Na 5. strani s Tatvina 170.000 lir v Vidmu. Današnja številka obsega 8 stranf. itev. 47. (Pultu tik. ritni. - L C. trn la Pusta) V Trstu, petek 21. novembra I924. Leto H, lakaj* v*ak petek opoldne. NadoT : Trst-Trie it« Casella Centro 37 ati pa: »ia Geppa 17/111. /zdaja: konsorcij Malega. lista MALI Številka 20 stotink. Male novice Mali koledar. Petek, 21. novembra: Marijino darovanje. V Trstu Mati božja od zdravja — Sobota, 22.: Cecilija. — Nedelja %3.: Zadnja pobinkoštna. Klemen. — Pondeljek, 24.: Janez od Križa. — To rek, 25,: Katarina. — Sreda, 20.: Janez Berhman. — Četrtek, 27.: Virgil. Ahaci j. — Petek, 28.: Gregor. t Ivan Kaelt. V Gorici je umrl ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke Ivan Kačič v dobi 39 let. Zapustil je vdovo in tri otročiče. Pokojnik je bil zvest sin naroda, močno uljuden človek in zelo dobrega srca. Naj počiva v miru! Hud potres. Učenjaki so v spoznavanju narave že. prišli tako daleč, da vedo naprej za Potrese na podlagi natančnih opazovanj in računov. Tržaški «Piccolo» z (lne 8. novembra je poročal, da je neki Bendandi v Bolonji napovedal potrer 2a 9. in 11. novembra in za noč mod 16. in 17. novembra; ipotres da bo ^aleč na vzhodu, kje na Filipinih. — ^ne 14. novembra so res časopisi prinesli brzojave iz Batavije na otoku Javi, da je bil tam strašen potres. V bližini Batavije je neka vas cela izginila pod vodo. Več drugih vasi je btto podrtih. Mrtvih je bilo čez 300. Mnogo tudi ranjenih. — Učenjak je tedaj vendar zadel, če ne prav natančno, pa vsaj približno. Nemčija pod vijakom. Do zadnjega septembra tega leta je Nemčija plačala vojnih dolgov 8500 bilijonov zlatih mark. Od tega denarja je dobil Anglež 1237 milijonov. Francoz 1724, Belgija 1710, Jugoslavija ^65 milijonov zlatih mark. Imenitno obnavljanje I Snoparstvo je trdilo in deloma še rdi, da fašizem obnavlja državo tudi v gospodarskem pogledu. Ali je to res a^i m? Poglejmo! Leta 1920. je bilo v ^ržavi 041 falimentov, leta 192L., ko J„6 fašizem rogovilil, že 1782, leta 1922 3002 in leta 1923. pa kar 5002 fali-^entov. V prvem četrtletju letos Je bilo 1801 falimentov, v marcu ^ahiem 052 falimentov, lani v marcu e /i37 slučajev. In to v dobi, ko se Vrši gospodarsko «obnavljanje» po Roparstvu. Tudi brezposelnost raste. Mednarodni delovni urad je priobči knjigo s statistikami za 1923. m začetek 1924. V Italiji je bilo lani v sep-nibru 180.034 brezposelnih oseb, v ecembru že 225 093 in letos v januar-kar 280.705 -brezposelnih oseb. Žalostne številke. 29. julija do 30. septembra je bilo vsled notranjih nemirov v Italiji JR ciiijin iit/iiiii uv v iicuiji ; *'.'rtvih, 30 težko ranjenih. Napadov Pa /U° vpr*zorienih 152, vdorov v hiše i,}- To je bilo torej v dveh mesecih. Frejost, glihost I pi^ j!eki vasici na 't irolskem, tako nem-|1S-^ *Z ^ocna’ iinaJ° lepo stavbo za Dro, ' otroški vrtec. Tega pa je vlada sPv°blasti iz\tol^ale in zabrani vrtna6-'se Je sklenil ta dogovor Poučol r Sme z °troci igrati, ne pa jih dokler ’ samo toliko časa, ki K.. .ne pr‘^e v vas laška učiteljica, ®tvorila laški vrtec. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Zastopnika dveh skrajnosti Štefan Radič Svetozar Pribičevič M Prinašamo sliki dveh jugoslovanskih politikov, ki sta se proslavila v svetu. Sta pa med sabo antipoda (stojita na, skrajno nasprotni strani); zastopata popolnoma različno politično mišljenje. Radie je načelnik «Hrvaške kmečke (se-Ijaške) republikanske stranke« (okrajšano H R S S). Stoji v zvezi z ruskimi boljševiki in dela na to, da bi se v Ju- goslaviji vnela revolucija. Svetozar Pribičevič vodi «Samostojno demokrasko stranko«. On je skrajen nacionalist, vzgojen popolnoma v zastareli franco-sko-iialijanski nacionalistični »oU- Med obema je boj v katerem pa ne bo zmagala ne ena ne druga skrajnost. Prej ali sloj bodo prišle do veljave zmerne fitr&nke. Kaj bo naredil novi prezident. Ameriški prezident ^oolidge (Ku-lidž) bo baje vodil svetovno politiko oo teh-le vidikih: Vztrajati je treba pri zahtevi po mednarodnem razsodišču, da se zabranijo prenagljen^ vojne. Države se morajo vedno bolj razorožiti. Amerika ne bo dolžnikom odpustila lolgov. Nemčijo treba podpirati, da si -'.opet opomore. Drugače pa se Amerika ne bo vtikala v evropske stvari raz-ven takrat, ko bo treba varovati ameriške koristi. < Angleški parlament. Natančen izid volitev v angleški državni zbor je šele sedaj znan (volitve so bile 29. oktobra). Konservativci imajo 413 poslancev, delavska stranka laburisti) 151, liberalci 44, neodvisnih poslancev je 7. Celi parlament šteje torej 015 mož. Pozdrhv iz Špecije. Slovenski fantje pri 8. polku težkega >brežnega topništva pošiljamo poz-Irave staršem, bratom ii) sestram, pa fantom in dekletom, posebno še letniku 1905, ki ga težko pričakujemo. Vovk Pran, Gradjšče; Žele Rudolf, Kež van, Knežak; Ivančič Rudolf in Pran, vlale Loče; Vončina Ivan, Reka pri Cerknem; Bizjak Štefan, Kal; Kuma? ‘'ran, Levpa; Martinčič Jakob, Poženel Anton, Grčarevec; Križman Anton, 'uhlje; Šturm Milan, Kozina; Vičič Anton, Podbeže; Fabjan Valentin, Ravne; Vojska Pavel, ŠebreljeK Plati-ča Gabrijel, Gorje; §ink Vencelj, Otlica; Mahne Jožef, Hrušica; Krajcar Anton, Semič; Čebulec Rudolf, Sežana; Renčelj Ivan, Orlek; Vrabeo Karel, Pliskovica; Bizjak Jožef, Col pri Repni; Kosmač Ivan, Ledine; Sedmak Pavel, Drskovče; Čeligoj Ivan in Mihael; Markič Alojz, Vrtojba; Gu-zelj Gabrijel, Ravne pri Cerknem; Končina Ivan, Lokavec in še mnogo drugih. — Iz vseh krajev domovine ste zbrani fantje; vsa domovina vam odzdravlja: Vrnite se kmalu v svoje rojstne kraje zdravi, veseli, pošteni slovenski fantje, vi steber in up žalostne, pa do smrti ljubljene domačije. Bog vas živil Poslanec dr. Besednjak je v zadevi preganjanja naših fantov aa Slapu pri Vipavi posredoval na licu mesta in pri oblastvih v Gorici. Največje zasluge za preganjanja ima sno-parski komisar dr. Delphi, ki neprestano brca. Vprašanje in odgovor. Kje bi dobili za naše prosvetno Iruštvo list, ki se bavi z izobraževalnim delom? — Odgovor: Mesečnik >Naš Čolnič« je glasilo prosvetnih Iruštev na Primorskem, izhaja v Gorici, Riva Piazzutta 18. ter sferne letne osem lir. Pozdrav iz Livorna. Mihalič Gašper, doma iz Gradišča pri Podgradu, sedaj finančni stražnik v Livornu, pozdravlja vse Gradiščane in vse bivše tovariše kraljeve stražnike, s katerimi je bil skupaj v Gaserti in v Neaplju. Dne 31. maja 1925. mu poteče službena doba in potem na svidenje! Slovenskim snoparjem-izdajalcem. Vsi, ki so iz strahopetnosti ali iz koristoželjnosti ali iz častihlepja izdali svoje slovensko prepričanje, vsi, ki ste zatajili resnico ter pomagali delati krivico bratu, spomnite se, da je vaša v,ast in moč in oblast le kup prahu, ki ga jutri veter razžene na vse strani, pravica pa traja in zmaguje *na vekomaj j Kje se jemlje ? Poslane« Chiesa pVipoveduje, da je videl ob zaprisegi črnili srajc v Rimu mušketirje-čuvarje Mussolinija. Pravi, da'so oblečeni v črno, da imajo svilene rokavice, puško in srebrno bodalo. Poslanec vprašuje Mussolinija, zakaj ne sporoči v parlamentu ali v proračunu koliko da stane milicija? Poleg postavke 42 milijonov gredo vendar milijoni za obleko, plače, stanarino, sja vojašnice, voznine;, železniško službo itd. Potem pravi Chiesa: Mussolini je rekel: «Ivdor se dotakne milicije, ta dobi svinec; milicija se ne bo nikdar razpusti-la!» Strahovito nemodre so take besede v ustali ministra, zakaj ne «svinec» ne «nikdar« nista še ustavila zgodovine ih pravice. Na dan s tički I Kakor znano, obstoji v parlamentu Ta zahtevo ljudske stranke in socialistov komisija, ki študira in preizku-,e, kako so med vojno milijonarji obogateli. Ta komisija ima polno moč in je že določila, da morajo nekatere tvrdke vrniti del tistega kupa, ki je Tfistal po slepariji. Tvrdka Torrigiani mora vrniti 1 milijon in četrt lir. družba Ansaldo mora vrniti 08 milijonov lir. «Societžl Anonima lavora-zione prodotti agricoli« mora vrniti ■00 tisoč. aManifatture Cotoniere di Napoli« 260 tisoč. Nadalje je komisija ugotovila, da je šest drugih tvrdk osleparilo državo med vojno za 70 mir lijonov lir. Ti gosipodje so med vojno podpirali časopise, da so delali propagando za podaljšanje vojne. Uljudni roparji in radovedna žena. «Ljuba gospa, ne ustrašite se, mi smo le vlomilci in vam ne bomo ničesar storili.« S temi besedami je stopil član roparske družbe, Viljem Spaller. k vratarici neke šole v VVeddingen pri Berlinu. Ropar je objel gospo, ki se je tresla od strahu, zelo uljudno okrog pasu ter jo je spremil do postelje. Tam io je prijazno prosil, naj leže v po1 steljo. Nato jo je pokril s plahto. Rekel je še: «Gospa! Za božjo voljo, nikar ne dajte glasu od sebe, da se vam kaj ne prigodi!« Nato je vstopil še en ropar. Oba sta vzela nekaj nove zimske obleke, perila ter sta jo popihala. Vratarica le ni mogla premagati svr*-'e radovednosti ter je narahlo pokukala izpod plahte, tako da je dobro •poznala še drugega roparja. Sodili ja je dognala oba uljudna lopova. Obsojena ski bila na dve leti ječe. Davek na samce l Že Rimljani so vpeljali davek na samce. Sedaj poskušajo vpeljavo takega davka tu in lam. Zadnji poskus sb napravili v Ukrajini na Ruskem, števi- lo sameev je v Ukrajini zelo veliko in upajo zato, da bo dobila državna blagajna lepe dohodke, od njih. Dober tek. V angleško mesto' je prišel cirkus s tridesetletnim' in vrlo bistroumnim Slonom, ki so mu dali streho z velblodi vred v hlevu mestne krčme. Slon je imel že prej vsakršne muhe in zato si je njegov strežaj postlal tik pred vratmi, da bi se izognil kakršnimkoli neprijetnostim. Proti jutra se je pa slon spretno izkomatal iz vezi, odprl vrata tor korakal preko svojega čuvaja, ne da bi ga predramil. Ko pa je bil na dvorišču, je z lahkoto utrl žično mrežo na oknu čumnate, v kateri je bila bogata zaloga živeža. Izbirljiv ni bil. Vse mu je šlo v slast. Spravil je pod streho celo peko kruha, nekaj kosov pogače, pol vreče moke, košaro sirovega krompirja, vrečico graha, (štiri zeljnate glave, venec čebule ter nekoliko, hlebčkov belega in rženega kruha. Gnjati se pa ni dotaknil. Pri vsej tej veliki pojedini ni ubil nobene posodice ter je previdno položil porcelanast pokrov s posode na tla. Ko ga je pozneje opazil sluga, je slon glavo stisnil v kot, ker se je sramoval svoje požrešnosti. Moderno naznanilo ob otvoritvi predora. Te dni bo novi veliki tunel pod reko Hudson dodelan. Predsednik Coolidge bo sam z brezžičnim brzojavom naznanil, da so prebite zadnje plasti. Kakor neko posebnost je treba še pripomniti, da bo zadnjo eksplozijo sli? po brezžičnem brzojavu ves svet. Naš narod ne bo odnehal! ! Živo želimo, da si da gospod