, *l      delovanje   živcev,   utrjuje   kožo
proti prehlajeiiju.
Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza.   Izborno   sredstvo   proti
zobobolu.
FRANCOSKO ŽGANJE »DIANA
Daš zdravnik
vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Pri nakupu pazite na  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi   na   zamašku   in   ua
plombi     vžgano    gorenjo    varstveno
znamko.
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosti. CENE: ! mala steklenica . K —-50 l srednja „ . . „ 1*20 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana". izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj,  L, Hrv nstanpfeng  30.
#»#»:
i»##»npr#»#»
:#»»» ff
Išče se
14 ali 15-letnega učenca za prodajalno jestvin.
Prednost imajo oni, ki so nekoliko že vešči
v tej stroki.
Ponudbe na naše upravnfštvo.
Varstvena znamka: »Sidro"
liBiment. Capsici comp.
Jftdommtek za
Anker-Pain-Expeller
Je povsod pripozsano kot najboljše sredstvo proti preMajenJa itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, so je posluževati le originalnih steklenic v fikatljah z našo varstveno znamko „g]> from", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi
Dr. RICBTERJEVA LEKARNA
pri ,rilatem leva" t Fr&gl isabetfcgasse Rev. 5 Kova. On«Tso rupoiflinD]«.
*
I M M M M M M H
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu 11900, Srebrna svetinja ta dunajski razstavi 1902
Najboljši škrop
gv-
v^^
n          Fritz Schulz ml.
akc. dražba v Eger in na Moškem.
Glanzlne daje najlepše perilo.
Y*
w
*
*
¦»¦¦*¦
Elvira Kopriva si grofa je vzela, če ravno ni vinarja dote imela, nje dota edina so bile samo: presrčkane   noge in čevlji
„0H0!"
Stojte!
Kdo ne pozna tvrdke
Ivan Maroni - Gorica
ulica Arissto Matlioli
goriška tovarna mosaičnih piošč, izdelanih, po beneškem sistemu in iz navadnega cementa, izvršuje raznovrstna olepševalna deta pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. —' Cevi iz cementa v raznih širjavah.
S prejme se ftakorSnoftall delo
Kerševani <& Guk
na  Stolnem frgn (Piazza Doomol o GORICI Sten. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-Ietni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem  šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si  ogleda pred nakupom šivalnega stroja -------~—
»ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno.  Z Origioal - Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje(rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoresnice, stiskalnice, drozgalnice (stroje zamkitenje grozdja, plnge, orane iti itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK,
ki jih sama izdeluje. PuSke, samokrese, drago belgijsko orožje, streljifo. — Velika izber
gram of on o v. ~ Daje na obroke.
.   CENIKI ž se razpošiljajo zastonj. ===
Preklic.*)
Podpisani preklicujem svoje he-, sede izrečene proti g, Jožefu Nardiuu iz Bukovice dne 25. decembra 1910.
Andrej Cermeli
*) Zh vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Zahvala.
Podpisana se tem potom zahvaljujem gospej
Fani Jelinek,
stanujoči v Gorici, v Bašteljn št 1, III. nad..
ki me je tako dobro masirala, da serti si po preteku 23 dni toliko opomogla, da sem bila v stanu dvigniti škaf vode, in po preteku 1 meseca sem bila popolnoma zdrava revmatizma, ki me je mu- * skozi 3 leta tako hudo, da sem imela roki že otrpneni.
V KOBARIDU, 22. januvarja 1911.
ITlarija Rakušček.

kron zaslužka   j Osem dni poskušnje
najmanj dobite pri uas kot potovalec za naše patent, perilno blago. Obisko-v ti je le dobre privatne stranke. — Zahteva se znanje slovenščine in nem ščine ter neomadeževano preteklost. Besni reflektanli naj se tozadevno žglasijo v nedeljo, dne 29. t. m. od 8.-12. ure predp. pri gosp. Antonu v hotelu Sttdbahn, Gorica,    "
Ne kupujte ur, ako jih ne poskusrte! Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro Iz plaque-zlata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K. Pri naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. NaroČila naj se pošljejo na: JOH VVEINER, DUNAJ XIX, I. Boschstrasse ?;7.
^mmmm&mm^^mm^ms^mm^smmm^sm^^
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hIŠI, Bosposka ulica it. 7, I. aadstr.) — Talaffoa it. 7».
Račun poltio hraillBice Itev. 837.SJ5. Nb občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloga se  obrestujejo po 41/,*. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsafcoarar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po blL%4 na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Blavnl tfalail se obrestujejo koncem leta 1900. s 0 %. o*«,,?1*"'* St. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z   deleži v znesku ?«?«i«?Pdl1*   -Hranilne   vloge:   1,65466117.       Posojila: 35441672"' ~ Re80rvni zaklad: 91.740'59. - Vrednost his:
^gjtaeffla^