prefekt Moreni dobro prestaviti ta članek ter 4a pošlje prevod vladi v Eim. | Govorimo namreč o ljudskih šolah in hoecaio reči ter poudariti, da se dobro zavedamo, da pelje Centilijeva reforma V popolno vničenje včasi tako krasno cvetočega slovanskega šolstva. Ko pa se tega dejstva zavedamo, poudarjamo obenem vso svojo ogorčenost proti pokončavanju slovanskega šolstva in oznanjamo z vso resnobo, s polnim ponosom in železno odločnostjo, da se bo hrvatsko in slovensko ljudstvo v Italiji toliko, časa borilo za slovansko Selstvo, dokler popolnoma ne zmaga. Izjavljamo samozavestno, da se je spustila vlada v borbo, ki se bo sicer končala z začasno njeno zmago, toda s tem borba ne bo končana. Boj bo trajal tako dolgo, dokler ne bodo imele vso našo vasi zopet svoje hrvatske in slovenske šole. Povemo nadalje, da smo Hrvatje in Slovenci v Italiji razdeljeni v razne stranke, ki se razlikujejo po socialnih, gospodarskih ter versko-nravnih nazl-ranjih, toda v borbi za svoje šolstvo smo vsi enega duha, ene misli in ene volje- ZAKAJ SMO TAKI? Mogoče želite, gospod prefekt, poznati vzroke, zakaj da se borimo za slovansko šolo. Prav radi Vam ustrežemo 1 KDO JE GOSPODAR OTROK? Ne orožniki, ne prefekti, ne vlada, ne učitelji, ampak starši imajo- določati vzgojo otrok. Naravni zakon uči, da so otroci last staršev in ne države; starši Imajo pravico odločati o odgoji lastnih otrok. Starši pa so proti sedanji šoli. Starše ste uklonili le s silo. Naši ljudje pa so taki, da se sili ne zoperstavljajo s silo, ampak z moralno zavestjo. Po našem naziranju se borimo za pravico, ki gre staršem, se bo* lino za avtonomijo družine. KAM GREDO DAVKI? Proti sedanji šolski politiki se bojujemo tudi kot davkoplačevalci. Demokratično načelo davčne pravičnosti veleva, da se morajo davki uporabljati v blagor ljudstva, ki davke plačuje, in sicer tako, kakor ljudstvo želi in hočJ. Ljudstvo hoče vedeti, kam gre in kako se uporablja njegov dfenar. V naprednih demokraiičruh državah se bojujejo ljudske množice za popolno kontrolo nad plačanimi davki in so dosegle že epe uspeiiie. V nekaterih državah imajo n. pr. drugorodne manjšine pravico, da pazijo, ali se njihovi šolski davki uporabljajo za njihove narodne šole. Mi živimo v drugih razmerah. Denar, ki ga plačuje naše ljudstvo za šole, se ne uporablja več za slovensko šolstvo, temveč za italijansko. Taka politika e proti, volji in proti interesom Slovencev. Začeli smo boj proti vaši šolski politiki tudi kot davkoplačevalci, nadaljevali ga bomo z vso močjo v imena socialne pravičnosti. V IMENU SAMEGA BOGA! Borimo se proti sedanji šolski politiki stranice kot kristjani, ki vedo, da je bil slovenski narod ustvarjen po volji Boga kakor vsi ostali narodi na svetu. Bog hoče. da Slovenci žive, da razvijajo svojo svojstveno kulturo in izvršijo nalogo, radi katere so bili postavljeni v svetovno zgodovino. DA ZAKLJUČIMO! Vlada je mogočna. Ima vojsko, ima milicijo, ima topove, ima milj one : ima vse. Mi nimamo ne vojske, ne milicije, ne togsov, ne milijonov : smo revni. Imamo pa nekaj, česar vlada nima. 'iVEi poznamo vso zgodovino o trpljenju in vstajenju malih narodov. Mi imamo v sebi živo zavest da vodimo borbo pra-/ico podenja. Tega vlada nima. Mi imamo z&vest, da bo prej ali slej doba narodnega zatiranja lo še zgodovinski spomin. In ko bodo današnji oblastniki, ki so ustvarili krivične postave, davno mrtvi, njih kosti strohnele, njih krivične postave pozabljene, bo na tej lepi zemlji e vedno živelo hrvatsko in slovensko ljudstvo, in bo gojilo svoje narodno šolstvo. Takrat se bo uresničilo, kar je proro-koval veliki Prešeren : «Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan. da, koder solnce hodi. prepir iz sveta bo pregnan ! Da rojak * prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak 1» Kako je s politiko V Italiji. Državni zbor ali parlament' se je sestal na običajne seje, vendar to ni vzbudilo po državi skoro nič zanimanja, Združene opozicionalne stranke se sploh ne zmenijo za Mussolinijev parlament, ker je Mussolini izjavil že neštetokrat, da se požvižga na poslance. Ker se torej on požvižga na poslance, so tudi poslanci požvižgajo na ministra. Ker je Mussolini vsak ^an bolj o-samljen, spoznava, da je tega kriva tudi njegova ošabnost. V svojem zadnjem govoru pred fašistovskiini poslanci je govoril dokaj pohlevno in po človeško. Seveda je začel prekasno o-bračati, ker je že vsa snoparija tako zavožena, da ji ni moč pomagati. Politiki sodijo, da bo fašistovske vlade kmalu kraj; prisojajo ji še kakega pol leta življenja. Tako .bi torej za obletnico Matteottijevega umora dobila Italija že drugo vlado. V tem domnevanju nas potrjuje ravnanje starega Giolittija. Janez Giolitti (izgovori Žoli-ti) je prevejan parlamentarec. Dolgo časa se ni ganil proti fašistom, čeprav so mnogi Italijani pričakovali rešitve od njega. Pri zadnji seji parlamenta pa je prišel stari mojster politike na govorniški oder in v kratkih, zelo premišljenih besedah, obsodil Mussolinija ter izjavil, da bo glasoval proti njemu. Pri glasovanju je res on oddal glas proti vladi in z i^jim še pet drugih poslancev. Glasovanja se je vzdržalo 29 poslancev, ki torej niso hoteli vladi brezpogojno pritrditi, niso pa imeli toliko poguma kakor stari Giolitti, da bi glasovali proti. Ostali poslanci, večinoma sami fašisti, so seveda prikimali za vlado. Združena opozicija, ki sploh m bila zraven, ne pripisuje temu državnemu zboru sploh nobene veljave, ampak zahteva nove pravične in svobodne volitve.. V Jugoslaviji se bije volivni boj. Združena opozicija je izdala proglas na ljudstvo. Ta proglas priobčujemo tukaj, da bodo naši čitatelji poučeni o namenih in ciljih opozicije. Proglas se glasi tako: Prijateljem narodnega sporazuma! Vlada narodnega sporazuma, ki je nreganjala korupcijo in pospeševala 'poštenost, vlada zakonitosti in reda, ki je razpolagala v narodni skupščini z ogromno večino, je bila na neparlamentaren način primorana dati ostavko. Stranki narqdne mržnje, stranki korupcije, nasilja in nezakonitosti predstavljata v narodni skupščini manjšino. Da bi se dokopali do večine, mora ijudstvo zopet na volitve. V ta namen so že začeli organizirati in oboroževati svoje pristaše. Stranke narodnega sporazuma se obračajo vedrega čela na ljudstvo, ne )oječ se njegove sodbe. Prepričane so, la bo ljudstvo samo vanje imelo zaupanje, da bodo branile z večjo jdločnostjo parlamentarizem, čuvale suverenost ljudske volje, iz katere prihajajo vsa ustavna prava, in pre-ircčevale vmešavanje neodgovornih oiniteljev v svobodnem odločevanju larodov. Stranke narodnega sporazuma izjavljajo z obžalovanjem, da jim je sedaj /sled sile otežkočeno nadaljevati uspešno borbo proti korupciji ter je za •odaj onemogočeno najdene krivce postaviti takoj pred sodišče. Korupcija ,e poklicana na vlado, da izvede vo-itve in z nasiljem prisili ljudstvo, da ;>i odobrilo nadaljnje izkoriščanje in oljačkanje, ki se vrši nad njim. Stranke narodnega sporazuma prepuščajo z mirnim srcem ljudstvu, da zvoli ali poštenost ali korupcijo, ‘bratski sporazum ali medsebojno mržnjjp in borbo, ustavnost in parlamentarizem ali pa absolutizem in nasilje. Relgrad, dne 7. novembra 1924. Davidovih (za srbske demokrate) — ”nrošec (za Slovence) — Spaho (za muslimane) — Maček (za Hrvate) Kaj hočemo? Naš jezikovni program. Mi smo po načelu nasprotniki nacionalizma, mi nacionalizem obsojamo in sovražimo. Mi smo za enakopravnost vseh narodov na svetu, voli-, kih in malih. Mi smo za samoodločbo vseh narodov. Vsak narod imej svoje. Iržavo- Načeloma naj ne bo naroda, ki bi bil v jarmli drugega naroda. Kjer pa se to načelo še ni izpel jalo ali se ne da izpeljati, tam naj uživa manjšinski narod vse pravice večine: v zasebnem in javViem življenju; \ soh v občinskem, deželnem m državnem uradu, na sodniji in v cerkvi. Naš upravni program. V državi naj uživajo naravna okrožja ali dežele upravno avtonomijo, ker 'm. pospešuje kulturni in gospodarski lapredek ljudstva. Zato smo nasprotniki centralizma, a prijatelji avtonomije. Naš socialni program. Kapitalistični družabni red se mora do tal porušiti in na njegovo mesto :iaj stopi socialno pravičen red, ki sicer ne bo prinesel ljudem natančne enakosti, pač pa bo vsak človek imel priložnost za delo, bo zaslužil toliko, kolikor potrebuje oh in družina za človeka dostojno življenje in bodo odpravljene razmere, ki danes povzro-čujejo, da si eni kupičijo gore zlata, drugi pa nimajo niti dela, in če ga imajo, nimajo zadostnega plačila za svoje delo. V tej smeri bomo delali in vzgajali naše ljudstvo, podpirali pa bomo vsako stranko, ki pomaga, da st ta program udejstvi. Na* versko-nravni program. Socialno vprašanje ni le vprašanje želodca, ampak je tudi vprašanje duše, je tedaj tudi naravno vprašanje. Zato pa se more rešiti le v narodu z dobro vzgojeno vestjo. Materializem je največja ovira popolni rešitvi socialnega vprašanja. Zato mora spo-rednojz gospodarskim delom iti vzgoja ljudstva k poštenju in treznosti, k delavnosti in požrtvovalni vzajemni ljubezni. Te vrline pa so zasidrane v vesti, vest pa v globoki veri v Boga. Ml in komunizem. Večkrat nam očitajo v glasilih naših kapitalistov komunizem. Ako pomeni komunizem — kakor oni pravi-vijo — vzgajanje k zapravljanju in podivjanosti, potem mi to odklanjamo: ako pa pomeni komunizem naš gori začrtani človekoljubni program, potem smo radi komunisti. Eno je gotovo: da je rodil komunizem mnogo zločinskih izrastkov, tudi dosti zlih posledic. Gotovo pa je tudi, da je komunizem prevrgel na Ruskem gnili, protiljudski carističr.o-veleposestniški red, da je bil ruski komunizem upor vseh revnih in trpečih proti zatiralcem, da je rodil tudi take sadove, ki so trajne vrednosti in ki bodo znacili velilf napredek človeštva. Ko bodo razmere na Ruskem ustaljene, ko bo na vsem svetu odbila ura kapitalističnemu redu, ko se bo novi družabni red oplodil z večnimi idejami krščanstva, tedaj bo zavladala doba, po kateri hrepenijo danes najbolj dalekovidni misleci sveta. Politiko druSivoza Hrvate is Sloveme u Istri Dne 13. novembra, so so zbrali v Trstu člani širšega odbora «Politienega društva« na sejo. Seje se je udeležil tudi poslanec dr. Besednjak iz Gorice. Društveno vodstvo jo podalo obširno poročilo o stanju in delovanju društva. P.oslanec Besednjak je poročal o svojem parlamentarnem in političnem delovanju. Njegovo poročilo je trajalo dve uri, a so ga vsi navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Svoj govor je zaključil po* slanec s sledečimi besedami: »Čeprav imamo malo inteligence, posebno take, da 1ii imela stalna in dobra načela, imamo pa zato veliko število dobrih in sposobnih kmetskih mož, na katere gradimo. Z njihovo pomočjo bomo Istro krepko organizirali ter jo vodili k napredku in blagostanju.« Resolucije. Zbor je sprejel sledeče zaključke ali resolucije: 1. Širši odbor ((Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri» odobruje delo ožiega odbora v zadevi osnutja Vrhovnega sveta, ki bo stal na čelu vseh organizaeij naše narodu* stranke v Julijski Krajini. 2. Člani in prijatelji «Političneg» društva« se pozivajo, naj širijo «Pučki Prijatelj«, ki je glasilo edine samostojne organizacije v Istri. 3. Uredništvom in upravam «Pučkeg» Prijatelja«, «Goriške Straže« in «Maleg» lista« izreka se priznanje, da se vkljub denarnim stiskam niso dale podkupit* od Jadranske banke, da bi jo podpirale z oglasi ali kakorkoli. Advokati pred sto leti« Slovenski tržaški pisatelj Josip G o-dina je napisal leta 1887, nekaj zaniffli' vih reči o razmerah iz časov, ko je on bival pri sv. Ivanu. Godina piše, kako so leta 1824. Vrdelčani, oz. sploh TržA' čani sodili o tedanjih advokatih. Znam advokat Kronest je zelo obogatil, 011 sam tega seveda ni trdil ne prizna«’ pač pa je bilo znano, da si je zgradi1 pri Sv. Ivanu lepo graščino. Večifla ljudstva si ni znala pojasniti, kako Je prišel advokat Kronest do denarja ter je v svoji babji veri mislilo, da mu S® nosi neki «denarjanosni hudič». Godi' na sam pripoveduje, da je imel Krone®” v graščini krasnega pava, ki se je °( časa do časa glasil, da ga je bilo d8' leč okrog slišati. Tedaj se je čulo vfi*}' ske: «A1 ga čujete, botra! Na, 2daj 3 prletu, jenu mi nazaj dnarjev prnesU-* 50 let je trajalo, da se je ljudst? otreslo te prazne vere ter da je spozn»" lo, da ni hudič tisti, ki Kronestu den*** nosi, ampak — ljudstvo samo. • Pisatelj Josip Godina se je uprl te prazni marnji ter je dostavil te beS® de: «Uže od nekedaj se je govorilo nekih velikih dobičkih odvetnikov, si jih neki skoraj le po goljufijah n® rajo, vendar ni Verdelčanom na mlS ^ nrihajalo, da bi to terdilo o Kronestu-Godina nadaljuje, da je *bilo «drug° splošno terderije, da odvetniki ve zadosti zvijačno porabljati pravde ^ '*idcl samo za svojo korist in da te molzejo.» V ljudskih organizacijah se dviga srd proti tržaški kliki, ki je s svojim zvestim zavezništvom z bankami oškodovala ljudstvo za milijone in milijone lir. Pravi vihar se pripravlja po deželi. "Goriška Straža» in «Pučki Prijatelj« sta objavila več uvodnih člankov, ki niso izšli iz uredniških predalov, ampak so — kakor smo doznali — izraz ogorčenosti, ki vlada v ((Političnem društvu Edinost« na Goriškem ter v ((Političnem društvo za Hrvate in Slovence« v Istri. Tudi v inostranskih listih smo brali veliko število člankov, v katerih najstrožje obsojajo gospodarsko politiko tržaške klike. «Goriška Straža« je priobčila naslednji članek : Tako branilo ljudske koristi. ' Velika, toda polna odgovornosti je socialna naloga,' ki jo mora vršiti zdravo ljudsko glasilo. Pojasnjevati rnora čitateljem važne dogodke ter Jim tolmačiti prave vzroke. Ni to lah naloga, še posebno če je potrebno Pri izvrševanju svete dolžnosti, pozabi ti in zatreti ozire do oseb# Zato reže zdravo glasilo večkrat brez ozira na desno in levo, brez ozira na osebe, ki trenutno uživajo ugled, včasih tudi tyrez ozira na to, da ga bodo ljudje na-Pak tolmačili in morda celo obsodili. Naš boj proti Jadranski banki. Dogodek, ki je našemu ljudstvu še žiro v spominu, je bila zamenjava 13 bilijonov lir Jadranski banki na škodo našemu zadružništvu. Naš list je takrat započel ogorčeno in odločno borbo proti krivici, ki se je zgodila nagemu ljudstvu. Odkrito sm,o naglašali, je bilo takrat prevarano in izdano Iftimorsko zadružništvo. Ni bila naša krivda, če srno morali ob tej priliki Poudariti, da je bila prii lem soodgovor-a°- tržaška politična organizacija in nien predsednik (dr. Wilfan). Ko smo Jo ugotovili, smo poiskali tudi vzroke. ';i so dovedli tržaško politično organizacijo do tega, da je nastopila po izmenjavi v obrambo Jadranske banke. Teh vzrokov nismo mogli najti drugje ko v tem, da je ta organizacija . po svoji/; ,ežnjah in svojemu duhu k a pitali s tič-in protiljudska. Saj so bili tržaški v°ditelji od njene ustanovitve dalje s to banko v najtesnejših zvezah. Najboljši (lokaz za naše trditve je Padalo glasilo tržaške politične orga-^■zacije «Edinost», ki je prinesla na Poldrugi strani prosluli članek predalnika dr.ja Wilfana v obrambo Javanske banke, a v škodo našemu zadružništvu. Obramba Jadranske ban-e je bila v tem članku prvovrstna, a j^alo primerna za narodnega vodite-Ja- Našemu ljudstvu ne bodo šle ni-°li iz spomina besede, ki jih je napi-?a-' v tistem članku dr. Wilfan, da je * Jadransko banko združeno naše «na-°dno ime«. S polnim poudarkom je aše glasilo zavrnilo to trditev precl-&dnika tržaške politične organizacije. Si, °vcnski narod ni imel nikdar nobe- ne zveze z Jadransko banko. Z njo so bili združeni le nekateri slovenski kapitalisti, ki so imeli od nje tudi svoj masten dobiček. Polom Jadranske banke. Naše socialno načelo je bilo vedno in je: denar slovenskega ljudstva v domače hranilnice, ki so najbolj sigurni denarni zavodi. Tržaška politična organizacija, njeni odgovorni voditelji in njeno glasilo «Edinost» se niso mogli ločiti od Jadranske banke tudi takrat, ko je prešla v fašistovske roke. Težko nam je in neradi to storimo, da ugotavljamo tudi ob polomu Jadranske banke soodgovornost tržaške politične organizacije za veliko milijonsko škodo, ki jo bodo morali pretrpeti slovenski vlagatelji. Koga med Slovenci naj drugače kličemo na odgovor? Slovensko ljudstvo zaupa edino le slovenskemu človeku in predvsorn slovenskemu časopisju? Kdo je delal propagando za Jadransko banko? Ali nista bili to izključno glasili tržaške politične organizacije «Edinost» in «Istarska Riječ«? Ali niso vsakemu čitatelju «Edinosti» ostali globoko v spominu veliki inse-rati «Banke Adriatike«, ki jih je priobčevala do zadnjega dneva pred polomom!? Tudi »Goriška Straža« je dobila nebroj pozivov od ravnateljstva Jadranske banke, da naj sklene ž njim pogodbo za oglase. Glasilo goriške politične organizacije ipa se je zavedalo, da mu slovensko ljudstvo zaupa in da ne sme zlorabiti njegove zvestobe s tem, da priporoča protiljudski zavod, ki je bil v slabih rokah. Sadovi kapitalističnega duha. Radi tistih tisočakov, ki jih je dobila «Edinost» od Jadranske banke ječijo danes mnoge slovenske in hrvatske zadruge, premnogi slovenski zasebniki, žene in otroci amerikanskih izseljencev, ki so zaupal svoje težko prisluže-ne prihranke tej krasni banki. To je sad protiljudskega, protisocialnega ter kapitalističnega mišljenja in duha tržaške politične organizacije in njenega glasila. Goriška politična organizacija pa mora s ponosom ugotoviti, da je slo- vensko ljudstvo obvarovano pred vsako škodo povsod tam, kjer se je držalo njegovih navodil ter se oklenilo njegovega zdravega socialnega duha in načel njegovega glasila. Po polom/u «Jadranske banke» je slcoro izključno prizadeta tržaška, pokrajina in slovenski del Istre. Opravičeno izjavljamo, da bi bili prihranjeni težki milijoni našemu narodnemu gospodarstvu, če bi bila prepojena vsa slovanska narodna enota z duhom goriške politične orga- nizacije in z zdravo politično načelnostjo njegovega glasila. Ta enotnost je Slovanom v Italiji prepotrebna in d® nje bomo tudi dospeli, četudi po najtežjih bojih. (Opomba «Malega lista«: Iz tega je razvidno, da so tudi Goričani za enotnost vseh organizacij, le to hočejo, da se v organizaciji zatre duh kapitalizma. Hočejo, da bo organizacija služila ljudstvu, ne pa bankam). Podkupovanje »Goriške Straže". «Goriška Straža« razkriva nečedno narodno tržaško družbo. Priobčila je, kako so hoteli bankirji podkupiti list. Jadranska banka je vztrajno pošiljala na upravo «Goriške Straže« spise. Dopisi jasno pričajo, da je hotela Jadranska banka pridobiti list za to, da bi delal zanjo reklamo potom o-glasov. «Goriška Straža« je bila in je še vedno v velikih denarnih težkočah. Saj je bila eno leto v pregnanstvu v Trstu, bila je večkrat zaplenjena, proti njenemu odgovornemu uredniku sta se vršila dva kazenska procesa. Vse to preganjanje ji je povzročilo ogromne stroške. Toda naše načelno in ljudsko glasilo je odklonilo Jadranski banki vsak inserat, če tudi bi list lahko zaslužil z inserati lepe tisočake. Ko so gospodje okoli Jadranske banke videli, da je nemogoče pridobiti upravo ((Goriške Straže« za njihovo banko, so se lotili urednikov lista in delavcev v goriški politični organizaciji. Ponov nokrat so gospodje upravitelji banke pri njih posredovali, da naj vplivajo na upravo, da bo priporočala slovenskemu ljudstvu potom oglasov njihov zavod. Pri tem so urednikom in političnim, delavcem tudi namigovali, da ne igra denar nobene vloge. Toda tudi uredniki «Goriške Straže« in goriški politični delavci so ostali trdni na braniku domačega ljudskega gospodarstva. Evo pisma ! Jadranska banka prosi upravo ((Goriške Straže«, da bi priobčevala njene inserate: Trst, 28. decembra 1923. Ugl. Upravništvo »GORIŠKE STRAŽE«. S sledečim Vas uljudno naprošamo da bi se Vaš gospod upravitelj prijavi1 ob priliki svojega prihoda v naše mesto pri nas in sicer p(ri našem upravnem svetniku, gosp. Alessandro comiri Rossini, v svrho dogovora za inserat v Vašem. cenj. listu. Jadranska banka Podpis. Trst, dne 16. januarja 1924. Ugl. Uprava «Goriške Straže«. V vezi z našim dopisom od 28. decembra 1923. Vas sledečim ulj. naprošamo, da se o priliki svojega prihod*, v naše mesto javi v naših uradih pri našem ravnatelju gosp. Wildmann-a, Vaš gospod upravitelj v svrho dogovora na inserat v Vašem cenj. listu. V tem pričakovanju beležimo z odličnim spoštovanjem. Jadranska banka Podpis. Ljubljana, dne 7. januarja 1924. P. n. uredništvo «GORIŠKE STRAŽE«. Po nalogu in v imenu nadzorstva ((Jadranske banke a. d. Beograd« prosi podpisani predsednik istega, da naj to ugledno uredništvo blagovoli priobčiti proti plačilu dotične tarifne pristojbine priloženo «POSLANO» v prihodnji številki svojega cenj. lista. Tarifno pristojbino izvolite sporočiti Jadranski banki centrali v Ljubljani. Zahvaljuje se vnaprej na uslugi beležim z odličnim spoštovanjem Podpis. Jadranska banka odpove »Goriško Stražo“; «Goriška Straža« je redno odklanjala vsako ponudbo. To je banko razkačilo ter je odpovedala naročanje lista. Ljubljana, dne 26. 6. 1924. P. n. Upravništvu .(GORIŠKE STRAŽE«. Vsled naloga našega centralnega ravnateljstva v Beogradu Vas uljudno prosimo, da nam s 1. julijem t. 1. ustavite dostavljanje Vašega cenj. lista. Podpis. PODLISTEK Popotna torba strica laka. (Nadaljevanje). VI. Jože se poslovi. Ihnigi dan se JV Jože zgodaj zbudil, se °kel jn se poslovil: «Z Bogom! Tam ,j *• Poldneva jo primaham nazaj; pa sam! Kar gledal boš našega Janeza '°jaski kaipi!» g, . rnaHi sem tudi jaz stopal po genov-t 'h ulicah. Ogledal sem si marsikako jj^Hirnivost. Od cerkva so znamenite: ■ Lovrenci] na Novem trgu (Piazza rn'10T*') s prelepimi Rubensovimi slika- * ’ presveto Marijino Oznanjenje (Ss. den’UnZ*a*'a) na Mariiinem trgu (Piazza x A-nnunziata), zunaj nedodelana, *i& ^ na,ravnost blesteča; lepo umerje-srtavba, vsa v rdečem in belom mar- morju, vse pozlačeno in posrebreno — tako, da se šteje za najlepšo genovsko svetišče; sv. Stefana cerkev, jako starinska in sv. Marija Karinjanska (s. Maria di Carignano), na hribčku, sezidana po načrtu, ki sta ga Bramante in veliki Michelangela prvotno določila za cerkev sv. Petra v Rimu. Ta cerkev je silno prikupna. Vsak tujec se tu ustavi, pomoli, si ogleda prelepo, čisto oskrbovano svetišče. Nikdo ne zamudi lepega razgleda, ki se ti nudi z zgornje galerije te cerkve (112 m nad morjem). Vse mesto, pristanišče, svetilnik trdnjavo, velike parobrode, urne čolničke — vse to lahko občuduješ s tega razgledišča. Vrnil sem se nazaj v mesto, in mimogrede ogledal cerkvico sv. Katarine in ima kamen v roki. Napis mi je govoril slednjič obstal pred veliko bolnišnico. Tam stoji lep vodnjak — krasi ga umetno izdelan kip petnajsletnega dečka, ki o nekem Balilla — nisem se mogel domisliti, kdo bi bil ta imenitni dečko. Oprt na palico je prišel mimo star mož. Tudi on se je ustavil {pred spomenikom; ni pa gledal dečka, ampak mone; pa se je ojunačil in me nagovoril — nemško. «Gotovo site tujec in ne veste kdo je ta fantič?« , «Jako me bo veselilo, če mi razložite, gospod!« — sem ga prosil in se mu predstavil. Starček je bil upokojen profesor zgodovine. Sedla sva na klopico nasproti spomeniku in učeni mož je pripovedoval povest o mladem junaku. «Ta deček, dragi moj gospod, je slavni BaliU«. Spomenik je postavljen njemu, velja pa vsem Genovčanom in kaže svetu, kako so Genovčani vedno ljubili svobodo in domovino. — Znajio Vam bo, dragi gospod, koliko bojev je imela Genova s svojimi sovražniki! Mesto se je ▼aled svoje lege hitro razviial«. mešča- ni so bogateli, sebi v korist — drugim v zavist. 93G. leta so Saraceni mesto razdejali, potem so premagale Genovo nevo-šljive in ljubosumne Benetke (1380). A vse sovražnike so slednjič svobodoljubni Genovčani premagali. Domači nemiri, boji med gospodo in meščani so slabili mesto, zato je vdrl admiral cesarja Karla V., Andrej Doria, 1. 1529. v mesto s silo, zatrl upor in upostavil doža. Turki so nagajali mestu in mu prevzeli ozemlje; 1684. so v mesto vdrli Francozi n plenili po bogatih palačah. Ljudstvo j* pregnalo sovražnika — a 1746. leta so spet udrli cesarski avstrijski vojaki v mesto in zavzeli vse postojanke. V ljudstvu je vrelo, a udariti si ni u-pal nihče. Tiho je Vse kipelo, vae je bilo pripravljeno na upor — a nihče si ni upal začeti. Tedaj je pa petnajsletni dež ko Balilla zgrabil kamen in ga zalučal v avstrijske vojake. Ko je ljudstvo to opazilo, je silno navdušenje obšlo vsu srca: vse je hitelo na boj — Avstrijci so M Dolina organizacija nioti Mislim Toli hvaljena »Jadranska banka« je zopet vzrok naše gospodarske nesreče. Pred par leti se je banka dokopala de več milijonov lir, a ti milijoni ji nisi mnogo pomagali. Mi smo tedaj to pra vično kritizirali. Zato so nas obsojali s tiste strani, ki vodi politiko v Trstu. Tedaj so veljaki rekli: «Rešili smo Jadransko banko, naš narodni zavod.) Pa niste še prešli dve leti in prišel j' nov — še hujši polom. Na tisoče ljudi bo ostalo brez težav »o prihranjenega denarja. V javnost prihajajo vedno večje sleparije ii škandali. Do sedaj vemo, da gre z nič manj nego za 54 milijonov lir. Treba znati, da se je delala za banko silna agitacija. «Edinost» in «Istarska Riječ« ter drugi slični listi so prinašali redno reklamo. Vplivni slovenski politiki in prvaki, so lomili za to banko kopja in sulice. Vse to je premamilo tisoče vložnikov, da so se posluževali Jadranske banke. Kako je mogli priti do zloma pri banki, ki so jo narodni voditelji proglašali kot posredovalni zavod med Italijo in Jugoslavijo? Saj so še pred dvema mesecema raznašali, da bo poleg drugih bank tudi Jadranska banka dala Jugoslaviji posojilo za GOO milijonov. V prvem redu je vzrok poloma nepoštenje. Ker so bili v upravi tudi Slovenci in Hrvati, so tudi ti odgovorni za zavod. Najmanj, kar bi bili morali storiti, je to: obvestiti bi morali javnost, da glavnice od 15 milijonov sploh ni bilo. Zato so ti narodni voditelji soodgovorni za to gospodarsko nesrečo. Mi ne dvomimo, gotovo je, da je bilo stanje banke znano že pred meseci. Takrat je bila njihova dolžnost, da obvestijo o tem celo deželo, da se zna ravnati. Ta dežela pa je bila po «Edi-»osti« zapeljana. IdoM glasovi o zavezniki bankirjev. Pred nami leži šop starejših časnikov, ki jih nismo zavrgli, ker smo vedeli, da prej ali slej prav pridejo. Vze. mimo dva časnika, ki sta oba v rokah narodno-napredne stranke v Jugoslaviji. Tiste dneve, ko je ((Edinost« na nas (pljuvala žveplo in ogenj, ker smo napadali društvo Edinost ter dr.ja Wil-fana ter dnevnik, ki so vsi vztrajno zagovarjali Jadransko banko, je priobčilo «.Tutro» to-le brzojavko (v laškem jeziku): «Nj. E. Mussolini, Rim. — Na prvi seji upravni svet .Jadranske banke, ki -azvija svoj delokrog v odrešenih provirtcah, pošilja izraz vdanega počeščenja Vaši ekscelenci. Podpisan Ciril Kamenarovič.« Tiste čase je «Edinost» prav po satansko branila banko. «Jutro« pa je pi- salo: «Našo okrvavljeno pokrajino i-menuje Kamenarovič odrešeno pokrajino... Še leže ruševine Narodnih domov, požgane hiše, naše šole zaprte uradništvo izgnano, povsod nasilje, naš jezik izgnan iz vseh uradov. A pride Kamenarovič.... Večjega zasmehovanja našega trpljenja še ni bilo! Kamenarovič, bivši tajnik kralja Nikite Črnogorskega, pustolovec, ki se redi sredi Slovencev z našimi milijoni, si upa zaničljivo pljuniti na naša čustva.« Tako ((Jutro«. «Juffoslovenski Lloyd» v Zagrebu pa je prinesel — naperjeno proti tržaški kliki — tale sestavek: (iZastupnici Giunta i Banelli prouča-vaju prilike i šalju memoriale ministri-rna. Iz zadnjega memorala ovih ljudi izlazi, da je pitanje t.rščanske luke čisto političko. Strategijski i ekonomski razvikani razlogi prestali su da važi (da naj pomenijo), sada treba da po mognu politika i diplomacija, dok s jednako i nadalje zločinačkim nasilji ma iprogoni sve, što je našega. Memo rial kaže, da »Italija treba da posred-stvom Trsta potencira svoju pobjedu. Problem trščanski nije lokalni, on po-čimlje u Rimu. a mora da se vrši na Balkanu. Iz memoriala, kao iz odgovora g Mussolinija vidi se, što gospoda namje-ravaju: i) Trst ima da bude faktor, h kojega če Rim djelovati u prvom redu protiv Slavenstva na Balkanu. Trst s< mora ekonomski podignuti da bude z propagandu. Sam Mussolini je odgove rio: «Sječam se, da u rimsko doba na-kon (poleg) Rima bijaše (je bila) A.kvi-leja, a danas Trst največi grad (mesto) za prodiranje.« 2) Italija može gospodariti ekonomski Balkanom samo ako jr Trst snažan (močen) da iprodire i tuče svaku utaknicu (konkurenca). 3) Trs! treba ojačati, ne za ljubav trščanace (tržačanov), več (ampak) za slavu Itali; je. Da se to postigne (doseže) za to se traži (zahteva): 4) Obnova industrije uopče, a osobito talionice (plavži) žel jeza u Servoli kod Trsta, da se zaprije-či razvitak Slovenaca u Jesenicama. 5' da se svim srčdstvima. održi Jadranske banka u Trstu kao potente strumentr di penetrazione nei Balcani, specie nel-la Jugoslavia. 6) u koliko se radnja že-ljezarije (fužine) u Jesenicama ne bi mogla zapriječiti iz Trsta, to trebe smjesta (takoj) kupiti večinu dionicn (delnic, akcij) jeseničke industrije preko Jadranske banke pa stalo to i žrta va. Sada iz svega toga na Servoli kod Trsta Italija nema koristi, a bi se jed nirn mahom stvorilo rada (delo) gradu i s druge strane bi se zarobila (usuž njila) jesenička željezna industrija, koja bi mogla s vremenom biti Italiji pogibeljna«. Nato piše isti list besede, ki jih dobesedno prevedemo v slovenščino, ker osvetljujejo delo naše tržaške klike: «Drugič Vam bom opisal žalostno delo nekaterih naših ljudi, ki gredo na roko peklenskemu delu oseb, ki so vsega zmožne.» Kar je poštenih Slovanov na Primorskem, vedo vsi, kaj nam je storiti. Pismo iz Beograda. Mo smo se obrnili do nekega ministrskega uradnika — Tržačana, ki je v Beogradu, od katerega smo prejeli ljubeznivo pismo. Iz tega pisma posnem-Ijemo naslednje stavke: »Predno se je bila naša vlada odločila za to, da izposluje 13 milijonov lir Jadranski banki, se je vršil tu velik boj. Gospod minister Žerjav ter drugi Slovenci so se z vsemi štirimi borili za to, da izposluje vlada 13 milijonov ne Jadran- ski banki, ampak zadrugam. Vršile so se seje za sejo, a do odločitve ni mogle priti, ker so vedeli, da se bodo hudo zamerili zadrugam. Kar naenkrat pa je dospel v Beograd šop «Edinosti«, v kateri je tedaj gospod poslanec dr. Josip VVilfan dokazoval, la je Jadranska banka upravičena prejeti rečeno vsoto. Od teh «Edinosti» je šel en iztis na zunanje ministrstvo, drugi na Pašiče-vega tajnika, tretji na notranje ministrstvo. Malo kasneje je padla odločitev v prid Jadranski banki.« Vsak Primorec se bo vprašal: »Kdo je takrat poslal Edinosti v Beograd?« Mi ne moremo trditi, da je poslal dr.. Wilfan, dr. Slavik, g. Ciril Kamenarovič, društvo Edinost ali kdo. Gotovo pa je, da se niso iz Trsta same ekspedira-le. Na vsak način pa doznava javnost za reči. ki služijo v pouk. Doktor Wi]fan se brani Odgovor gospodu doktorju Wilfanu (Piše Virgilij Šček). Gospod doktor Wilfan je zapisal, v nedeljski «Edinosti» težko umljivo o-brambo; izobraženi, pa tudi inteligentni ,priprosti ljudje so takoj uvideli, da se je z obrambo strahovito urezal. Naj to spoznajo tudi najširše plasti naroda. Zato ne bom pisal učeno ter zavito, ampak priprosto, odkrito, da bo vsakdo sledil ter znal izreči svojo sodbo. Odgovarjal bom gospodu doktorju na vseh 10 točk, eno za drugo. Iz dolgoveznih stavkov g. dr.ja Wilfana bom izluščil jedro in glavno točko, ki se je drži g. doktor v svoji obrambi. Gospod doktor pravi : 1. «Očitajo mi, da. sem branil banko in škodoval s tem našim zadrugam in da sem tudi jaz sokriv, da izgubi naše ljudstvo ob polomu nesrečne banke par milijonov lir. Na to očitanje odgovarjam, da. je lažnivo in obrekljivo, in tisti, ki to širijo, so lažnivci n obrekovalci». Odgovor: V tem stavku ste zmešali lansko zadevo izmenjave o 13 milijonih in letošnji polom Jadranske banke. Kar se tiče 13 milijonov, nočem danes zopet pisati, ker sem Vam v »Goriški Straži« že lani dokazal, da ste ime- li Vi veliko krivdo, da je prejela denar banka in ne zadruge. Vi niste na moj lokaz nikjer in nikdar odgovorili. Molčali ste kot grob. In imeli ste prav, da ste molčali. Preberite proti koncu teh vrstic odgovor na 6., 7. in 8. točko. Kar se pa tiče današnjega polopia, ni res, kakor vi pišete, da zgubi naše ljudstvo par milijonov ampak šest do sedem milijonov lir. Te nesreče ste tudi Vi in Vaša politična stranka sokriva, ker ste z velikansko reklamo v listih delali propagando za Jadransko banko,, ki jo je soustanovila Vaša stranka. Ne pozabite, da je hrvaško i-strsko ljudstvo samo zgubilo v volo-ščanskem okraju par milijonov Im Vaše istrsko glasilo «Istarska Riječ« ter Vaš koledar »Jurina i Franina« je prinašal reklamo, je pisal, da je popolnoma vplačan delniški kapital /5 milijonov lir, kar je bila velika laž. Ko so naši pristaši v Liburniji svarili Istrane, naj ne nosijo denarja v opatijsko podružnico banke, so ljudje vsled Vaše reklame takole sodili: Ipak su «Istar-ska Riječ« d «Edinost« pošteni. In ljudje so verjeli, so zaupali. Ko bi pa Vaši listi in Vaši koledarji nele odklanjali bogato plačanih oglasov (po tarifi gre ((Edinosti za oglas 190.000 lir letno), ampak tudi delali, kakor je delal Mali list, bi naši ljudje ne bili nanosili svojih prihrankov v tako banko. Dr. VVilfan pravi : 2) «Resničnega konflikta med zadrugami in banko v vprašanju onih 16 milijonov pri izmejavi ni bilo«. Odgovor: Gospod doktor ! Za izmenjavo so se brigale banke in zadruge. Vi dobro veste, da je tačas sam gospod minister Gregor Žerjav namignil, naj se Primorci pobrigamo zato, da se bodo pri izmenjavi upoštevale zadruge. Gospod poslanec Josip Lavrenčič je iz Postojne prihitel ter zahteval nujno akcijo. Na drugi strani pa je stal g Kamenarovič ter Jadranska banka, ki je tačas imela 300 deležev pri Vaši «E-dinosti«. Med banko in zadrugami ni bil le konflikt, marveč pravi boj. Mi smo se pehali za žive in mrtve za zadruge, druga stran pa za banko. morali bežati. Dragi moj gospod, vsaka krivic?! enkrat neha!« Zahvalil sem se starčku in odšel v svoj hotel. V sohi je bil Jože — sam. In silno hud je bil. V Genovi Janeza, ljubljenega sina JOŽevega — ni bilo. Par ur je bil samo tukaj, odšel je v Specijo. Pripovedoval mi je, da je bil silno hud v vojašnici. Ko je pa kapetanu povedal, koliko poti je preromal, se mu je zasmili! in klikal jena telefon. In poklical je na telefon celo mladega brkinskega junaka v vojaški suknji Janeza Ježevega! In Jože se je telefonično pogovarjal s Svojim sinom — junakom. «Ves Jože, ta je pa bosa! Ti da si telefonira1! Ta je predebela!« sem ga podražil. O, da bi ga ne bil! Zares se je razjezil: «Ali res misliš, da samo ti vse znaš! Kolikokrat mi je Zogar obrovski kazal, kako se govori na telefon. Pri dekanu Mihu sem pa govoril dvakrat tje v Trst. Ves, Jaka., Janez hoče, da ga obiščem, ko sem že tako daleč — grem. Zdaj popoldne ob treh bom že na vlaku.« Jože je res odšel proti Speciji. Jaz sem ostal sam in nekako dolgčas mi je postalo po dobrem, veselem tovarišu. Popoldne sem napravil sprehod na svetilnik, s katerega sem užival prekrasen razgled. Obiskal sem tudi genovsko pokopališče, ki slovi za najlepše pokopališče na svetu. Po umazanih ulicah raznih predmestij je vozil tramvaj skoro pol ure do pokopališča. Pokopališče leži na pobočju nekega hriba, obdano od dveh strani z lepimi grički. Skozi sijajen uhod prideš na hodnike, kjer so pokopani I naj bogatejši in najimenitnejši Genoveani. Sredi pokopališča, na mali višini je prelepa kapelica. Z nekim Nemcem sva hodila od spomenika do spomenika. Ta. Nemec je bil profesor. Da bi svojim učencem mogel tudi v sliki pokazati lepoto tega pokopališča, je pridno fotografiraj. Pomagal sem mu; vse najlepše spomenike sva ujeli v črno kamrico. Nekateri spomeniki so res tako lepi, da človeka očarajo. Vsi največji italijanski kiparji se kosajo med seboj, kdo bo ustvaril lepše nagrobnike. Vse občuduje angela s trobento, delo Ca-nove; ali devico, ki zažiga, luči (Villa); človeka pretrese starec — čas -— ki zamišljeno sedi ob odprtem grobu, kar je lepo izdelal kipar Saccomanno; od vseh najlepši se mi je zdel angel, ki je s svojim čolnom srečno prispel v pristan; / eno nogo že stoji na kopnem; vesel povezuje jadra, oko ima. uprto v nebo, na katerem mirno sevajo zlate zvezde — podoba pravičnega, ki z veseljem dospe do nebeškega pristana. Obiskala sva. tudi grob slavnega Mazzinija (1872,). Nemec je bil petičen mož. Poklical je avtomobil, ki je naju peljal v sredo mesta k slavni «beli hiši« in «rdeči hiši«. Tam sva si v naglici ogledala imenitne slike in kipe, ki so razpostavljeni v teh dveh muzejih. Ti dve palači imata ime «rdeea» in «bela» hiša vsled tega, ker je ena belo, druga rdeče poslikana od zunaj. Slik in drugih muzejskih znamenitosti ne bom popisaval, le toliko povem, da je bil moj nemški tovariš popolnoma prevzet lepot in bogastev teh prostorov. «Sijajno, krasno, imenitno«, je neprestano vzklikal. Proti večc ru sva se z bogatim znancem peljalo še na sprehod v avtomobilu: skozi mesto do morja, nato ob morju do San Pier d’Arena in nato nazaj v mestm log in se ustavila — kaj boš vpraševal kje ! — v gostilni. Godba jo igrala, midva sva opazovala ljudstvo v parku 111 pila dobro, močno vino. Nočiln se je, K<-sva se poslovila. Obljubila sva si, da a® drugi dan snideva — a ni se nama izpolnila želja Ali se še kdaj vidiva? Truden sem bil. Zato sem se kmal'1 podal domov. Pripravil sem si vso Prt( Ijago in naprosil starega vratarja, mil me ob dveh ponoči pokliče. Plačal s®10 svoj dolg in odšel spat. Ljubljansko «Jutro» je spisalo nad 100 člankov in notic v prid primorskim ^drugam. 4) Dr. Wilfan pravi: «Zadevo o izmenjavi sem obrazložil v članku 15. aprila 1923. v «Edinosti«. Mojih trditev ni še nihče ovrgel.» Odgovor: S tem stavkom ste povedali debelo neresnico; in sicer ali nevedoma ali ve-dorna. Ali niste brali uvodnih uredniških člankov v «Goriški Straži«, ki so Vam. točko za točko pobijali in ki se' tia nobenega niste upali odgovoriti? A-ko jih niste brali, potem bi se mora- li prej dobro informirati, preden ste zapisali gorenjo trditev (4. točka). Ako Pa ste članke brali, potem je gorenja trditev vedoma zapisana neresnica. •5. «Karse je v pogodbi Sv. Margarita storilo za. banko,'je po mojem mnenju » korist Jugoslavije in končno tudi v korist, našega gospodarstva na: Primorskem«. Odgovor: Ta stavek očituje Vaše kapitalistično mišljenje in čustvovanje ter dokazuje, kako ste do dna antisocialno vzgojni. Zakaj? Kaj se je zgodilo v Sv. Margariti? V bistvu so podprli upravne svetnike ene falitne banke. Dali so Jadranski banki 13 milijonov, ki pa nj požrla le tistih 13, ampak še nadalj-nih 400.000.000. In Vi imenujete to ((koristno za naše gospodarstvo v Julijski Krajini?» Mari ste na glavo padli, go-sPod doktor? Vidite, gospod poslanec! Mi imamo o koristi našega narodnega gospodarstva na Primorskem vse drugačne pojme. Mi mislimo — v duhu socialnega programa —, da bi bilo za na§e gospodarstvo koristno, ko bi se ^Ui dali 13 milijoni našim zadrugam. °d teh ima korist naš narod, od Javanske banke pa so imeli korist le h&nkirji ter Vaši listi, ki so dobivali za propagando težke denarce. Dr. Wilfan pravi: 6'. «Denar za izmenjavo ni bil namenjen zadrugam, ampak za sanacijo bank.» Odgovor: , Ravno to je, dragi gospod doktor, ^isto zlo, proti kateremu smo se mi bo-Plli proti Kamenaroviču, proti vsem ?iegovim zaveznikom in proti Vam in 'afiim listom, ko so se v Genovi Ostali zastopniki obeh držav, so Se menili lahko o marsičem. Medili bi se bili lahko o zadrugah, lahko o šolah; pa ne, menili so rajši o banki. Takrat, ko še ni ®adla zadnja beseda, smo prosili Vas, Sospod doktor, ki ste bili naš skupni Predsed^H politične organizacije, da Pomagajte v skupni akciji. Dr. Besednjak je bil pri Vas: «Gospod doktor, no Jadranski banki, je podlo, zlob-°- Mari. so drugi listi odklanjali ogla-’e Jadranske banke, ker so vedeli, da ®nka slabo stoji ali iz drugih vzrokov. e so vedeli za slabo stanje, so morali «Po slab ar jati ljudstvo; če pa. niso vedeli za l[abo stanje, potem morajo dopustiti, «Edinost» dela reklamo za banko.« Odgovor: **Pod doktor! Gorenje očitanje ni ampak pravilno, pošteno. Prir Sm° ‘zvedeli> kako stoje stvari p/ . ^ranski banki, je začel Mali list h*11* Voti n)ei- S tem je opozarjal sili*0 *n nedTomno bravce, naj ne no-denarja r njo. še red. Mali list, Goriška Straža in Pučki Prijatelj ter vsi naši koledarji so ponujene oglase — šlo je za težke denarce — odklonili, ker smo smatrali za nepošteno, da bi speljali svoje rojake, naj bi nanesli vanjo svoje denarje. Pa tudi pri vas ste to vedeli. Ako n c verujte, poprašajte gospoda dr.ja Josipa Agneletta. Na občnem zboru Jadranske banke, ki se je vršil še pred vašimi inserati, so stali upravni svetniki ban ke kakor obtoženci, tako si jih člani napadali. To je bili splošno znano. In kadar se pri banki o taki reči izve, je to zadosti, da je človek nezaupen, in brezvestno je, ji delati kljub temu bučno reklamo v listih. Dr. VVilfan pravi: Zakaj delate razliko med bankami? Saj je dobila Jadranska 13, pa tudi Ljubljanska kreditna banka je dobila 3 'milijone. Zakaj te niste napadli? Niste prinašali oglasov Jadranske. To je res, a vendar objavljate inserate Ljubljanske kreditne banke, ki ima podružnico v Gorici in v Trstu. Ker vidim, gospod doktor, da v svoji kapitalistični duševnosti ne morete našega ravnanja zapopasti, evo nekaj pouka. Vi se v članku spotikate zlasti ob inserat. v «Goriški Straži«. No, dobro: Goriška politična organizacija je na čelno zoper vse te banke; iz srca rada bi podpirala Zadružno banko, ako bi se mogla taka ustanoviti; zakaj taka banka ne bi imela za cilj dobičkarstvo v korist zasebnikov, ampak bi dela!: edinole v prospeh ljudstva. Te banke pa nimamo. V Gorici imamo vse polno laških bank (di Roma, di Napoli, della Vene-zia Giulia itd.) in pa podružnico kreditne banke, ki je v slovenskih rokah. Tedaj je stala naša organizacija pred izbiro: ali podpirati laške ali našo. Nam kot zavestnim Slovencem iz bira ni bila težka; slovenske banke se poslužujejo goriška Zadružna zveza, vsi naši ljudje, s čimer dajeja zgled narodu. Zato tudi to slovensko banko podpiramo. Pa še nekaj. Jadranske nismo mogli nikdar podpirati, ker je bila v rokah pravih lopovov, kakor se je izkazalo O kreditni banki absolutno tega nc moremo trditi, narobe; pokojni Kači v Gorici je bil vzor poštenjaka in pod njegovim vodstvom si je pridobila podružnica ugled. Iz tega vidite, gospod doktor, veliko razliko med banko in banko; vidite •pa tudi, da je Vaš očitek brez vsak« podlage. Dr. Wilfan pravi: 9. «Moje nmenje glede oglasov je: oglasi so zadeva uprave, ne pa zadeva političnega društva Edinost. Uprava pa sprejme oglase, «ako je le besedilo po vsebini dopustno, ne briga pa. se za druge.« Odgovor: To je lahko Vaše mnenje. Vsi bankirji so ravno istega mnenja. Toda tc po našem socialnem mnenju ni prav Jadranska banka je ponujala tudi drugim listom oglase in tisočake, toda pr nas se je vodstvo organizacije zbralo, zadevo preudarilo ter sklenilo: Ljudstvu banke ne bomo priporočali, na. nam ponujajo zaboje denarja!« Dr. Wilfan piše : 10. «Vprašanje je sploh, ali je napa danje denarnih zavodov, vobče koristno, posebno v obliki, ki se je me< nami udomačila.» Odgovor: Gospod doktor! Mi mislimo, da je na padanje škodljivih in nepoštenih zavo . do v naša sveta dolžnost, da je to ljudstvu koristno in sicer zelo koristno. Ako bi bili VI in Vati listi pisali o Jadranski banki, kakor ml, bi danes slovensko ljudstvo ne zgubilo vsa] petih milijonov. In to je tudi nekaj. Ali se Vam ne zdi tako, gospod doktor?« Ekspresna tatvina v Vidmu DENAR SO VOHALI. V sredi Vidma ima svoj urad zemlje* mereč Ubald Domini, sin predsednika deželnega sodišča in tajnik ondotnega fašja. Pred dvemi leti je dobil zemljemerec naročilo od notarja Buzzini-ja, da je za račun dedičev grofa Puppi-ja prodajal grofovska posestva, ki so bila vredna okoli 2 miljona lir. Lani je posestvo prodal in letos za sv. Martin so kupovalci prihajali plačevat drugi obrok dogovorjene kupnine. Domini je inkasiral že prejšnje dni 628 tisoč lir, katere je položil v banko. Dne 17. in 18. zjutraj je prejel zopet 177.500 lir. DENAR V BANKO. Tudi to drugo svoto je Domini pred poldnem dne 18. t. m. skrbno preštel, potaknil bankovce po kuvertah, naredil račun z notarjem Buzzini-jein, ki je bil pri njem v pisarni, potem pa je poklical svojega slugo Jakoba Ferruglio (izgovori Feruljo), mu izločil paket z bankovci ter ga poslal v banko. | DOBRO SE JE SKRIL. Ropar je moral vedeti, da je denar na taki poti. Čakal je zunaj pred pisarno na hodniku, vendar dobro skrit. Zemljemercev stanovanjski sosed, neki trgovec s svilo, je malo prej prižel po istem hodniku v svojo pisarno, pa ni na hodniku opazil nič posebnega. VSE V HIPU. Ko je zemljemercev sluga prišel iz pisarne in zaprl za sabo prva steklena vrata, je planil tat proti njemu, vrgel mu v oči prahu Od sadre (gips),; zgrabil paket z bankovci in zbežal po stopnicah. Sluga je odskočil nazaj, razbil steklena vrata in jecljal: denar! denar! Domini je takoj razumel, stekel ven in po stopnicah dol, toda tatu ni bilo več. Nekteri so ga videli bežati po trgu. pa ni bilo nobene prave sledi več. Morebiti bo dolgotrajna in potrpežljiva preiskava spravila zločinca v reko pravice. General milicije. Italo Balbo je bil rojen leta 1896., torej je 28 let star. V vojni je bil navaden kolesar in kasneje je postal planinski lajtnant. Do leta 1920. je bil republikanec; ko pa je videl, da snop raste, je pristopil in s 27. letom ga je Mussolini naredil za generala milice. Kot tak je, enakopraven z generali kraljeve vojske ter ima 26.000 lir stalne plače. Po določbah pravilnika on ni podvržen vojnemu ministru, ampak naravnost Mussoliniju. Sploh nima vojni minister po zakonu nobenega vpliva nanj. — Ubogi vojni minister! Umljivo pa je tudi, da generali redne vojske pisano gledajo take neiz-šolane generale! Italo Balbo pa je tudi poslanec in generalska plača mu ni bila ukinjena. Tako dobiva mesečno kot general 2166 lir, kot poslanec 1131 lir, skupaj 3297 lir na mesec. Ne bo lačen! Kako so se Irci borili. Irci so bili 600 let v angleški sužno-sti. Vodili so vstrajen boj, ki jih je tudi končo osvobodil. Značilno je pri tem, da so irski magnati z Angleži držali. Angleži so vzeli Ircem vso zemljo. Prišle so strahovite lakote. Leta 1847. je umrlo za lakoto nad en milijon Ircev. Vse šole so jim, vzeli, vse uradnike, vse sodnije. Kako so se Irci branili? Zvezali so se v Narodni svet, ki je Vodil vso borbo. Podpirali so duhovski naraščaj tako, da je zadnja vas imela domačega duhovnika. Ustanovili so književno ljudsko bratovščino (kakor Mohorjevo družbo v Gorici). Preganjali so domače brezverstvo, ker so bili prepričani, da bo trajno vzdržalo boj le moralno ljudstvo. Potem pa so bojkotirali vse angleške sodnije. Sami so st ustanovili v vaseh razsodišča. Ustanovili so si eno samo prosvetno zvezo, ki je bila matica vseh izobraževalnih društev. Toliko davkov so razpisali, da nas bodo obrali do kosti. Razmejitveno zlo Iz Belgrada prihaja vest, da italijanska vlada noče popustiti pri določevanju meje v Hotederšici. Tam je meja med Italijo in Jugoslavijo tako nesrečno določena, da stoji vas Hote-deršica. na jugoslovanskih tleh, zemljišča in gozdi hotenjskih posestnikov pa skoraj vsa na italijanskih tleh. Ako hočejo ti posestniki obdelovati svoja posestva, morajo imeti uradna pota in sitnosti, izkaznice in dovoljenja. Razume se, da italijanska financa skrbno pazi posebno- zaradi kontrabande. V vsakem kmetu in volarju, ki hoče čez mejo za delom ali za živino, vidijo nevarnost kontrabande. To postopanje finance tako zelo ovira vsakdanja dela, da kmet izgublja vso dobro voljo. Nešteto korakov so že naredili Ho-tenjci (podobno tudi Planinci), da bi se njihova zadeva bolj praivieno in človekoljubno rešila. Vse zaman. Sedaj pri beneških pogajanjih bije zadnja ura. Ali bodo gospodje ministri imeli kaj srca za ubogega kmeta? Ali bodo spet zborovali samo za kapitaliste in bankirje, kmeta pa prepustili žalostni usodi ? Veselica v Sežani. ' «Gasilno društvo« v Sežani priredi v nedeljo dne 23. t. m. v Šmucovi dvorani veselico, združeno z godbo, petjem, igro in prosto zabavo. Igra se šaloigra «Opo-roka Lukovslcega graščaka.« Začetek ob 3^ uri pop. Vstopnina je L. 3 sedeži, L. 2 stojišča. Med odmori svira društvena godba Uhod v dvorano iz Smucove-ga dvorišča. ADRIA-Č tVLJI Izdelek tolarske zadraae v mirna dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Martinovo leto narobe. Za sv. Marti* Je stara častitljiva mara. da, da mora biti nekaj toplih solnfinih dni: jesen se mora posloviti z aljudnim poklonom, zima mora priti polagoma in tipaje. Toda letos Je vse narobe. Tudi pri vremenu je prevla- j dala snoparija in' gorjačarstvo. Namesto Martinovega leta smo dobili pravo pravcato zimo. Toplomer je padel na ničlo, kali so zamrznili, vrhove gorž jo pokril sneg, v Trst pa je pridrvela kakor snoparji na kamjo-nu srdita burja in dela tako, kakor piš« • njej Župančič : Vije, vije... Kraševce brije, Trst pometa, ladje premeta. O o Tudi od drugod prihajajo poročila o velikem mrazu, burji in snegu. Trgovine z zimsko obleko delajo dobre kupčije, po drvah in premogn je narastlo popra&evanje, vse se zavija in stiska, vse pravi : Kaj bo Sel* • sv. Treh kraljih! Deseti brat v Brkinih. Jest sm po ne vadi mir n člouk jen ne porajtam ze nobeno barufo. Ma vndr srn jih an par ujeu tam u linčovi oštariji. Šminov Tuoni jih je udobiu prou zeduosti, de je mogu prespat ne sejni tisto nuč. Pej de b' blu ze. kej, nej bi še blu. Šmina je šou ne to majhno potrejbo, jen an njegou kamrat mi je skriu an kuos speha, ki ga je Šmina ciipiu. de bi jmiu ze zebejlit. K je pršu nezaj, je djau, de nej mi dajo Špeh nazaj, uni pa so ga netukh, de je ležou pod mizuo jen še bij bi ga bli, če bi ne biu jest braniu. Ze luon pej sm jih dobiu an par po glavi, de mi ceu tejdn šmi nuotri. Zdoj bom ahtou bij, de ne zajdem v kakšno jintrigo. Undan sm biu u Hrpejlah. Rad bi biu zvejdiu, kaku su ualili jen kua-ga sa zbrali ze žpana. Uglih sm pršu s cuga, pa me' srječa bimfljou Juaže, ki je tam neoi z br-činu doma. Prouzeprou, uan je zmjerej ne cejsti kkr kuonjska figa, ze tu sm biu, vesjeu, de sm naletiu nanj. Take suorte ldje use zvejo. K smo stari prjat- li, smo šli h Mzgci na an litr. Jest sm djau, če kej vej, kaku su volili v Hrpejlah. Uan m djau, de vej jen de če dam ze pu litra, de bo povejdou tudi, kako su valili v Kaštelnovi novograj-ci. No, pa bom dau, sm ga okorajžiu. Pa je djau, de je ze žpana tisti gasput, k, V klanci v društvi ruobo prodaja; njegov žpan poj de je gasput Kijurko, tisti, ki je ze< guoždnarja. Ualili de sa taku KlanČani jen PreSoani jem Ooizla-ni jen padgurci zetu, k je gasput Kijurko ablubiu, de bojo prepelali monecipi iz Kozine nazaj u Klanc je/i de bodo lhku sejkli drva cejlu lejtu kamr bojo tejli jen de ne bojo nabenga n<> praša- li. Puatle sm prašou če bo tu rejs. Juaže pa je rjeku, de' rnendej gOtou ne bo nič rejs jen de bo kkr prej. Pa sm jest djau, de boja ualiuci mrmrali jen do bojo hudi — pa, je Juaže, rjeku: an drek baja hudi} jh baju ^aspudje' vre kakn patruštali jen ze neprej kej oblubli. Kašn bi brihtn bo ne tihu zekljev — ne glas' se bo bau. kej djat. Puatle je djai$ bimfljou Juaže de so navograjci zvalili anga žpana domačina, njemu pa de so dali ze žpana gaspuda Potra-teta, tistga k je ze guozdnarja jen ki zna po hrvaško tudi klet. Njega de je prparuačiu an kmet ze tu, de k je učen jen k zna duabru po lašku jen je velik prjateu gaspuda MusolineLa, ki u Rimi postave dela. Kdu je pa ta kmet, sm ga prašou. Pej nej teu povejdit samo je djau de je biu u Ameriki jen de jma duasti dnarja jen de zna gouart kkr an duohtar. K smo se taku zgavarjali, pej pride ana kruota, kuožčav uobraz je jmejla, pej se zečne nekej usajat. Jest se spou nem de b lhku ratala jntriga jn de b spjet kej dobiu po glavi. Hitro pocukam Juažeta ze jkjeto jen smo šla uon. K smo bla uoni mi je djau Juaže, de jma ze jt ne Barko po opravili, jn do nej grem žnjim ze komjpanijjo. Jen smo šla na Barko. Kaku je blu tam, boni jutri povejdou. Velika železniška nesreča na Pragerskem. V noti od 17. na 18. novembra se je zgodila na postaji Pragersko velika železniška nesreča, ki je zahtevala tudi Človeške žrtve. Na Pragersko je privozil okoli polnoči mešani vlak iz Ptuja. V trenotku, ko je mešani vlak zavil v postajo Pragersko, je privozil z druge strani tovorni vlak iz Maribora, ki se je na ovinku zaletel z vso silo v mešani vlak. Oba strojevodja sta sicer opazila pretečo nevarnost, toda bilo je prepozno, da bi mogla vsak svoj vlak ustaviti. Lokomotiva tovornega vlaka je vrgla s tira zadnji — osebni — vagon mešanega vlaka in razbila nekaj tovornih vagonov. Pod razvalinami je obležal mrtev doslej neznan spremljevalec konj, ki je spremljal konje iz Medjimurja v Avstrijo. Tudi več konj je težko poškodovanih. Med potniki mešanega vlaka je nastopila velika panika, vendar ni nihče težko ranjen, lahko ranjenih je več. Mešani vlak je Z dveurno zamudo pripeljal v Maribor. Posebna komisija je na licu mesta ugotovila, da j« zakrivil nesrečo prometni uradnik v Pragerskem. Ma-terijalna škoda je zelo velika. Zaupnica. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je zborovanju zaupnikov izreklo poslancu dr.ju Besednjaku popolno zaupnico. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? Socialna šola I?rvi članek: kmet, delavec in kapitalist Pred Kristusom. V starem veku -pred Kristusom so bili ljudje dveh vrst: svobodni ljudje ter sužnji. Svobodnjakov je bilo le malo, sužnjev je bilo na tisoče in na milijone. Svobodnji ljudje so ix>sedo-vali zemljo, hiše, premičnine, živino ter sužnje. Sužnji so bili ravno toliko kolikor omara, tele ali krava. Kaj je bil suženj? Suženj je moral obdelovati polje gospodarjevo, on je moral absolutno vršiti voljo gospodarjevo, ker je bil last gospodarja. Ako ni slepo ubogal, ga je gospodar lahko zaprl, dal 'pretepsti ali ubiti prav kakor je hotel. Nihče ni smel zato kaj ugovarjali, ne cesar ne sodnija. Na semanji dan je gospodar peljal sužnje na trg, tam jih je lahko • prodal ali zamenjal. Bili so gospodarji, ki so imeli 100, 1000 in 10.000 m več sužnjev. Krščanstvo je uženjstvo ukinilo, popolnoma odpravilo. V srednjem veku. V srednjem veku, ko so zavladali grofovi, suženjstva v tisti stari obliki — kakor pred Kristusom — sicer ni bilo, več, pač pa tlačanstvo. Grofovi kmetje so morali tlačanit.i, delati za grofa; zemlja je bila last grofov. Po jemečki odvezi je tlačanstvo izginilo. V kapitalistični dobi. Po tlačanski dobi so kmetje mislili, da so postali svobodni in enaki. Zemlja, ki je bila prej last grofa, je prišla v roke kmeta. En čas je bil res kmet vesel, srečen, da je zagospodaril le zemlji in v hiši, toda, ta sreča ni trajala dolgo: samo par desetletij. Bridko se moti, kdor misli, da. je postal po odvezi kmet zares svoboden in enakopraven. Prebrisani in brezvestneži. Nastala je nekaka svobodna konkurenca, ki je ustvarila spet dve vrsti ljudi. Prebrisani in brezvestni ljudje so postali polagamo premožni, kasneje pa milijonarji, nekateri celd milijar-darji. Kmetje. Največji del kmetov.si je v tem konkurenčnem boju ohranil ravnotežje, ni ubožal, ni obogatil in ti vsi so ostali kmetje, kar so še dandanes. Proletarci. Tretlji del nekdaj osvobojenih kmetov pa je v konkurenčni borbi po- dlegel, izgubil vse premoženje in svojo neodvisnost. Primorali je bil, da j šel po svetu za delom in zaslužkom k tistemu najmanjšemu delu svojih nekdanjih tovarišev, ki so iz kmetu <■ prvem, drugem ali tretjem kolenu postali bogati kapitalisti. Ti so danc-i proletarci: nimajo ne zemlje ne hiše, edino njihovo premoženje so njih volte. Proletarec je potemtakem nekdanji kmet, ki je v tekmovalni borbi prišd na beraško palico ter si mora z vsakdanjim delom pri kapitalistu služiti kruh. K sedanjemu številu proletarcev se leto za letom pridružnjejo nadštevilni kmečki otroci, ki ne podedujejo ničesar ter taki kmetje, ki obubožajo. Proletarec — suženj. Proletarec je popolnoma odvisen »d kapitalista — delodajavca. Ta mu da službo ali mu jo odreče, kaltor hoče. Prekueovanje. V kapitalistični dobi gori opisana borba nikoli ne neha. Dogaja se, da marsikateri kapitalist obuboža ter postane on ali njegov sin proletarec; do~ gaje pa se tudi, da se marsikalt proletarec povzpne do kapitalista. To pa je gotovo, da so se vsi trije današnji stanovi: kmet, delavec in kapitalist razvili iz enotnega stanu osvobojenih tlačanov. Ali Je danes kmet — neodvisen? Zgoraj smo rekli, da je proletarec popolnoma odvisen od kapitalista. Ta resnica ne potrebnje nobenega dokaza, ker je jasna. Kako jm je s kmetom? Ali je on odvisen ali neodvisen ? Tudi kmet je danes odvisen. Kmet, ki bi na svoji zemlji jrrav vse pridelal, kar potrebnje za družino, t /mrzne voda med zemeljskimi f'ci, jih raznese in tako zdrobi, kakor 1 jih n« mogli raznesti in zdrobiti z °benim plugom ali s kakšnim drugim Orodjem. Mraz nam torej prav lepo in f®2 vsakih stroškov pripravlja za Pomladansko setev zemljo y vsaki hvi, ki smo jo joseni zorali. Kjer je težka zemlja. Posebno važno je, da zorjemo že jese- 1 njive s težko ilovnato zemljo, ki nam e a večkrat spomladi pri oranju in Opravljanju za setev velike težkoče. 0 je mokro, je oranje takih njiv zelo avn° in zamudno, ker se zemlja pri-Pam?J'e P1^ oranju ob plugovo desko. Če v J.e °1J času pomladanskega obdelo ja vreme presuho, so njivska ilovna-2emlja lomi pri oranju v veliko kepe, ki ne razpadejo z lahka. Jeseni lahko zorjemo tudi prevlažno ali premokro njivsko zemljo. Ne škoduje prav nič, tudi če se pri oranju sprimejo zemeljski deli močno med seboj. Zimski mraz napravi prav takšno zorano zemljo najbolj godno. Je dvojna korist. Glavno je* da nastanejo pri jesenskem oranju takšne brazde, ki nudijo zmrzali kolikor mogoče veliko površino. Potem zemlja najbolj premrzne in prezeba. se navzame vlage in pride v do-tiko z zrakom, najbolj razpade in sprhne. Zmrzal tudi zrahlja pred zimo zorano zemljo mnogo bolj temeljito, kakor pa bi to mogli napraviti in doseči spomladi celo s ponovnim oranjem. Vse to skupaj pa pripomore da dobi jeseni zorana, njiva do spomladi pravo god-nost. Takšne godnosti pa ne more doseči zemlja v njivi, ki ostane črez zimo nezorana. in jo v veliko škodo setvam in pridelkom zorjemo komaj spomladi navadno šele t.ik pred setvijo. Zato pa ne omalovažujmo jesenskega oranja. Tudi ko bi jesensko oranje ne imelo ni kakšnih koristi, bi morali skušati zo-rati vse njive jeseni že zategadelj ker si s tem navadno prihranimo pomladansko. oranje. Za naše gospodinje. O pletenem perilu. Za. zimo je treba nakupiti gorke zimske spodnje in vrhnje obleke. Več let že kupujemo zimsko spodnjo obleko največ na stroje pleteno. To blago Ima skoro ravno take vrste petelj kakor na roko pletene stvari. Znano pa jo, da, ako ti pri pletenju zdrsne le ena petlja, se ti para v dolgi vrsti kar naprej in se pri nošnji potem na tistem mestu kaj kmalu raztrga. Prav tako je tudi pri kupljenem pletenem blagu. Kadar kupuješ spodnje jopice (maje), hlače, krila, nogavice ali vrhnje jopice, rokavice, poglej najprej, če ni kje spuščena petlja. Pokaži trgovcu in tako blago zavrni. Pri kupovanju pa glej, da ne vzameš pretesnih stvari, ker pletenine trajnega natezanja ne zdrže in se kaj hitro raztrgajo. Pri volnenih stvareh računaj tudi s tem, da se v perilu skrčijo in kupi raje nekoliko večje. Nogavice kupi raje enkrat, sešite kot pa one brez šiva, ker so te zadnje le raztegnjene po obliki noge in so torej niti te vnaprej do krajho&ti napete in se na nogi potem prav hitro raztrgajo. Priporočljive so nogavice z dvojno peto in dvojno kapico, t. j. da je peta in naprstje pleteno z dvojno nitjo, kar tudi takoj opaziš-Pazi pa, da ne kupuješ nogavic, ki so sešite po stopalu, ker ta šiv pri hoji tišči in povzroči trdo kožo. Bolje jo, ako je siv na obeh straneh stopala. Perila iz pletenega blaga ne zbiraj po debelosti. Res je, da je za prvi čas nekoliko gorkejše: ko pa pride v perilo, se kaj kmalu oguli kosmata notranja stran in ostane samo še redka pletenina in silno debeli robovi, ki radi tišče. Vatno je, da pri pleteninah takoj za-šiješ najmanjšo luknjico, četudi eno samo petljo, ker drugače se luknjica sama po sebi širi. (Gospodinja). Semenj v Sežani 12. nov. Prignanih je bilo 500 goved. Cena žive teže 5.50-6.— L. Konj 334; cena 1500-3000 glava. Prašičev 800; cena 100-130 L. Po čem je lira? Dne 19. novembra Bi dal ali dobil: ta 100 dinarjev — 88 45 L. la 100 Č. kron — 69.— L. ■a 100 fr. frankov 121.25 L. ta 100 avBtr. kron — 8 24 st. ca 1 dolar — 28— L. ca 1 funt — 105.80 L. Ljudska pratika. Naša objava v zadnji številki «Male-ga lista«, da izide v Trstu »Ljudska >ratika», j« našla hitro odmev na debeli. Za razprodajo so se priglasili žt do sedaj sledeči trgovci, oziroma raz-prodajalci: V. Jogan, trgovec. Sežana. Anton Milavec, prod. časopisov. Postojna. Jakob Rijavec, trgovec. Št. Viška gora. Gabrijel Bevk, trgovec. Cerkno. Tomašič, trgovina s papirjem. Opatija Marija Gomišček, tobakarna. Solkan. Fran Bonano, trgovec. Ricmanje. Andrej Valenčič, trgovec. Dolenja Košana. J. Štoka, trgovina s papirjem. Trst, via Milano, Kmetijska zadruga. Klanec. Kdo dobi pratiko zastonj. Ljudsko pratiko« dobe kot novoletne darilce tisti naročniki «Malega lista«, ki bodo plačali celo naročnino za 'prihodnje leto do 20. decembra t. I. Kdor ima še kaj zastankov na naročnini za staro leto, mora poravnati tudi vse za-stanke. Naročnina «Malega lista« za eno celo leto znaša 8 lir, ako so plaea v7sa naenkrat. Pratiko dobe tudi novi naročniki, ki niso bili dosedaj še naročeni na «Mali list«. Kako se naroči Mali list? Novi naročniki naj tako narede: na lavadno dopisnico za 30 stotink napiši >d zadaj: «Naročim se na «Mali list«. (Nov naročnik«. Zapiši razločno svoje ime, priimek, vas in hišno številko tei >ošto. Na primer tako: «Stanko Ben- čič, Kubed 15. pošta Črnikal« (to je le za primer). Zapiši tudi dan, ko si dopisnico poslal. Na prednji strani do-jisnice napiši naslov, kamor je do pisnica namenjena, namreč: «Mal • ist. Trieste. Casella centro 37.» To zapiši tako, da bo beseda «Mali list« na prvi črti, beseda «Trieste» na drug. in beseda «Casella postale centro 37» m tretji črti. Tako bo tvoja dopisnica • prišla \ prave roke Kmalu boš dobil s pošto ča-iopis «Mali list«. V časopisu bo priložena rdeča «položnica». Na njej bo že vse napisano. Ti greš potem z njo na lošto, položiš denar in poprosiš uradnika. naj samo dostavi dan, ko si plačal. če si sam vešč, pa dan -zapiši ;am, toda ravno tisti dan, ko res plačaš na pošti; če se pisava kaj pomeša, je "položnica« pokvarjena in ne velja. Ko položnica in denar priroma po poštah nazaj v Trst k Malemu listu, se v knjige zapiše, da si plačal za to n to dobo. Ako si poslal 8 lir je ravne za eno leto. Kdor tedaj do 20. decembra plača "Mali list« za celo leto 1925 naprej, dobi «Ljudsko pratiko« zastonj na dom po pošti. Kaj pa dobitki? Vsaka pratika bo imela svojo zaporedno številko. Ob svojem času se bodo e številke žrebale. Za izžrebane številke so določeni sledeči dobitki: 1. Peča bele kotenine (platna); 2. Štof za moško obleko; 3. .Srebrna žepna ura (moška ali ženska); 4. Ura budilka; 5. Slavna povest «Z ognjem in mečem« v lepi vezavi. Izžrebane številke se bodo objavile v Malem listu. Kdor bo zadel, bo izrezal iz pratike dotično stran in jo poslal v Trst ter bo dobil dobitek na lom. O tem bomo dali še natančnješa no jasnila v kratkem. PODPIRAJTE, NAROČAJTE •HAU LISTU Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za Potezni v nsflh In na zoPift s grel ena za vsa zobozdravniska in zobilehaiska spravili v Gorici.dsTmikD 20(Fiazzaflellalittoiii) od 9-12 In od 3-5. A. DELLA SAVIA & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka •/ otoka LASTOVO, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih In pletenkah. Za preprodajalce znižane cone. Dr. Ettore D' Osvalda GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za Inči, it. 3, 5, 8 in 11, Iz najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih žkatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istre, Dalmacijo in Furlanijo JOSIP KLUN Via Mazdini 40 (prej Via Nuova). ZolDzdravaišhi ambulatoril Zobotehnlk M. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST Od 9-1. Od 3-7 — ob nedejah od 10-12 — Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vid ar, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via teiare Battistl St. to II. naiit., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. aa — . a Tovarniška zaloga nemških slamoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige, Maks Križe-Postojna tr90vtoa z železom MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. Kako je ob spodnji Donavi (Pismo našega mornarja). Iz Carigrada smo vozili v Črno niorjj do Burgasa in Varne ki sta bolgarska, potem pa do izliva Donave, ki je v Ru-irvuniji pri Sulini. Že več ur poprej se vidi morska voda umazana od Donave. Sulina ima ime od soli, ker se tam pridobiva sol. Prišel je mali pamik-vodnik, da nas je peljal v donavski kanal. Po enournem čakanju smo dobili dovoljenje, da nadaljujemo vožpjo v notranjost Rumunije. Odšli smo Iz Suli-ne ob 8. zjutraj, vozili po Donavi navzgor s precejšnjo histrostjo in dospeli v Galac ob 5. popoldne, t,o je 8(5 morskih milj (morska milja je 1852 m). Kako je po Rumnniji. Donava teče leno in ne dela ovir za vožnjo. Široka je kakih 300 m; kjer je najožja , je še zmerom široka 120 m. Prebivalci ob Donavi imajo čolne, dolga in ozke, v njih se vozijo po svojih opravkih. Ko pridemo iz Suline, se vidi med voinjo marsikaj zanimivega. Kmečke hiše so videti vse enake, iz lesa in črne zemlje grajene, pobeljene in s slamo krito. Lahko bi t.i ljudje imeli boljše hiše, ker imajo denar, pa se jim že tako dobro zdi. Pri nas na Krasu pa mora biti hiša lepa, magari na dolg. Ob Donavi se pasejo velike čede živali, konj, goved, posebno pa prašičev, malih in velikih. Cele trume rac in gosi plava po reki in išče mrčesa. Ladje se ne boje, ampak ‘ jo radovedno gledajo, i.n ko gre dalje, se spet, mimo pasejo. Kakšni so Rnmunl. Rumunski jezik je veja latinskega. Kdor zna italijansko, kmalu razume marsikaj. So prijazni ljudje in postre-žljivi. V Galacu smo se jaz in par tovarišev izgubili in nismo mogli najti poti do našega parnika. Obrnili smo se do policista, ki nam jo s prav lepo maniro pokazal, v kateri smeri naj gremo. Ko smo se oddaljili od njega, je nekam čudno zažvižgal in odgovoril mu je drugi žvižg. Koj nam je prišel naproti drugi policist, ki nas je ustavil in rekel, da ima naročeno, pokazati nam pot. «Kako naročeno?« smo se čudili. Povedal je, da se policija sporazumeva z žvižganjem. Poceni živet. Rumunija pridela zelo veliko živeža, manjkajo jim pa tovarniški izdelki. Živež je tedaj poceni. Šli smo v gostilno, vzeli 6 parov takozvanih dunajskih klobas, 2 porciji sira, 1 l vina, 1 sladki sirup in 3 kose kruha. Za vse to smo plačali 44- lejev, z našim denarjem 5 lir in pol. V Trstu bi, dali gotovo 20 lir. Kaj smo vozili. Rumunom smo pripeljali iz Trsta češkega sladkorja. V Galacu pa smo nakladali za nazaj oves in pšenico za Štukijeve mline v Benetkah. V 4 dneh smo naložili na naš parnik, s pomočjo velikih strojev seveda, 4000 ton ali 40.000 kvintalov. Potem smo obrnili po Donavi navzdol in spet nazaj v blaženo Italijo. (Anton Jurca). Kal nam x dežele pišejo V3HODNA BRDA. Goriška okolica in občine vzhodnih Brd so bile v času svetovne vojne zapisane kot «vojna zona« in pravijo, da se v takih nesrečnih krajih med vojno in tudi še določen čas po vojni ne smejo iztirjavati davki, kar je tudi naravno. Zato se nam čudno zdi, kako banka, ki je prevzela davke v najem, pride do tega, da nam pošilja opomine za davke od leta 1W14. do 1923. Oblastva za našo pokrajino so v Vidmu; ta so nam uničila deželno in občinsko avtonomijo, potem še župansko zvezo; nato so ustanovili v Vidmu svojo župansko zvezo, v kateri gospodarijo videmski framasoni; ti tiči so menda vse komisarje in župane vfstrahovali, da niso davkariji sporočili, da se to občine nahajajo na vojnem ozemlju; žalibog so tudi nekteri župani vzhodnih Brd med takimi. Naši bratje iz Rezije in Benečije pravijo, da med vojno niso plačevali nobenih davkov, a ubogi Goričan pa plačaj. Ali ni to l-u&tno? Prosimo naše poslance, da poizvedo v Rimu, kaj je s to davčno komedijo, da se stvar pojasni. KOŠANA. Za košansko faro je mesec november nesrečni mesec. Poslušajte! V torek 4 t. m. je na Kalu oče lastnega sina zabodel z nožem v stegno, ker ni pustil matere tepsti; v sredo se je v Narinu obesil 26 letni fant Anton Kapelj; v noči od srede na četrtek je povozil vlak 40 letnega Janeza Hrvatič iz Čepnega; v pondeljek 10. t. m. je v Ovcah 28 letni Miha Lagoj svojega brata Franca zahrbtno z nožem zabodel in težko ranil. Kaj je vzrok teh nesreč? Na Kalu: prepir v družini; v Narinu: življenje brez vei-e in nenravnost; na Cepnem: neprevidnost; v Ovčah: -hudobija. Poleg tega razsaja po vaseh nalezljiva bolezen, ki je zahtevala že tri žrtve: organistu je umrl 18 letni edini sin; v četrtek smo pokopali 9 letnega Viktorja Klepčar iz Nove sušice, ta pondeljek pa 18 letnega Antona Žnidaršič iz Stare su-Sioe. Po nekaterih hišah so kar po 3—4 bolniki: Zanimivo je pri tej bolezni izredno postopanje občinskega zdravnika. Za prvega in drugega bolnika in mrliča se sploh ni zmenil ter jih je uradno kot mrliški oglednik ogleduj kar iz Postojne, oz. iz Št.. Petra, in dognal, da so umrli za influenco. Ko pa je zasebni zdravnik na Stari sušici konstatiral «škrlatico», so s<> dali polagoma tudi u-radni zdravniki o tem prepričati in občinski in okrajni zdravnik sta res s skupnimi moemi ugotovila Škrlatico. Zdravstvenih odredb pa nista dala, ker baje v to nista poklicana, zato so otroci kar naprej hodili v šolo. Babica pa je dobila nalog, da mora hišo, kjer bi kdo umrl, razkužiti. Čudno je to, da v zdravstvenih ozirih ne more, oziroma ne sme ničesar ukreniti ne občina, ne občinski, ne okrajni zdravnik ampak neki še višji gospodje v Trstu. No sedaj pa je res prišel ukaz, da se mora šola zapreti in razkužiti. Bog daj, da ne bi bilo prepozno. Iz DOLINE. Pri nas se 'je vršil te dni grd prizor, da je namreč sin do krvi stepel svojega bolnega očeta, tako da je moral ta iti v bolnišnico. Ljudje pravijo, da je celd mati nagovarjala sina, naj očeta ubije, da bodo imeli mir pred njim. Pravijo tudi, da je sin vrata nalašč zavezal z žico, samo da ne bi drugi bratje šli klicat na pomoč. Nehvaležnega in sirovega sina so zaprli. Če je pa res, da se je mati tako izrazila, bi tudi ona spadala v ječo. Ta posurovelost naše mladine je posledica neprestanih plesov in vednega pijančevanja in ponočevanja TOMAJ. Dva narodna greha je storil župan : L fašistovski greh in 2. šolski greh. Fašistovski greh je storil takolq. Snoparska stranka je jasno in brez ovinkov povedala, da hoče Slovenca «,asimilirati«, to je raznaroditi. Ta stranka je vzela goriški deželi avtonomijo; vzela nam je narodno šolo; vzela nam je narodne pravice : z uradi ne I smeš več v materinem jeziku občevati; ! vpeljala je tak davek na žganjekuho, da nam je lepe dohodke onemogočila, in tako naprej. Grbec pa se je v to stranko ne-le vpisal, ampak je z njo sodeloval. Kdor ima licenco za trgo- vino, obrt, ta se boji, to je res; toda Utone je prost posestnik ter se mu ni bati; zato je njegovo ravnanje iz narodnega stališča neodpustljivo. Drugič nadaljujem. (Eden, ki je Faknea pregruntal). PODGRAD v Istri. Čudno gospodarstvo je na naši šoli. Šolsko poslopje Ima prostora za tri razrede in po številu otrok pritičejo trije učitelji. Pa smo že dalj časa imeli samo dva razreda, med tem pa vlada slovenske učitelje goni iz dežele, češ da ni tukaj zanje kruha. V prostore tretjega razreda je bivši občinski komisar nagnal otroški vrtec. Sedaj ko upajo, da bo kmalu ves pouk italijanski, so prišli zopet na to misel, da bi se odprl tretji razred. Pa sedaj je soba zasedena od otroškega vrtca. Občina pa išče po vasi prostor za tretji razred šole. Ali je to narobe svet, ali ni? Naša misel je taka, da so šolski prostori za šolo, tisti bedaki pa, ki vrtec plačujejj, imajo denarja dovolj, da si za svoje otročarije poiščejo prostor na svoj® stroške. Občini vrtec ni potreben, zato naj občina vrtec odslovi in postavi tretji razred, kamor gre. Komisarjeve naredbe naj se razveljavijo; to nikakor ne g.re, da bi občina po «fltih» letala, dokler ima svoje prostore. To bodo tu”U pri višjih oblasteh razumeli, saj država se ne konča pri novograjskem fašju. „Mali list** stane za celo leto samo 8 lir. Tiskarna s. a z zal Milimi: Ds R, Grusovin v Gorici: P jazza Vittoria (Travnik) v hiši PaternolH 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijonirat* na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop* i—— —............. mirnim A jestv*n *n Menjave, svežega in I i\vJvJ V suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Angel Gregoris - Trst VIA O O IVI MERCIALE 330 Postrežba na doml, Cene zmerne! uimiiiiii: JStovo pogrebno podjetje Tt»st Corso V. E. III. it. 47. mrtvaške predmete. Cene zmerne, postrtni pogredi. Prodaja vsakovrstne lesene nce, nagrobne svetilke in sploh • vseežba točna, in konvinaste krste, sveže in nmetne ve Prevoz mrličev na vse kraje. Rnznovis ^HiiiiiNiiiiumiiniiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiimiiniMiiuiiniiiiiiiiiimniHi^ * Andrej Puriž 1 TRST IzvrSuje v,a Med,a **• * Vsakovrstna stavbena deta. - - železne ograje in omrežja - Takojšnja čz vršite v. 1 Poprave Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi I Spopoiniiv« železne rolettes. | ^illlllllllllllllllllllll!i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||IMIIIIIIII!lll|lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll||||||imitll^ 5F Čevljarntca FORCESSM Je najboljša zaloga, z dobrim blagom. Trst vta Caprln 5 pri Sv. Jakobu Trst c 2 « «8. CA > O ® S TT o & * $ 3 ,0 HO >N .d N O) ** «£2, ■S ° & S* a K 4* M M* d « s & 13 “ G) « > d ~ 3 S o "d d nj? * ja TJ 0) ‘o *** Jr Ph > Čevljarntca fOJtCESSIAf Zobotehnični ambulatorij TRST, Via Settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.— 19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20#/o popusta. - Delo zajamčeno E GIDI J SC Ml FFLIN« koncesij onirani zobotehnik. ■*5 0 0 0 0 i ,0 0 s 0 s 0 i